*mm+mmmmmm
NASLOV—ADDRESS QImIIO K. S. K. Jtteot
«117 Bt Obür Art. CLEVELAND, OHM)
ms
Največji slovenski tednik v Združenih državah ameriških
The Urfeat Slovenian Weekly in the United States of America
Eaters m IM« cm. Matter December 12th. 1923 at the Pod Office at Cleveland. Ohio. Under the Act of Aujput 24th. 1912. Accepted for Maillnf at Spccial Rate of Porta« Provided for In SeSctton 11U, Art of October 3rd. 1917. Aothorl^d on Ma, ttd. 1912
Stev. 28 — No. 28
CLEVELAND, 0., 12. JULIJA (JULY), 1933
LETO (VOLUME) XIX.
VESTI XL CLEVELANDA
Znani društvenik zbolel.—Sohra t John Widervol, jako agilen delavec na društvenem polju, stanujoč na svojem domu na 1229 Norwood Rd., leži že več tednov v bolniški postelji in je v oskrbi zdravnika. Prijatelji Johna in člani raznih društev ga lahko obiščejo. Želimo mu, da bi. kmalu okreval, da bi ga na prihodnji seji zopet videli zdravega med nami.
Štirje slovenski kandidatje. —V 23. wardi so se dosedaj prijavili že štirje slovenski kandidatje povodom jesenskih coun-cilmanskih volitev. Ti so: William A. Vidmar, Jack Novak, Frank Mervar in Frank Valen-tinčič. Kdo izmed teh bo zmagal?
Na obisku.—Rev. Edward Ga-brenja, pomočnik pri fari sv. Štefana v Chicagu se je mudil dva tedna pri svojih starših na 7215 Myron Ave. na obisku.
Desetletnico poroke sta pred nekaj dnevi obhajala Mr. in Mrs. John Novak, stanujoča na 6325 Carl Ave. Slavnost se je vršila na domu staršev Mrs. Novak, Mr. in Mrs. Josip Oražem istotam. Naše iskrene čestitke!
Poduk v slovenščini. — Rev. Mitan Sla je, pomožni župnik slovenske cerkve v Collinwoodu, je otvoril čez poletje šestteden-ski tečaj za poduk slovenskega jezika. Poduk se vrši v dvorani Western Reserve univerze; istega se udeležuje 35 otrok slovenskih farnih šol in 20 odraslih oseb. Pač lepa idej^.
Smrtna kosa.—Dne 8. julija je umrla Barbara Mus, rojena Novosel. stara 62 let. Umrla je * na svojem domu na 1666 W. 22d Place. Bila je vdova in zapušča sina Johna in hčer Mrs. Rose Barbarich. — Po trimesečni mučni bolezni je preminula rojakinja Frančiška Zupan, rojena Valjavec. Bila je 60 let stara in doma iz vasi sv. Lucija fara Begunje pri Lescah na Gorenjskem. V Ameriki je bivala 13 let. Tu zapušča dve hčeri Mary, poročeno Zupančič in Jennio, poročeno Lavrič, in sina Mihaela, v starem kraju pa zapušča sina Josepha, hčer Frances, dve sestri in enega brata.—Dne 9. julija je preminul v bolnici sv. Aleša rojak ^ FraÉk Hrovat, star 52 let, do-) rmù/iz vasi Kamen vrh, fara i «^Xmbrus. V Ameriki je bival I J>ad 32 let. Bil je član društva sv. Jožefa, št. 146 KSKJ, društva sv. Antona Padovanskega (samostojno), društva Slava, št. 173 SNPJ in cerkkvene društva sv. Imena. Tu zapušča žalujočo soprogo Rozalijo, dva brata, Johna in Antona, v starem kraju pa starše, tri brate, Ignaca, Jerneja in Josipa in sestre Rose in Marie, ki se nahaja v samostanu. — Po dolgotrajni bolezni je preminula dobro poznana rojakinja Mary Godec, rojena Kastelic, stara 46 let, doma iz vasi Zatična, fara št. Vid na Dolenjskem, odkoder je prišla pred šestimi leti v Ameriko. Ranjka je bila članica društva Kraljica Miru, št. 24 SDZ in podružnice št. 15 SŽZ, ter Oltarnega društva. Tu zapušča žalujočega soproga Franka in dva pastorka, Franka in Angelo, v starem kraju
TRIUMF SLOVENSKE PESMI V CLEVELAND!!
Vsi so prihajali! Tudi on in se začeli vsipati ljudje v gostih
ona in ono, staro, mlado, otroci, fantje, dekleta, očetje, matere, sestre, bratje, iz Clevelanda, iz Collinwooda, Euclida, West Parka, iz Brooklyna, iz Loraina, iz Barbertona, iz Girarda, Warren, Niles, Conneauta, iz Akrona, Kenmora, Wadswortha, Paines-ville, Fairporta, Geneva in Mad-isona, prišli. so. V resnici, na slavnostnem pevskem koncertu smo videli celo Mrs. Julijo Mar-kovič, značaj no slovensko mamico iz Kansasa, družino Mo-harjevo iz daljne Montane, videli smo naše ljudi iz Colorade, bilo jih je dosti iz Indiane, Illi-noisa, Michigana in Pennsylva-
nije!	---.^žjlo na mestu zvočnikov, da bi
Kaj takega nismo Še dožive- se njegov govor slišal vsepo-li v metropoli. Prelepa sloven- vsod. Toliko bolj mogočno se ska pesem je privabila maloda- se je slišala naša pesem. Kot
vrstah na slavnostni prostor. Prihajali so od vseh strani, od severa in juga, od vzhoda in za-pada, od leve in desne. Veselo je bilo videti družinske očete in matere, kako so pripeljali s seboj celo družino, in na ustnih vseh je bil prijazen nasmehljaj in pozdrav.
Ker so ljudje v najbolj gostih trumah prihajali šele okoli druge ure popoldne, se je začetek koncerta nekoliko preložil, tako da so začeli šele okoli četrt do tretje ure s programom. Slavnostni govornik je bil Mr. Mihael Lah, predsednik odbora za skupni koncert. • Žal, da ni
ne 7,000 naših ljudi na slavnostni prostor v Euclidu. Pričakovali smo množice, toda takega navala ni bilo še nikdar! Ljudje vseh stanov, vseh prepričanj, vseh strank, vse je bilo na slavnostnem prostoru, kot pravi bratje in sestre. Vsi radostnih lic, v živahnem prijateljskem pomenku. Srečavali so se stari znanci, ki se leta niso videli— slovenska pesem jih je pripeljala na lice mesta!
In kakšen lep red znajo naši ljudje držati! Okoli Slovenskega društvenega Doma v Euclidu, po vseh lotih, po vseh cestah je bilo parkanih malodane en tisoč naših avtomobilov. Potem so bili busi, truki in druga vozila. In vse se je zvrstilo tako redno, tako vzorno, da se pozna, da narod drži disciplino, kot da bi se zavedal slavnostnega trenutka, ko doni iz 500 slovenskih grl slavnostna slovenska pesem!
Mestna vlada v Clevelandu je dala na razpolago ogromno tribuno za več kot 500 pevcev in pevk. Poleg tega je mestna vlada postavila na prostore klopi za 1,500 ljudi. Pobrali so jih iz parkov, in direktor Matia se je izjavil, da marsikdo v parkih včeraj ni sedel, ker so oddali sedeže Slovencem v Euclidu. Hvala lepa, Mr. Matia!
Že okoli ene popoldne je bilo na mestu do 1,000 ljudi. Pevci vseh zborov so imeli dopoldne generalne skušnje, in ljudje so nam pripovedovali, da se je slišal njih glas prav do Chardon Road. Od ene ure naprej pa so
pa edinega brata, Rev. Alojzija Kastelic, ki je ravnatelj salezi-janske naselbine pri sv. Ivanu v Razkrižju, in več drugih sorodnikov.—Ko je v soboto večer zaprla Mrs. Barbara Zevnik pe-karijo svojega moža na 4504 St. Clair Ave., in je prišla v stanovanje, je našla svojega moža Mihaela mrtvega na tleh. Poklican zdravnik je takoj kon-štatiral smrt. Mihael Zevnik je bil star 46 let in dobro poznan med Slovenci kot lastnik pekarne. Doma je bil iz vasi Dobova, fara Gabrje. V Ameriko je prišel pred 20 leti Poleg žene Bar-are zapušča pet otrok, Mrs. Amelia Lingenfelder, Frances Engelbert, Joseph in Mary. V Evropi zapušča dva brata, Antona in Johna in sestro Ano. Naj v miru počivajo.
prvo točko je zapelo vseh devet zborov, 500 pevcev in pevk, "Naše gore." To je bila harmonija, glas, odmev, da se je slišalo po vsem obširnem prostoru in še daleč naokoli. Bil je učinkovit festival slovenske pesmi!
Podrobneje ne bomo opisovali programa, ker spada to v drugi oddelek našega časopisa in bo o tem pozneje sporočano. Povemo le, da* je pesem "Morje Adrijansko" tako mogočno donela, da je tako silno vplivala na srca slovenska, da ni hotelo biti aplavza konca ne kraja, ko so potihnili zadnji akordi. Bilo je nekaj veličastnega, in marsikdo se je zamislil tja v Pri-morje, ob katerega obali pljuskajo valovi Jadrana in vabijo 600,000 naših neodrešenih bratov iz sužnosti tujca, ki si danes lasti Jadransko morje, ki je bilo in—bo slovansko!
Na programu so imeli skupni zbori šest točk, toda pevci in pevke so potem še peli in peli, in navzoči narod je poslušal in poslušal. Petje je bilo v resnici sijajno, in če pomislimo, da so imeli združeni zbori primeroma malo skupnih vaj, pa se je vzornemu vodstVu, g. Semetu sijajno posrečilo privabiti pravi izraz slovenske pesmice iz skupnih in izvežbanih grl pevcev in pevk.
To je bil prvi poskus skupnega nastopa naših slovenskih pevskih društev. Obnesel se je nad vse pričakovanje sijajno, in da narod odobrava pesem, odobrava naše pevce in pevke je vsakdo lahko jasno videl v nedeljo,, ko je prišel na slavnostni prostor. Želimo le, da se pridružijo še drugi zbori, da se pritegne k sodelovanju tudi zunanje zbore, ir. tako dobimo enega dne lahko skupni nastop 1,000 pevcev in pevk, ki bodo s takim nastopom naredili več časti in vrednosti našemu narodu kot vse drugo.
In—slovenski pevci in pevke devetih naših zborov—tisočera vam hvala za vaš trud in žrtve. V pevski vzajemnosti boste lahko še naprej vzgajali narod k višjim ciljem! In—enako tebi, narod naš, tisočera ti hvala za tako krasno udeležbo in za tako sijajno dostojno obnašanje!
—"A. D."
LISTNICA UPRAVNBTVA
Tajniki in tajnice, bodite točni pri odpošiljali ju asesmenta na glavni urad.
Zelo neprijetno nam je prihajati pred tajnike in tajnice naših krajevnih društev z vednimi prošnjami in opomini, da naj držijo adresar svojega članstva kar najbolj mogoče v redu; pred vsem, da vsako važno pre-membo takoj naznanijo uprav-ništvu Glasila. To vendar ni tako težavna stvar; treba je samo dobre volje, par minut časa in tozadevno kartico z 1-cen-tno znamko. Kake premembe naj se vpošteva, je jasno označeno na vznožju kartice.
Pred nekaj tedni smo čitali v nekem listu, da-je v neki naselbini umrl neki član ondotne-ga društva naše JfeJnote. Naravno, da smo ga takoj črtali iz adresarja. Čakali smo pa in posebno pazili, če nam bo smrtni slučaj dotičnega člana tudi tajnik naznanil. Tega še do danes ni storil; tako bi vsled zanikrnosti tajnika ta član še vedno dobival list, čeravno leži že več tednov v grobu.
Res je, da sleherni mesec priobčimo imena umrlih članov, kar prejmemo iz glavnega urada; toda iz- tega naznanila je težko voditi adresar, ker v istem ni ocnačen natančen naslov pokojnika. Po večjih naselbinah imajo nekatera društva kar po pet članov enega in istega imena. Kako naj potem upravnik lista zadene pravega? Morda je bil dotični umrli član na potnem listu, živeč izven društvenega sedeža ? Ce bi ga hotel upravnik v svojem adresarju iskati, bi' moral prelistati 350 kolon (18,000) naslovov celega adresarja, kar bi mu vzelo več ur časa.
Enak slučaj je tudi s suspen-danimi, odstoplimi in z izločenimi člani. Dolžnost vsakega tajnika in tajnice je torej, da osobito odstople in izločene takoj po kartici upravništvu Glasila naznani.
Zadnje mesece pošiljamo adresar društvom v pregled. Nekateri tajniki in tajnice ?o v tem oziru točni, toda drugi se pa za to svojo uradno dolžnost sploh ne zmenijo. Iz dveh večjih naselbin pričakujemo že cele štiri mesece popravljen adresar, toda o njem ni duha, ne sluha. Med tem časom se je nakopičilo zopet nekaj novih prememb. Kateri tajnik baš oni adresar zadržuje, ne moremo dognati, ker je v dotični naselbini več naših krajevnih društev.
Naj damo pri tej priliki še malo pojasnila glede mrtvaških objav (Naznanil in zahval). Večkrat prejmemo od kakega člana naročilo za objavo slične stvari. Dotičnik prosi, da vse lepo popravimo ter priredimo za objavo, in da naj še kako primerno pesmico dostavimo. Stvar je priobčena v obliki oglasa z črnim robom naokrog in križem pri vrhu. Ko pošljemo dotične-mu članu račun, se izgovarja, da ga ne bo plačal, ker je račun previsok, ker nima denarja in da je bil pokojnik več let član naše Jednote. Vsak uradni list drugih podpornih organizacij smatra take objave v taki obliki za oglase, katere je treba plačati. To je tudi pri nas. Kdor želi imeti mrtvaško obja-
Indiana ...... 554,129 312,464
Connecticut	236,915 35,349
New Hamp.	75,9$9 30,340
Iowa ....................377,275 249,943
California ..	967,394 305,971
W. Virginia	219,225 136,413
r>
izmed svojih programov za izboljšanje industrije s tem, da je podpisal novi zakonski načrt glede plače in dela po predilnicah na jugu, tako tudi na severu.
Ta zakon, ki stopi kmalu v veljavo, določa v prvi vrsti, da lastniki predilnic ne smejo več vposljevati otrok pri delu; dalje, da mora znašati minimalna
ROOSEVELTOV APEL NA JUŽNE DRŽAVE
Washington, 8. julija.—Pred- New York.. 1,872,013 210,084 sednik Roosevelt je izdal danes Delaware .. 45,396 13,236
svcj ponovni uradni javni apel ¡Nevada...... Izid neznan
za preklic 18. amendmenta. To- Illinois........ 1,227,668 341,773
zadevno je poslal daljšo brzojavko Leon McCordu, narodnemu demokratskemu načelniku države Alabama, kjer se im$ tozadevni preklic v kratkem -vršiti. Tako se bodo v nekaj dnevih vršile volitve za preklic 18. amendmenta še v sledečih južnih državah: Tennessee, Arkansas in Kentucky; vse te države so imeli dosedaj suhači ped oblastjo. V Oregonu bodo tudi enake volitve in sicer 21. julija.
Predsednikova brzojavka se je glasila sledeče: "Mislim, da sem že svoječasno zadostno pojasnil platformo naše demokratske stranke, katera je bila sprejeta na narodni konvenciji, in katere točke izvršujemo po najboljši volji kar je v naši moči. Posebno kongresno zasedanje je nedavno sprejelo že mnogo novih postav v zvezi z našo platformo.
"Ena izmed glavnih naših obljub je bila sledeča: Hi priporočamo preklic 18. amendmenta. Da se to doseže, naj kongres takoj predloži ustdVni amendment izvoljenim konven-čnim zastopnikom posameznih držav, ki naj samo o tej točki glasujejo. Dosti držav je imelo že tozadevne konvencije in volitve.
"Odkar sem pred letom dni sprejel predsedniško nominacijo sem to že večkrat povdaril, da se strinjam stoprocentno s platformo demokratske stranke."
Dosedaj je že 16 držav glasovalo za preklic 18. amendmenta, za uveljavo manjka še 20 držav. Dosedaj so sledeče države z veliko večino odobrile preklic označenega amendmenta ; iste navajamo tukaj po vrsti ali času, kakor so glasovale. Prva številka za vsako državo i znači število oddanih glasov za preklic, druga številka pa proti:
Michigan ... 850,546 287,931 Wisconsin .. 648,031 141.518 Rhode Is!.- 150,244 20,874 Wyoming .. 17,000 2,900 New Jersey 416,978 63,147
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Novi grobovi. V Hrastniku jeumrl rudniški delovodja Franc Krištofič. — Na Viču so pokopali dimnikarskega mojstra Franca Vrhovca. — V Spod-
Mass........... 436,457 97,702 njem Kašlju je odšel v večnost
Predsednik Roosevelt podpisal važen zakonski načrt
Washington, 9. julija.—Včeraj je predsednik Roosevelt z protiverske ali verskomlačne ča velikim veseljem dovršil enega »opise in knjige. — V Št. Ru-
trgovec in posestnik g. Ivan Snoj. — V Kranju je umrl 78 letni posestnik Anton Engel-man. — Na Stari Vrhniki je mirno zaspal v Gospodu 87 letni Pavel Čelešnik. — V Vojni-ku so pokopali 65-letnega posestnika Antona Fidlerja. V njegovi hiši ni bilo prostora za
pertu so položili v gomilo Rozo grofico Barbo pl. Waxenstain. — Na Skaručni je zapustil ta svet posestnik in gostilničar Jernej Vode. — Na Studencu je izdihnil 76 letni posestnik Ivan Keber. V Račah sta v dobi treh tednov umrli v družini Biede-feld 22 letna hčerka Micika in 19 letna Rezika. — V Celju so položili v rodbinsko grobnico so-
tedenska plača $12 ali $13 na;Pr°2° pekovskega mojstra Ro-teden in najvišja doba dela 40,zo- Kirbisch. — V Ljubljani so
Štiridesetletnica poroke agilne-ga Jednotarja
Včeraj, dne 10. julija, je obhajal 40-letnico zakonskega življenja sobrat Math Buchar, ki opravlja že celih 25 let tajništvo pri društvu sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, 111. Sobrat Buchar je bil poročen še v stari slovenski cerkvi v Jolietu z gdč. Ano Gale, po tedanjemu župniku Rev. F. Šušteršiču.
Ta srečen zakonski par šteje pet sinov in štiri hčere. Sobrat Buchar je delal dolgo vrsto let v jolietski "dratovni" in dobiva sedaj pokojnino.
Naše iskrene čestitke in še na mnoga leta!
vo v obliki oglasa, naj nam to izrecno omeni; če pa hoče imeti stvar prijavljeno v obliki navadnega dopisa, potem je pa taka objava zastonj in se tudi na velikost iste ne ozira. Toliko v blagohotno vpoš te vanje.
ur tedensko.
S tem se bo doseglo veliko izboljšanje v tekstilni industriji. kajti dosedaj so lastniki predilnic na jugu najemali otroka za delo, ki so morali delati za sramotho nizko plačo.
-o-
Lindbergh na zopetnem poletu New York, 9. julija.—Danes se je od tukaj s svojim aero-planom podal na zopetni polet preko severni del Atlantika sloveči letalec, polkovnik Charles Lindbergh. Namenjen se je ustaviti v Greenlandiji in Ice-landiji, v svrho znanstvenega preiskovanja teh severnih pokrajin, kjer ostane dva meseca.
Lindbergha spremlja njegova žena, ki bo vršila delo radio operatorja in fotografiranja.
-o-
Angleški zdravniki našli pravi vzrok influence London, Anglija. — Trije angleški zdravniki so pred kratkem izsledili pravi vzrok influence, ki je leta 1918 in 1920 umorila okrog 15,000,000 ljudi širom sveta. Zaeno so sestavili tudi jako uspešno zdravilo tako, da se ni več bati ponovno slične epidemije.
-o-
umrli: bivši tapetniški mojster Karel Dostal, stric g. ravnatelja kenozškofijske pisarne in 85 letna Frančiška Cerne.
90 letnico rojstva je obhajal
13. junija g. Anton Stare v Mengšu. Slavljenec si je pridobil veliko zaslug za cerkev in novo župnišče.
80 let je dopolnil p. Bernard Polak, bivši dolgoletni križanski prior, ki živi sedaj kot upravitelj že 10 let v Ormožu, v redovni ,bolnišnici.
75 let je dočakal te dni znani ljubljanski profesor g. Josip Tratnik.
Iz ljubljanskega Marijanišča. Po smrti vodje blagopokojnega prelata Andreja Kalana je upravni svet Družbe sv. Vincen-cija začasno poveril upravo Marijanišča gg. podpredsedniku župniku F. Finžgarju in prof. dr. A. Levičniku.
S svojega potovanja po Jugoslaviji je prispel te dni v Ljubljeno poljski književnik dr. Nittman. Ogledal si bo nekatere znamenitosti. Za Slovenijo je ves navdušen in pravi, da so spremljali Poljaki že v zgodovini vse narodne in kulturne boje Slovencev ter jih občudovali; i posebno pa čutijo z nami danes bolest narodnega razkosanja, ko
Previdni senatorji
Washington, D. C.—Ker Pri-1 živi blizu pol mflijona Slovencev haja zadnji čas številno prosil-L Italiji in Avgtriji brez s,eher. cev služb v pisarne raznih sena- Lih narodnih pravic. torjev, kar slednjim ovira delo,| Okrog 100 č ešk 0 laških imajo senatorji čez dan vrata časinikov je došlo v Maribor, svojih pisarn zaprta in sprejemajo stranke le po dogovoru. -o-
Ogenj v državnem kapitolu
Springfie'd, 111., 9. julija.— Vsled pokvarjenih električnih žic je nastal sinoči v tukajšnjem državnem kapitolu ogenj, trajajoč štiri ure. Povzročena škoda znaša okrog $100.000. Požar je uničil več važnih dokumentov ali listin.
-o-
—Sv. oče Pij XI. je imenoval kardinala Fumasoni-Biondija protektorjem samostana usmiljenih sester v Bethseda, Md. Kardinal Biondi je bil še pred nedavnim apostolski delegat v Washingtonu, D. C.
Odtod obiščejo razne kraje v naši državi.
Okrog 90,000 ljudi je obiskalo letošnji ljubljanski velesejm. Lep uspeh ob težki krizi in neprestanem deževju.
50 let je minulo odkar je bila posvečena cerkev presv. Srca Jezusovega v Ljubljani.
4099 ljudsko-šolskih otrok v 121 razredih je bilo v preteklem šolskem letu 1932-33 v Ljubljani. r
Večja skupina bolgarskih inženirjev je obiskala pretekli teden Ljubljano in še nekatere druge slovehske kraje. Bolgari so bili povsod prijateljsko spre-
r . Slovenski in bolgarski go-' (Dalje na 5. strani)
GLASILO K. g. K. J„ JULY 12TH, 1985
i' i i i il i 1
Drnitvo it. SUfui, «t. 1, Chieago, ID.
Kakor je bilo že zadnjič ob-javljeno, se bo vršil velik piknik našega društva, in sicer prihodnjo nedeljo, 16. julija, v Le-montu, na prostorih očetov frančiškanov.
Že tri leta ni priredilo naše društvo nikakega piknika. Vzroka za to ni težko uganiti: Vsled splošne brezposelnosti je vladala več ali manj revščina in društvo ni hotelo, nalagati članstvu v teh časih še kakih izrednih stroškov. Društvo uvideva, da tudi zdaj niso časi še posebno rožnati, in zato tudi ni nihče
Na zadnji redni seji je bilo sklenjeno, da se pismenim potom opozori vsakega člana ter članico, da se mora udeležiti prihodnje društvene seje. Seja bo kakor navadno tretjo nedeljo v mesecu točno ob 7:80 zvečer.
Ta opomin je vašen in sicer zaradi društvenega denarnega položaja in bodočnosti. Da je beseda "denar" dandanes zelo važna in privlačna, je gotovo vsakemu znano. Pričakuje se torej polnoštevilne udeležbe.
Sobratski pozdrav,
Anton J. Skoff, tajnik.
Vabilo in naznanilo
Vsem Članom društva sv. Jo-;efa, št. 110 v Barbertonu, .0., se uradno naznanja, da prihod
prisiljen, da bi moral priti na. . , .	, „,.
piknik. Nobene izredne naklade *Je «dna *e bo» vršila na
ne bo zanj	nedeljo kakor po navadi, pač pa
_ .	.	, na četrtek večer to je 13. julija;
Toda, razumimo se prav, dra-, , . . .„ . 0 .
. začetek točno ob 7. uri. Seja se gi člani m članice. Ako se reče,,.	... ... .
j .... .	j -j j je premestila zaradi tega, ker na
da ni nihče prisiljen, da pride,r	... " . .
> , .,	. ¡tretjo nedeljo 16. julija bo imelo
m rečeno, da se nikogar ne pri- z. ... . .. .. . . , '	. . društvo svoj letni piknik, m si-
cakuje. Pomnimo namreč, da	*.	_ , _
!. cer na farmi sobrata John Pese piknik prireja v prvi vrsti za
„ ,, . . . . tnch, v Shermanu. Ako bi bili nase članstvo, m zato se tudi
pričakuje, da se ga bo naše vsj čla"J fvedni, bitonazna-
nilo zadostovalo in bi bil vsak
članstvo tudi udeležilo. Gotovo smo vsi ponosni, da smo člani najbolj uglednega društva v naselbini, in ob nobeni priliki ne bomo tega skušali zatajiti. Kot člani Štefanovega društva se radi pokažemo ob vsaki priliki, ki se nam nudi. Ali se ne bomo
član na pikniku; ker pa žalibog ni tega, zaradi tega je pa potreba, da se vas povabi in vabi, pa še dostikrat brez uspeha. Jaz od moje strani vam ne bodem drugega rekel, kakor to, da čas je že vendar enkrat, da se zdra-
v prvi vrsti pokazali kot taki f ^da ^kažete vsaJ nekoh" tedaj, ko nas društvo kliče, da ko dobf volJe m »vednosti nase zberemo kot ena velika dru- *,ram druàtvu' ako nist* oz,r°-žina, kot bratje in sestre, in se!ma nočete ob sli,čnih slučaJih pokažemo celi naselbini: Po- P°kazatl vsaJ n€kohko dobre glejte nas, tukaj smo, mi Ste- V0,Je za društvo' P°tem *» fanovci! Vsi smo tukaj, niko. lrebno da ^ društvo naredilo ta-gar ne manjka! Ali bi ne bilo ko' kakor naredijo druga dru-lepo, ako bi mogli tako zaklica- štva da vsak član' ki se ne vde-ti prihodnjo nedeljo v Lemon- ^ društvene prireditve mora tu? Pridi torej, brat, in pridi, P^ti $1.00 v društveno blagaj-sestra, sestanimo se na prijaz- no za pokritje upravnih stroškov, nem lemontskem hribčku. Za- Zaradl te*a vas Ponovno prosim pustimo ta dan vroče chicaške «obratje, da pridete vsi do zad-zidove in pohitimo za en dan k	na imenovani piknik. Na
neprisiljenemu domačemu raz- Plkniku 1)0 2 vsem izvrstno pre-vedrilu tja v krasno zeleno na- «krbljeno tako, da ne bo ničesar ravo	manjkalo.
Tisti, ki imate svoje avtomo-1 Na mestu » tudi Prav bile, vzemite še svoje prijatelje P"Jazno vabi vsa društva iz Bar-ta dan s seboj; naj se tudi oni,bcrtona in okolice; vabijo se tu-vesele z nami. Kdor pa želi iti dl vsi Posamezni rojaki in roja-s trukom, bo imel za to tudi kmJ'e da naa posetijo na imeno-priliko. Za male stroške se bo:vanem P'kniku; tudi naše vrle lahko prepeljal tja in nazaj, rojake iz Girarda, O. bi nas ja-Truk bo odpeljal eden ob 10. ko veselilo videti. Naj še orne-uri, drugi pa ob pol 12. uri nim, da za vse tiste člane ali pa (11:30), in sicer z Lincoln ce- dru£e rojake kateri nimajo svo-ste, od cerkve sv. Štefana. Kdor jih automobilov bodo automobili želi vožnjo s trukom, naj se na razpolago od 1. ure popoldne pravočasno prijavi pri sobratu i,a do Po1 tretje ure in sicer iz-Johnu Kochevarju, 2215 W. 23d Pred dvorane dr. Domovine. St.	Na podlagi sklepa zadnje
Končno naj še pripomnim, da redne seje, moram poročati vsem se bo dobilo na pikniku vsake ! članom zlasti pa uradnikom dru-vrste pijača in tudi prigrizek. šlva» da ker se članstvo premalo Ni treba torej nikomur skrbeti udeležlVe društvenih sej, in ko za to. Na svidenje, dragi člani velikokrat tudi nekateri uradni-in članice, vsi prihodnjo nedeljo ki niso na seji, zaradi tega je v Lemont.	sklenilo društvo na zadnji redni
Tem potom želim sporočiti ^ji» da vsak uradnik, kateri se članstvu, da me ta mesec dva brez vzroka ne vdeleži društve-tedna ne bo doma; in sicer bom ne seje, bo odstavljen in na nje-odpotoval od 12. do 26. julija. £°vo mesto se bo izvolilo druge-Med tem časom se asesment ne K* > naproseni ste, da blagovoli-bo pobiral. V kaki nujni zadevi,, te to vpoštevati. kakor bolezen ali smrtni slučaj, s sobratskim pozdravom in pa se pa blagovolite obmiti na po- na veselo snidenje na pikniku na možnega tajnika, Mr. William 16. julija. Bogolina, 1848 W. Cermak Rd.	Joseph Lekšan, tajnik.
P. Vidmar, tajnik.	-
--Društvo sv. Ane, št. 123,
Društvo sv. Jožefa št. 57,	Bridgeport, O.
Brooklyn, N. Y.	Vsem članicam se s tem na-
članom našega društva se na- znanja, da bo naše društvo ob-znanja, da je naš stari blagaj- hajalo godovni dan svoje patro-nik brat Vincent Stempel resig- ne sv. Ane in ob enem tudi 25-niral in društvo je izvolilo no- letnico obstanka, in sicer dne vega blagajnika, sobrata Josip 29. julija. Kluna, ki vodi ta urad že od 1. Zatorej že sedaj prav vljud-julija t. 1. Torej naj se cenjeno no vabimo vse članstvo, kakor članstvo našega društva obrača tudi druge Slovence v okolici na novega blagajnika, ki stanu- na to našo zabavo. Vstopnina je na 90-40 Wanda Place, For-' bo 25 centov za odrasle, otroci est Hills, L. I.	prosti; poleg tega se bo dalo
Dalje naznanjam, da priredi malo prigrizka zastonj. Igrala naše društvo svoj letni piknik bo izvrstna godba za plesaželj-meseca avgusta t. 1. in sicer v ne, tako bo tudi drugega okrep-Forest parku. Natanko bo o čila dosti, da bo lahko vsakdo tem prihodnjič poročano. zadovoljen.
S sobratskim pozdravom.	Ob enem vabim naše članice J. Pisfckur, tajnik. na prihodnjo sejo, da bo mogo-- če zbrati one, ki bodo na tej
Vsaka gotovo dobro ve, v kakem finančnem položaju je naše društvo; toraj bi se morala vsaka tudi malo potruditi, ter z odborom vred sodelovati, saj to bo v korist vseh članic ne pa samo odbora.
Torej vam kličem še enkrat: Ne naaabite prihodnje seje, ter ob dram udeležite se društvene zabave v velikem številu.
S pozdravom,
Anna Smrek ar, tajnica.
Iz urada društva sv. Ane, št.
150, Cleveland. O.
Članicam našega društva se naznanja, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da se še za na-daljnih šest mesecev plača znižana podpora bolnim članicam. Bolniška podpora se plača samo onim članicam, ki imajo svoj bolniški asesment plačan, ne pr. tistim, ki dolgujejo po več mesecev. Zato se pa ni treba nobeni jeziti name, ako v slučaju katera zboli, ko je dolžna za asesment in ne bo dobila bolniške listine, ker jaz se morem ravnati po društvenih pravilih.
Članice, ki imajo posojilo od Jednote, in tiste, ki so na rezervi, imajo to samo za smrtnino, morajo same skrbeti, da plačajo za bolniško podporo.
Prosim vse tiste, ki bi bile rade še pri tem društvu, pa nikakor ne morejo plačevati svojega asesmenta%da se zglasite na seji in se vas vpiše na rezervno listo.
Me bi rade, da bi vse članice ostale pri društvu, da ne bi bilo
Društvo sv. Cirila in Metoda 191, Cleveland, O.
Vabim vse člane in čjrnifce našega društva, da se gotovo udeležite prihodnje redne seje v sredo 12. julija. Na dnevnem redu bodo prebrani polletni računi. Ob enem bo pripravljeno nekaj prigrizka in tudi okrepčila za suha grla. Torej tisti član, ki mu je društvo kaj pri srcu, bo gotovo prišel. Torej nasvidenje!
Prosim, bodite točni z ases-mentom, človek vendar prosi, pa nič ne koristi. Nobeden izmed naših članov ne more reči: "Jaz nimam denarja, da bi plačal." Ako ga ravno nimaš, zakaj se pa ne zglasite in poveste vzrok in takoj boste dobili pomoč, ker naša Jednota je pripravljena pomagati s posojilom.
Pobiranje asesmenta izven seje je še 24. in 25. vsak mesec, med peto in sedmo uro zvečer, r»a mojem domu. Torej prosim ne nosite asesment 2 ali 3 dni kasneje kakor ; označeni dnevi, jaz točno pošljem asesment, in kdor prinese kasneje kot imam že raspis v redu, vzrok bo da je suspendiran.
Radi bolniških obiskovalcev prosim, da vsi zagotovo obiščete označene bolnike in sporočajte na prihodni seji, kdor isto ne spolni bo suspendiran za en mesec, torej to še enkrat v opomin.
V kratkem so bile kar tri ženi-tve nLŠih članov. Naša Mici Orazem je vzela za svojega soproga Romeo Gregory in Vese-lova Dorothy si je pa izbrala
edrilo. Zato tudi vsakdo gleda, da se bo tam v naravi aestal s prijetno drušbo, da se bo tako pokrepčan na duhu in na telesu vrnil zvečer nazaj. Za taka razvedrila je obilo poskrbljeno pri nas; nihče se ne more pritoževati čez dolgčas, ako ga sam namenoma ne išče. Naša tukajšnja društva dobro skrbe, da je vsakomur postreženo. Pre-
precej važne za društva in Jed- so nam naše kuharice pripravi-noto.	dober prigrizek.
Po seji so nam pa Cleveland- j Vukovan Sausage Co. (Jugo-čani postregli z okusnim pri-! slovansko podjetje) dvajset fun-grizkom; posebno Mr. Ponikvar tov klobas, Bridgeman Rüssel je videti zelo postrežljiv, ker na Co. štiri kvorte masla (cream); vsak način je hotel, da pospra- Duluth Paper and Specialty Co. vimo stvari z mize kar največ 130 papirnih krožnikov, Ander-mogoče. Hvala lepa vsem sku- son Ryan Coffee Co. štiri funte
kave.
Zahvaliti se moram tudi našim kuhom in kuharicam, ki so nam pripravili okusno večerjo, to je, prigrizek: Kuhi in kuharice so bili: Mrs. Joseph Fran-cel, Mrs. Ignatz Zabukovec, Har-
paj. Upamo, da nam daste priliko vam saj deloma to prijaz-teklo nedeljo 5e Mohorjevo dru-1 nost povrniti, štvo zbralo rojake k prijetnemu Tudi pri nas, v Barbertonu razvedrilu v lepi naravi tam v'pripeka vroče julijsko sonce z Lemontu na farmah očetov vso svojo močjo; zato se pa kaj frančiškanov. Prihodnjo nede- radi zbiramo ob nedeljah pod ljo pa se bo postavilo drugo hladnimi košatimi drevesi, ter ry Bray in Anton Skubic. Torej ugledno tukajšnje društvo,¡si po svoje gasimo žejo, ki ob lepa Vam hvala, kuhi in kuhari-namreč društvo sv. Štefana, št. I takem času ne prizanese niko- ce, to upam da na prihodnji seji 1 KSKJ, in bo zaklicalo celi na-|mur. Za enake sestanke pa po- in zabavi kluba, ne boste pripra-selbini: Dragi rojaki in roja-1 skrbe naša domača društva, ki vili prigrizek samo za sto in de-kinje, ako želite razvedrila, sle- se lepo vrste nedeljo za nedeljo, set (110) članov in članic, ampak dite nam tja v Lemont.	! Tako smo se zadnjo nedeljo za najmanj sto in petdeset (150)
Da, piknik prireja Štefanovo j prijetno zabavali v družbi čla- članov in članic, kajti sedaj pri-društvo prihodnjo nedeljo, 16. > nov in članic našega dramatič- čnemo takoj s kampanjo za nove
julija na frančiškanskih farmah. Ali bomo šli tja? Prav gotovo. Nekam itak bomo šli; zakaj bi torej ne šli tja, kjer
nega društva "Slovenija." Pri- člane in članice, znati moram, da so zelo postrež- Naš klub mora šteti v devet-ni, ker takoj ob prihodu so nas desetih dneh najmanj 150 članov kar obsuli z raznimi dobrota- in člane. Ali bomo to dosegli? sigurno vemo, da bomo našli,mi; le žal, da nam čas ni dopu- Gotovo. Samo korajžo in dobro vse svoje znance in prijatelje j ščal ostati več časa v njih druž- voljo jd potreba imeti, pa bo šlo. in bomo lahko v njih družbi v bi. S rojaškim pozdravom, najboljšem razpoloženju prebili Da pa tudi naše društvo sv. Joeeph Tomick. krasno nedeljo. Vemo tudi, da Srca Marije obdrži svoj letni predsednik Duluth Ameriškega je dalo Štefanovo društvo še piknik, si je izbralo nedeljo, 30. Jugoslovanskega kluba št. 7. A. vedno svojim posetnikom naj- julija za svoj dan, ko bo kot J. Zveze v Minnesoti. boljšo postrežbo in gotovo zdaj navadno ves Barberton na no-	-o-
tudi ne bo zaostalo v tem. Sve- gah; saj kadar to društvo kaj PREŠERNOV PIKNIK V RYE, že pivo in okusen prigrizek se priredi, je vpe "busy." Posebno	COLO,
bo prilegel bolj kakor šampa- dekleta se naj pripravijo za Puelo. Cok». — Veliki ljudski njec in kuretina v mestni vro-iples, ker obljubili so fantje it piknik, katerega priredi sloven-čini.	Farrella, Pa., in iz Clevelanda, 8ko pevsko društvo Prešeren iz
Kakor društvo, naznanja, bo- da se hočejo srečati z našimi Pueblo, Colo., se vrši v nedeljo, Johna Cvetiča, in naš Alfonse sta tistim, ki nimajo svojih av- dekleti. Torej pozor, da bo vse dne 16. julija, v lepem Prešer-treba nobene suspendirati, zato j Sajovec, iz znane Crnetove dru- tQmobilov, na razpolago dva pravočasno urejeno! Zabave bo novem domu v Rye, Colo. Na pa pridite na sejo, da vemo kaj žine si je izbral Peskarjevo go- truka, ki jih bosta prepeljala v tudi za stareje, ker bodo na programu bodo razne dirke pet-mislite.	spodično za svojo družico. Lemont. Odhajala bosta od cer- programu razne tekme in igre; j6f pies ¡n prosta zabava. Za
Dne 26. julija je god sv. Ane, Upam in želim vam v imenu k ve sv. Štefana, z Lincon ceste, tako bo dvignjen tudi tiket, ko maj denar bo tam na razpolago Patrone našega društva, zato se vseh naših članov, obilno sreče jn sicer prvi ob 10. uri, drugi bo nekdo dobil lep namizni prt ¡^ jesti in za piti. Od odbora
in zadovoljstva z vašim par- pa ob pol 12. (11:30). Tisti, ki in mizico. Za plesaželjne bo se- se sliši, da bo tisti dan na pik-čkom.	'	se želijo peljati z truki, naj se veda tudi v polni meri preskrb- niku prava domača starokraj-
pravočasno priglase pri Johnu ljeno in za lačne in žejne, saj ska zabava. Kochevarju, 2215 W. 23d St. članice našega društva so po- Tem potom Prešeren vabi vse Mary Novinc iz Kewanee Ave., Na svidenje vsi rojaki in ro- znane tudi kot izvrstne kuhari- pueblske Jugoslovane, da se te-so kupili fantka; pri Charles in jakinje prihodnjo nedeljo v Le- rice. Torej na veselo svidenje ga piknika udeležijo v naiveč-( aroline Sezan, E. 185. ceste, montu pod zelenimi hrasti! na Hopocan Garden!	jem številu. Nadalje najvljud-
jo seje našega društva v polet- tudi fantka, in pri Dr. in Mrs.	p. y. S pozdravom.	neje vabimo tudi vse druge na-
nem času vsaki,tooek.po tretjiiSkur na Mozina Dr. pa tudi
bo v nedeljo 23. julija brala sv. maša za žive in mrtve članicece pri prvi sv. maši ob 6. uri zjutraj in članice imajo skupno sv. obhajilo pri tej sv. maši. Prosim, pridite vse.
Dalje naznanjam, da se vrši-
To pa še ni vse, zdaj so pa še 3 krstije na vrsti. Pri Albert in
nedelji in prosim članice, da se i fantka.	'	Barberton, O.— Prijateljsko
v velikem številu udeležijo pri-, Vsem materam in očetom čas- razpoložene smo se predzadnjo
hodnje seje. titajo Ciril in Metodčani. nedeljo kot tri kneginje pelja- mesta se dosedaj ni veliko čulo,	če> pridite iz Colorado Springs
S sosestrskim pozdravom, Pozdrav, le proti Clevelandu, da zastopa-, vsled tega bi lahko človek mislil,	in Canon City. Mi vam zago-
Mary Pucell, tajnica. Mary Vidmar, tajnica, mo naše društvo sv. Srca Mari- da tukaj ne živi veliko Jugoslo-	tavljamo, da boste prav dobro
_ X4 „ ~—„ . x - je na seji Ohijske Lige K. S. K.Ivanov. To pa ni resnica. Prona-	postreženi, in da bo na pikniku
Društvo Marija Pomagaj, št. ¡z urada društva sv. Kristine, Jednote. šlo se je, da v Duluthu živi ve-	dovolj zabave za vse.
164, Eveleth, Minn. št. 219, Euclid, O. Naj izrečem zahvalo in pri- liko več Jugoslovanov kot smo	Zatorej na svidenje na Pre-
Naznanja se članicam našega xem potom se naznanja čla- znanje zastopnikom bratskega celo mi, ki tukaj živimo, poprej	šernovem pikniku v nedeljo, dne
društva da bo predstavljena sejafnom in članicam našega dru- društva sv. Jožefa, ker so nas,mislili.	julija, 1933 v Rve. Colo.
^^ ^ prihodnja dru- bratsko povabili, da se peljemo Dne 2. aprila t. 1. smo reorga-	Za slovensko pevsko društvo
štvena seja dne 13. julija, točno skupno v njih avtomobilu. Ker nizirali Duluth Ameriški Jugo-	Prešeren: John Germ.
ob pol osmih zvečer; na tej seji je pa Mr.. Lekšan nekaj prote- slovanski klub št. 7. spadajoč k	-o-
bo prečitan polletni račun. Pri- stiral, češ, da je nevarno, če se Ameriški Jugoslovanski Zvezi v	PRAVI MOŽ
Jennie Ozbolt.
—------- ¿e rojake iz bližnjih naselbin,
--posebno rojake iz Walsenburga
Duluth, Minn. — Iz našega ¡n okolice. Nadalje, ako mogo-
našega društva katera bi se imela vršiti 16. julija kot ponavadi, in se bo vršila en dan prej in to je 15. julija in to je v soboto zvečer ob pol osmi uri, in to je vzrok dite vsi, ker bo še več drugih ker se bo vršila 16. julija sveta važnih točk na dnevnem redu. birma v naši fari, in ta popoldan K sklepu upam in želim veli-ob 3. uri in zato smo spremenile ke udeležbe na prihodnji seji. čas naše seje in to samo za mesec s pozdravom, julij in vas drage sosestre prav	Alice Bradač, tajnica.
lepo vabim in prosim udeležite	_o_
se v polnem številu, ker bo vam prebran polletni in tri mesečni račun, in to vam bodo nadzornice CHICAŽANI BODO ŠLI POD našega društva poročale. Mislim	ZELENE HRASTE
da jim boste verjele bolje kakor i Chicago, 111.—Uf, vroče je v meni, kako obstojimo pri našem chicagi. Najraje bi se človek društvu in še kaj druzega boste j vlekel tja v mišigansko jezero
in prespal v njem notri do septembra. Kamor greš, ti je vro-
DOPISI
vozi z ženskami, da se baje ra- Minnesoti. Takoj pri prvemu D	i j
, .....	. ... i . , .. .. . . * ., rravi moz se nikdar ne pri-
da pripeti kaka nesreča itd.,¡sestanku ali seji je pristopilo v . - ■ *	^ , . .
,, , * . .	. .. .	. y, tozuje, da mu svet dolguje sre-
smo ponudbo blagohotno odklo- nas klub 39 članov in članic. *	,	j
., .	, Xi , n * • n	• 11 ». • ,	. co in razne druge ugodnosti za
nile, ter pozvale Mr. J. Rataja, Druga seja kluba in zabava se je , • •	, f ,
j	,•	«,	, _ . A , m , . . življenje. \ se, kar tak moz za-
da nas on pelje s svojim "vran- vršila dne 5. maja t. 1. Tedaj je-u* • • j .. «- • • _ „	* i * i» l « hteva je pravica do življenja in
pristopilo v naš klub 54 članov ,	, . .i
• L-	»n__da lahko zim kot pravi moz.
cem
Prijetno se je voziti v družbi in članic. Tretja letna seja in
Pravi mož je ravno tako po-
sli šale. Sestrski pozdrav vsem
Društveni odbor.
Društvo sv. Srca Jezasovega,
št. 7t, St. Loáis, Mo. • Cenjeno mi članstvo:
prireditvi pomagale, kajti sam odbor ne more vsega izvršiti, ako nima pomoči od članstva.
Društvo Marija Pomoč Kristjanov št. ti 65, West Allis, Wis.
Naznanjam vam, da na zad- kor močna mora. Celi teden, nji seji je bilo sklenjeno, da se dan za dnem, ista pesem: Vro-
če. Ako si pri delu, kaplje od tebe, ako hodiš\ po ulici, ti žari vročina v lice, ako se vležeš v posteljo, te pritiska sopara ka-
prijateljic med zelenimi travni- zabav, po reorganiziranju kluba	žten v (emni sobi stano_
k. .n livadam, na mehkih 8ede- M Je vr«la v nedeljo dne 25.	vanja_ kakor je ^ dan
zih, posebno pa se, ker sp bile junija vroresters dvorani. Na	v javnostj
moje sopotnice veselo razpolo- tej seji je pristopilo k našemu	Prayi mQŽ ne ^^ kakjh
žene, da so celo zapele par pes- klubu zdfcet 17 etanov- in č anic.	predpravic ali posebnosti; on
mi. Da sta Mrs. Semrov in fcedaj šteje nas klub 110 članov	samo delo in šteno ^
udeležimo korporativno piknika društva Sloga, št. 1. Zbiramo se pri Frank Kraljevi dvorani ob
če. O, blažene nedelje, ti Gospodovi dnevi, ko človek vsaj lahko enkrat zadiha v prosti
2:30 popoldne. Torej ne pozabi-; naravi svež, hladilni zrak.
te, da boste prišli v velikem številu. Vstopnice so po 10 centov, ker se dobi nagrade s tem in vstopnice imam jaz na rokah, katera še nima iste. Piknik se bo vršil v nedeljo, 16. julija.
Prosim članice, katere so ža-ostale s asesmentom, da pridejo
Kakor izumrla je naša naselbina vsako nedeljo popoldne. Vse hiti ven, zidovi ostanejo sami. O pač, ne smem pretiravati, tudi ljudi še najdeš v njih, namreč slabotne starčke, bolnike in pa take ljudi, ki mislijo, da se tam na Western Ave. svet konča in da hi "doli padli," ako
plačat, ker jaz ne bom za nobe- bi prestopili malo naprej. Kdor no članico plačala več kakor za pa ima količkaj moči v sebi, par
dva meseca, potem pa, ako bo-
centov v žepu in nekaj zm soli
ste suspendirane, boste same v glavi, bo vsaj ob nedeljah za-krive, pa ne jezite se name, ker pustil dušečo, mestno soparo in
tako je bilo na seji sklenjeno. Sosestrski pozdrav,
Mary Petrich.
pohitel tja ven v zeleno naravo A nedelje niso ustvarjene samo za oddih, marveč tudi za
Mrs. Brtoncelj dobre družabni-ce, vem že dolgo vrsto let; da pa znati tudi zapeti, pa nisem vedela, čeravno smo prijateljice že celo vrsto let, ker sem jih omenjeni dan prvič slišala.
Tako smo kar prehitro pridr-čali do Clevelanda; po ulicah smo se pa dokaj modro držale, da ja ne bi preveč pozornosti obrnile nase. Ustavile smo se seveda kot navadno pri družini Mr. B. Bizjak, ker Mrs. Bizjak je nad vse postrežna in ima vedno kaj pri roki za ženske Tako nam je tudi to pot hitro postregla z nečem, ki pa ne vem imena. I no, naj bo kar hoče, odrekle se nismo. Hvala Mrs. Bizjak.
Nato smo se odpeljale v Knausovo dvorano, kjer so bili že zbrani zastopniki in zastopnice ohijskih društev, ki smo si prijateljski podali roke kot stari znanci.
Ob določeni uri se je začela seja, kjer smo z zanimanjem sledili uradnim poročilom. Prebranih je bilo nekaj točk, ki so
m članic, izmed katerih je 85 %
Pravi mož je vdan svojim pri-
tukaj v Ameriki rojenih. To je i,-	•	,
. ,	V t , Jateljem in pazi na njih ug ed
nasa mladina -— cvet Jugoslo- kakor na svoj ^
vanakeg, naroda v n»Sl našel- Prav, mož je zaneslfjv> a|i
v. .... . . . v moftbeseda. Njegova beseda je Naj tukaj omenim, da nasa za- ravno ^ yeljavna in ^
bava ples dne 25. junija je kakor njegova prisega na gv
bila velik uspeh. Veselice se je Pismo
udeležilo čez 115 oseb. Naše se- Pravi mož stori in rad izvrši je ih zabave so se tudi udeležili Več kakor obljubi.
jllni f? uradrvikj. Zrze: Pravi mož ne mara nekaj za M?nn	Vsled te*a *a Uudje, ki bi
Minn. Predsednik^ Nadzornega radi hitro obogatili, _ ne vpo-odbora Zveze; Peter Krhin iz atevajo
C^isholma glavni blagajnik Zve- Pravi' mož vedno rad dela iz_
nTonvPh', TekautZ g0V0re za druge, ne pa ^ sebe. hn,^ yw 0V1C, , JSrlZ	Z dru*imi Potrpežljiv in u-
ihlV/AU^mkl1ihl8h^m Smiljen, napram samemu sebi kluba št. 9. A. J. Z. v Minnesoti. pa strog
Nick Furjanick Mike Stimac in Pravi mož 8€ veseli življenja; J Matko, uradniki Virginia tako se tudi ne boji smrti, kluba. Vsi izmed omenjenih so Pravi mož nikdar ne išče ka-nam napravili lepe govore zakar ke nesreče; če ga pa ista slu-Jim na tem mestu in v imenu ¿aj»o zadene, isto junaško pre-cianstva našega kluba izrekam naša
iskreno zahvalo.	Ljubezen in zvestoba prave-
Na tem mestu naj se še v ga moža do svojega bližnjega je imenu našega članstva zahvalim neprekosljiva. tudi sledečim tvrdkam, ki so Pmvi mož je največji zaklad darovale meso in grocerijo, da'človeške družbe na svetu

DVAJSET LET s^eCLEVELANDSKIM,
John J, Oman
Po dolgem premolku naj mi bo dovoljeno, da nadaljujem še nekaj časa svoje spomine na cle-velandske Slovence. Prišla so vmes razna opravija in pozornost je romala v drugo smer. Oprostite, prosim.
Pri Gorenjcih smo bili zadnjič. Teh je v Ameriki znatno manj kot Dolenjcev. Zakaj, te ga si ne vem razlagati. Ker ima jo v svoji domovini težje življenje kot Dolenjci, bi pričakoval nasprotno. Morda bi zadel v pravo, če bi rekel, da so Gorenjci bolj navezani na svojo krasno gorato zemljo, da se le težko ločijo od nje in kadar se prav morajo. čuditi se ni, da jim je tako prozaična dežela, kot je Ame rika, s svojimi raztezajočimi se pltnjavami in ravninami ter svojim drvenjem in ropotajočimi stroji nevabljiva in dolgočasna.
še par besed glede izobrazbe in šolanja, pa smo z Gorenjci pri kraju.
Glede šolanja svojih otrok Gorenjci niso zadnji, pa naj gledamo v staro domovino ali pa tu v novo. Za dokaz samo en zgled ki se mi zdi vzor in kateri ima posnemalce tukaj in tam.
Dne 12. februarja tega leta je zatisnil svoje trudne oči v vasi Rudno, fara Selce, pri škofji Loki. 72-letni mož in oče povprečne slovenske družine, Jakob Šolar, o katerem mi piše prijatelj sledeče:
"Jakob šolar je bil tipičen krščanski značaj, ki začenja, izvršuje in končuje vsako delo in opravilo v imenu božjem in mu zato križ preprostega borca za kruh ne leži pretežko in pretrdo na rami. Njegovo gospodarstvo uspeva in ljudje ga nazivajo srečnega, v resnici pa to ni drugega, kot življenje po veri in princjpih. katere nam je dal Bog sam. Jakob šolar se je povzpel iz preprostega bajtarja v spoštovanega posestnika, še pred-no je imel sam za svoje potrebe, je s svojimi težko prisluženimi prihranki vzdrževal brata v šoli, dokler ni ta dovršil vseh gimnazijskih šol. Brat je odšel v Ameriko, kjer je stopil v benediktinski samostan in je danes p<*znan in velespoštovan (misijonar Father Vencel šolar O. S. B. v Peru, 111. Komaj je tega pripravil do zaželjenega cilja, je začel s svojimi lastnimi sinovi. Jakob je postal duhovnik in profesor v Zavodu v št. Vidu nad Ljubljano, dočim je John prišel v Ameriko in bil posvečen za du-luthsko škofijo nekako pred sedmimi leti. Ob tem pisanju pa Father John Šolar pravkar izdeluje svoj doktorat na Katoliški univerzi v Washingtonu." — Tali o prijatelj.
Ali nam je treba besedi in razlage, da spoznamo požrtvovalno nesebičnost, ki vodi take može pri njih delovanju? Ali je treba tukaj, da kdo vpije: "napredni, napredni!?" Dela kažejo napredek, ne pa vpitje. V enem samem takem možu je več naprednosti in narodne zavesti, kot v stoterih ta-kozvanih naprednjakih, ki kriče dan za dnem o naprednosti, pokazati pa nimajo ničesar. Dela govore, govore jasno, glasno in trajno. Srečen narod, ki ima takih mož!
Pa tudi v Ameriki opažamo med Gorenjci v splošnem tisto skrbno zanimanje za šolanje
fem njih napore za vsakdanji kruh in se dolgo trudil poleg njih za isto. Videl sem jih prihajati zdelane in utrujene s polja, ali pa iz tovarne od dima in prahu zakajene. Vselej pa sem jih na
ka umetniška predstava v Pulaski dvorani, kjer sta nastopila dva naša najboljša slovenska umetnika,, g. Tone Subelj kot operni pevec, in g. John J. Gr-dina, kot čudodelnik. Tisti, ki ki so bili navzoči, so bili z obema najbolj zadovoljni. Nepristranski možje so po prireditvi poudarjali, da take slovenske
tu smo opazili tudi veleč. g. Johna Plevnika, duh. vodjo K. S. K. J. in župnika pri sv. Jožefu v Jolietu, kakor tudi joliet-skega pom. župnika čč. gg. M. J. Hiti in G. Kuzma. Med temi tudi domače lemontske veleč, gg. kot p. komisarja Bernarda Ambrožiča, p. dr. Hugo Brena, p. gvardijana Benedikta Ho-ge. Iz Chicage sta nas posetila veleč. g. župnik p. Aleksander Urankar in pom. župnik č. g. p. Thomas Hoge.
Med temi smo imeli tudi odlične lajike kot: g. Frank O-peka, gl. predsednika KSKJ., iz Waukegana, g. Jože Zalarja, gl. tajnika KSKJ., g. Louis Že-še dolgo čuli njih vrisk in pet-i Preslaba tudi ni bila. Bila je i leznikarja, gl. blagajnika KSKJ.
šel poštene, pogumne in v sploš- predstave še niso imeli prilike nem zanesljive in značajne. j videti. Mnogi so izjavljali, da Bog živi te Gorenjce bodisi, v mestu v gledališčih bi računa-
da živijo v stari domovini, ali raztreseni po širni Ameriki, po mestih, po farmah, ali pa pod zemljo, kjer vrtajo v globine in
li za tako prireditev $1.50 do $2, kar je verjetno.. To torej pove dovolj, da so bili ljudje s prireditvijo zadovoljni. O ude-
prinašajo na površje bogastvo ležbi v Pulaski Hali se sicer ne sveta. Bog jih živi in daj, da bi da pohvalno izraziti. Vendar
je po širni zemlji, zlasti po Ame- srednja udeležba, riki, kjer žal Bog le prehitro izginja njih sled.
DOLENJCI Drugo polovico svojega življenja sem prišel med Dolenjce. Preteklo je več kot 21 let, odkar sem med njimi. Imel sem sicer vedno opraviti tudi z nekaterimi
Poleg teh smo imeli v svoji sredi tudi druge odlične goste; iz New Yorka g. Tone Šubelja in g. Metoda Končana, ki sta se na prijeten način zabavala prava, ne med nami. Iz Clevelanda je bil g. John Grdina, magik, in gosp. Jože Grdina, ki je spisal knjigo "Pet let v ruskem ujetništvu." Navedli smo le nekatere; ra-
Na dan 4. julija pa je imel naš ASK veliki izlet ali piknik v Lemontu, pri Mariji Pomagaj. To je bil dan, kakor nalašč. Temperatura ravno prevroče, ne prehladno. Ob 10. uri dopoldne je bila pri Lurški groti sv. maša za izletnike, ka-drugimi, kakor sem že zadnjič terese je udeležilo okrog 600 omenil, toda velika večina mojih ljudi. Sveto mašo je daroval di bi vse, toda sami veste, da se sosedov in faranov je bila zad- velečastiti gospod Benedikt Ho- vseh 1200 udeležencev ne more njih 21 let vedno onih, kateri ge, samostanski gvardijan v navesti z imenom, premalo je prihajajo iz mične Dolenjske, iz Lemontu. Pridigo pa je imel'Prostora v listu. Žužemberka, Hinje, Krka, Za-; velečastiti gospod pater Ber-, Vsem se naš Slov.-amer. klub gradeč, Ambrus, št. Vid in Do- nard Ambrožič, komisar sloven-j najprisrčneje zahvaljuje za ta-brnič, Primskovo in še nekatee skih frančiškanov v Ameriki. kp obilen poset, zlasti na pik-druge pokrajine. Ribničanov je Njegov govor je bil globoko za- niku v nedeljo. Prepričani smo, le malo, zlasti pri Sv. Lovrencu, mišljen in je razlagal v prime- da vsak, k» se ga je udeležil, dasi se ne spominjam, da bi jim rah svetno neodvisnost z božjo je laj gaj žalega storili.	svobodo, ki temelji na tem, da odhajal domov
Dolenje je mirne narave. .Vse, katoličani moramo biti udani venci te dni zopet enkrat poka-kar stori, dela s premislekom, najprvo svojemu Bogu in nje- zal», da še živimo in se še eden Konservativen je do skrajnosti govim zapovedim pred vsem drugega spominjamo, in za kaj novega ga ne pridobiš drugim.
Po maši pa se je razvila pri se pojavi na vseh krajih, doma jetna domača zabava na hribu pri vzgoji, v tovarni pri delu in Okrog poldne in 1. ure je pri- onim' so pri naših priredit-tvdi v političnem, socialnem in spelo še kakih nadaljnih 500 vah sodelovali in pomagali, naj-Novi na- gostov iz Jolieta, Chicage, La lePša hvala-
z največjim zadovoljstvom Tako smo Slo-
Vsem, ki so se naših omenje-_ nih prireditev udeležili, najlepša zahvala! Ravno tako vsem
družabnem življenju, zori, nove šege in novi običaji Salle, South Chicaga in raznih pustijo Dolenjce nedotaknjene, drugih krajev. Skupna udelež-dokler svet teh novih nazorov ne ba v Lemontu je bila gotovo preizkusi in dokaže, da so dobri blizu 1,200, kar je za tak izlet in pravilni. Ta mirna zado- vsekakor sijajno, voljna in pohlevna narava me
Vsem najlepša zahvala!
Slov.-Amer. klub.
, Vrzimo se predvsem na otroke, je njihovo geslo. Ti bodo naši najvažnejši pomočniki, ti so naše veliko upanje. Dobimo jih vzroke! Odtrgajmo jih od vere. Med njimi vzgojimo odlično četo, sestavljeno iz najbolj razumnih in najbolj vnetih, ki ji posvetimo še posebno bri-go. Če-le mogoče, jih spravimo vsaj za nekaj časa na Rusko, kjer bodo živeli v docela boljše-viškem ozračju in bodo docela prepojeni z boljševiškimi načeli in načrti. Potem jih pa vrzimo z brezboštvom v srcu med svet.
Otroke odgajajo in pripravljajo po načrtu, kjer je vsaka malenkost do skrajnosti premišljena. Hranijo jih z ostudnim obrekovanjem, jim predavajo neresnice, jim dajejo v roke take knjige, jih vodijo v kino in gledališča, #kjer je sestavljen spored namenoma za bolj še viške namene. Onim, ki se odlikujejo pri pouku s posebno marljivostjo, dele nagrade. Po javnih parkih, puste sredi lepo obdelanih cvetličnih gredic nalašč kos neobdelane zemlje, kjer so bohotno razvija plevel. Potem pa pripeljejo trume otrok v park in jim pokažejo lepe gredice rekoč:
"Evo vam, kaj ustvari človeški razum!" Na to pa obkolijo neobdelani kos in pravijo: "Glejte, to je vse, kar more narediti takozvani 'Bog'!" Krščanske molitve preobračajo. Iz očenaša so naredili pravo oogo-kletje, ki se konča z besedami: "Prokleto bodi tvoje ime!" Odraščajočo mladino poučujejo tako, da namenoma skaze kateki-zemske resnice, papeske okrožnice in drugo.
Boljševizem napreduje. Vse
^'IIIIÄilllllllilinW
MISIJONSKI SKOP
IRENEJ FRIDERIK BARAGA
Spisal DR. FRANC JAKLIČ
8
^liillillM^
-g
m
Dan 14. maj je bil srečen za te Indijance pa tudi zame je bil ta dan eden od najlepših, kar sem jih doživel, ker sem krstil 22 teh Indijancev. Ostali prebivalci otoka, ki se zaenkrat še niso spreobrnili, niso krščanstvu prav nič nasprotni, marveč so mi dali veliko upanja, da se bodo tudi sami spreobrnili, ko bom zopet prišel k njim. Obljubil sem jim, da jih bom obiskal še to poletje, in soglasno so mi obetali, da bodo mei tem postavili leseno cerkvico, za katero smo takoj poiskali primeren prostor. Posvetiti jo mislim v čast sv. Jožefu, da bo ta veliki svetnik Jezusa prosil, da bi se ondotni Indijanci zvesto in stanovitno držali vere, katero so sprejeli.
Na povratku so sicer imeli ugoden veter, zmanjkalo jim je pa rib in krompirja, katerega so bili dobili od ubožnih otoča-nov. "Pa iznovič nam je božja previdnost pokazala, kako ljubeznivo skrbi za nas. Ko smo veslali mimo majhnega skalnatega otoka, so Indijanci videli, da je vzletelo mnogo velikih vodnih ptic (galebov) in so iz tega sklepali, da te ptice ondi gnezdijo. Stopili smo torej na otok in našli dar božje dobrote:
dobijo krave in celo konji, kateri jim pa služijo le za ježo, ker so pota tod še preslaba. Njih polje, ki so si ga bili napravili iz posekanih gozdov, je še pretrdo in premalo očiščeno od korenin in štorov in se zato ne da orati. Pa se bo tudi to kmalu izboljšalo."
V vsem okolišu ni bilo razen
Barage niti enega belokožca,
•
Škof Fenwick je bil Baragi že ob prihodu v Arbre Croche velel, da naj spreobrne ves rod Otava. Zato je Baraga pozimi naročil nekemu Arbre Crochea-nu, ki se je odpravljal na običajno zimovanje proti jugu, da naj gre v otavsko naselbino Grand River (Velika reka), tako nazvano po reki enakega imena, tekoči od vzhoda v južni kot Michiganskega jezera. Sedaj je tamkaj mesto Grand Rapids. Govori naj jim o krščanstvu in o duhovniku, ki je pripravljen na njih željo priti k njim. Mož je tako dobro opravil svojo nalogo, da je ob spomladanskem povratku veselo segel Baragi v roko in klical: "Vesela novica, moj oče, vesela novica!" Njegovi južni bratje so z veseljem pozdravili Baragovo zanimanje zanje.
Delo boljševizma
Neka številka francoskega La Croix " (Lakroa-
130 jajc, ki so bila debela in okusna kot gosja."
, . , . ...	» i Spotoma se je oglasil pri dolgo pot proti Grand Riveru.
dežele^žeječali manj nače- spreobrnjencih v Manistiku in y Maškigongu ob jezeru je kr_
Baraga se je 7. junija peš odpravil na 450 km ali 100 ur
Na dan izleta si dobil ljudi iz dnevnika je takoj od začetka zanimala, to- vseh krajev. Bili so iz držav: j Križ) je priobčila času prime da vzelo mi je leta, predno šem se Colorado, Kansas, Wisconsin, J ren članek o napredku in ne-ji privadil in jo znal ceniti kot Missouri, Michigan, Indiana, varnosti boljševizma po svetu, zasluži. Sploh nisem mogel te- Ohio, Pennsylvania, New York, ki zasluži vso pozornost in res-meljito razumeti Dolenjcev, do- New Jersey in predvsem iz lili- no upoštevanje. Podajamo ga kler mi ni bila sreča mila, da sem noisa. Posetniki so bili veseli, čitateljem v izvlečku, si ogledal njih rodno zemljo in ko so se sestajali s svojimi ož- isti dan, ko je streljal, kakor sem tami opazoval njih življenje, jimi rojaki iz raznih krajev, znano, italijanski komunist na njih težnje in okoliščine, v kate- Samo en primer: g. A. Krese predsednika ameriških Združe-rih so živeli in doraščali ti naši ¡z Clevelanda je rodom iz Topli- nih držav Roosevelta in pri tem ljubi Dolenjci.	ške župnije na Dolenjskem. Na
Deset let sem bil že pri Sv. pikniku je našel kakih osem ali Lovrencu. Leta 1925, sveto leto, več bivših topliških župljanov ko so povojne cene malo padle, in sestanek z njimi je bil nad- je prišlo do boja, in je bilo več sem se namenil, da grem pogle- vse prijeten zanj in one, ki ss oseb ubitih in ranjenih. Prav dat rodno zemljo svojih staršev, je sestal z njimi. Tako tudi isti dan je navalila na poljski katere dotlej še nisem poznal in drugi. Zato pa je vladalo na konzulat v Parizu množica Polj-sem imel, kot vsak drugi tukaj pikniku prav iskreno razpolož^- skih delavcev pod vodstvom rojen sin slovenskih staršev, do- nje, kakor more vladati le med francoskih in ruskih komuni-kaj čudne pojme o domovini svo- pravimi znanci in prijatelji, jih očetov.	Da je bil nedeljski izlet pri-
Prišla je torej Velikanoč leta vlačen in zanimiv, gre pa seve- hipni prizori, ki veliko pomeni-1925. Med drugimi oznanili in da posebna zahvala našim vr- j0 in pričajo več ko jasno, da se voščili za ta praznik, sem oznanil iim Jolietčanom, rodom iz pre- v senci nekaj pripravlja, velika tudi to željo, da bi rad videl kra- lepe Belokrajine, ki so za pik- svetovna igra. " ----jVioi« *ta1{1to TToiina nik spekli štiri tolste jance " ' "
smrtno nevarno ranil čikaškega župana, se je zabarikadiralo 400 delavcev v Bukarešti, pri čemur
te. Boljševiški mohamedanci v|se vzradostil ob njih vnemi. Afriki se pridružujejo romar- Hvali jih kako radi molijo
jem v Meko. Azija, gori že ce- ..Razen doige in jedrnate jutra-la. Okuženi ste obe Ameriki, zlasti južna, kjer je devet držav, ki so na gosto posejane s framasonskimi celicami. Celo pobožna Kanada se ni mogla do-izogniti okužen ju. Tisoči
cela
brošur krožijo in opisujejo duhovščino kot "sužnjo kapitalizma." V Montrealu imajo lastno ljudsko univerzo in lastno četo mladih komunistov.
Evropa ni boljša. V Nemčiji, Angliji, Španiji, Bolgariji, imajo komunisti obilo žetev. Nizozemska, tako mirna država, je doživela nepričakovano, da je izbruhnil upor na šolski ladji.
nje in večerne molitve molijo tudi po dvakrat ali po trikrat na dan rožni venec. Kadarkoli utegnejo. vzamejo v roke indijanski molitvenik, ki sem ga bil lani dal natisniti v Detroitu, in molijo ali pa pojejo iz njega ter se iz glave učijo katekizma. VeČina jih zdaj že zna brati, drugi se pa marljivo učijo." Na Bobrovem otoku je pa bil žalosten, ko je zvedel, kako pogani nasprotujejo graditvi cerkve in grozijo, da jo bodo takoj zažgali, če si jo bodo kristjani upali postaviti. Niti bogati Baragovi darovi niti njegova pri-
In Belgija, pobožna, ima parla- jaznost jih niso mogli pomiriti; ment, ki šteje skoro prav toliko naposled g0 na zborovanju vsaj socialističnih in komunističnih toliko odnehali, da smejo krist-
stov. Ti
resni dogodki so kakor
Mnogo je žal preprostih lju-Ta posel so vršili prav moj- di,"ki se temu smejejo, češ: ne-stersko pod poveljstvom zna- mogoče, neumnost to verjeti.
je, odkoder prihaja velika večina faranov. Bal sem se pa, da naši ljudje ne bodo sprejeli te vesti prijazno, peš, kaj bi tratil de-^ nega in uglednega rojaka gosp. Gotovi časopisi jim pri tem po-
Martina Težaka, predsednika magajo in jih v takem prepri-dr. sv. Frančiška Sal., št. 29 čanju uspavajo. KSKJ. in večletni bivši glavni So pa tudi drugi, ki nimajo Pomagali pa zaprtih oči pred porastjo komu-so gg. Pete Stefanič, John Rus, nizma v zadnjih letih, in so si v Anton Čavko, Anton Šeme, svesti, da je končni cilj, ki ga John Rus Jr., Leo Flander. — ima Moskva, uničiti na svetu Porcijone delal, tehtal in pro- vse vere.
nar in čas.
(Dalje prihodnjič.) o-
3 PRIREDITVAH S. A. K. I«™»»* kskj IN ZAHVALA
Chicago, 111.—Za nami so dnevi 1., 2., 3. in 4. julija, za katere se je pripravljal Sloven-sko-ameriški klub s svojimi obsežnimi prireditvami. Morda ni noben drug narod v primeri z
maloštevilnim slovenskim naro-svojih otrok, čeprav mora tako dom toliko pripravil za svoje šolanje sloneti največkrat na že rojake posetnike razstave, ka-
itak obteženih ramah. Slovenci ne smemo biti poznani le kot izvrstni delavci pri najtežjem delu. Zastopani 'moramo biti v vseh panogah našega življa v Ameriki.	*
Pa mi menda ne boš zameril, dragi bralec, da sem napisal toliko o Gorenjcih. Tri in trideset let sem preživel izključno med njimi. Videl sem njih dobre in slabe lastnosti. Slišal sem njih petje in vrisk, čutil sem tudi nih tugo in njih stiske. Gledal
kor je baš Slovensko-ameriški klub te dni. Da se je ustanovil S. A. K. in zavzel za to, je vzrok to, da se je posetnikom pripravilo po možnosti primerno shajališče med nami ter nu-
dajal ga je pa g. Pezdirtz.
V ta namen je treba, tako
Pražiti jance na ražnju je po- uče in delajo, svet zrevolucijo-klic svoje vrste. , Kdor ga ne nariti, ga zažgati, da zgori, ka-zna, ga ne bo spekel prav. O- kor zažgo blazino, "da zatro
pali in ožge ga le na zunaj, znotraj pa ostane ves sirov. — Toda gori omenjeni so tega posla navajeni še iz starega kraja. Spražijo janca tako lepo, da izgleda rumeno opražen na zunaj in skozi in skozi pre-pečen. — Zato so bili ti janci tudi tako okusni, da kdor ga je pokusil, ga je hotel še in še.
dilo še drugo postrežbo. Klub Kdorkoli se je udeležil piknika
je storil po svojih možnostih, kar je mogel.
Dne 1. in 3. julija je bilo le ob večerih shajališče v dvorani sv. Štefana. Glavna naša dneva pa sta bila 2. in 4. julija.
Dne 2. julija se je vršila veli-
v nedeljo in je okusil janca ter videl, kako romantično lepo so pražili omenjeni Jolietčani jance na hribu, ta tega ne bo nikdar pozabil. Vrlim Jolietčanom najlepša hvala za to!
Med odličnimi gosti na izle-
stenice." Človeški razum je tako napredoval, da vere nič več ne rabi in je zato nepotrebna. Zlasti krščanstvu obetajo neizprosen boj. Zato, pravijo, ker s svojimi desetimi, zapovedmi zastavlja ljudstvu pot do veselja, nalaga mu pa priskutno družinsko breme. Proč torej z vero, ki je le opij (mamilo) za ljudstvo.
Zato: naprej boljševizem, med ljudstvo, zlasti med delavske sloje! Zato organizirajo napadalne čete, ki bodo pripravljene poseči v odločilnem trenutku v boj, da dobe oblast v roke. Potem pe brez milosti!
poslancev, 73 socialistov, trije komunisti, kakor katoliških, 79.
Svetovni dvoboj med dobrim in zlom, med Bogom in sata-
jani daleč v gozdu zgraditi cerkvico.
Ko se je vrnil v Arbre Cro-
_ _ . .	jiChe, ga je binkošti čakalo iz-
nom, med svetlobo in temo med	duhovno veselje. 44 ogeb
stil 21 Indijancev in jim maše-val. Prva sv. maša v njih o-zemlju je bila to.
Reka Grand River je bila takrat meja med državo Michi-gan, spadajočo že k Združenim državam, in med svobodnim indijanskim ozemljem. Indijanska naselbina^ Grand River je ležala na desnem bregu reke, nekako dan hoda od njenega izliva v Michigansko jezero, sredi čudovito lepe okolice. Na levem bregu, torej na ozemlju Združenih držav, je pa bila nakupila dosti zemlje imovita in številna francosko - kanadska družina, ki je bila izredno dobra ter je Barago z veseljem pozdravila, kajti že več let ni bila videla katoliškega duhovnika. Stregli so mu na vse načine in mu prepustili prazno hišo, katero so bili pred kratkim postavili tik ob svoji hiši, za-začasno bivališče in za kapelo,
Kristusom in Belialom, dobiva
torej novo obliko in stopa v no- ,e otn)kf ^ vgi več aU vo dobo. Vedno bolj umevamo
videnje sv. Avguština o dveh državah: božji in satanovi Pred nami se odpira znova svetopisemsko Razodetje sv. Janeza na strani, ki slika boj med angelom in zverino, med božjo močjo in peklensko silo. Vedno huje se vnema boj med Kristusom in satanom, med papežetti in Moskvo.	^
-o-
KJE SE ŽIVI NAJCENEJŠE?
katero* je Baraga blagoslovil na
je krstil, izmed katerih je bilo čast Matere božje'
Vseh 10 dni, ko se je Baraga
V kateri evropski državi je danes življenje najcenejše? • Na to vprašanje odgovarja neki francoski list takole: Živila so najcenejša v Španiji, obleka pa v Nemčiji. Če primerjamo Francijo in Anglijo, moramo reči, da je Anglija cenejša, vsaj za obleko, dočim so v Franciji cenejši čevlji. V Angliji je cenejša tudi zelenjava, meso in nekatere vrste sočivja. Sladkor in premog sta v Franciji dvakrat dražja nego na Angleškem. Meso je v Franciji za 10 odstotkov dražje, kakor pred vojno, čeprav je padla cena živini za 25 odstotkov. Ribe so v Franciji razmerorrta dražje, kakor leta 1911.
manj odrasli, nekateri že v sivi starosti. V Starem Arbre Cro-cheu, ki je pozneje dobil ime Little Traverse in je bil kakih sedem ur oddaljen od Baragove misijonske postaje ter je že od poprej imel majhno cerkvico, jih je pa krstil 15.
Kako je Baraga s krščanstvom širil tudi kulturo, pove njegovo pismo z dne 25. avgusta 1833: "Življenje spreobrnjenih divjakov v tem misijonskem kraju je že precej podobno življenju belih. V Arbre Crocheu je 36 dodelanih hiš, ki so sicer lesene, pa prav trdne in pripravne. Gradijo tudi še več dru-
ondi mudil, so se Indijanci zjutraj in zvečer na čolnih vozili preko reke k njegovim govorom. V teh 10 dneh je krstil v Grand Riveru 46 oseb, v sosednih treh naselbinah pa 40. Pač bogata žetev za tako kratko bivanje, dočim je protestantovski bap-tistovski pastor že 9 let ondi stanoval in deloval, imel lično cerkvico ter izdal velike vsote, pa je v 9 letih dobil za krst — le 10 oseb. "O, kako tolažilni vidiki so to zame!" je mogel Baraga, iz srčnega prepričanja zapisati v pismu na Dunaj dne 26. junija.
•v . * v . ... , ,	Medtem so se pa razmere v
gih hiš, da jih bo zupna vas	...
s.__i» L rr. „	škofiji jako spremenile in v
kmalu imela 50. Tudi v podruž-nih vaseh so izpreobrnjeni Indijanci že začeli delati namesto svojih bornih koč prav pripravne hiše in tako se bodo tudi tukaj čedalje bolj pokazali časni blagri, ki jih krščanstvu obdelujejo; zemlja v tem kraju pa ni kaj prida in pridelujejo le turščico, sočivje, krompir in pa buče, ki imajo prav dobro slast. Stop nimajo, zato turščico sami phajo in potem kuhajo kašo iz nje. Vsaka vas ima mnogo prašičev in kuretine, ponekod se že
živo posegle tudi v Baragove misijonske načrte.
0
Že škof Fenwick je želel odcepiti severno ozemlje od ogromne cincinnatske škofije ter ustanoviti novo s sedežem v Detroitu. Namera se je pa izvršila šele po Fenwickovi smrti in poleti 1833 je bil Baragov pod-piratelj Friderik Rese posvečen za prvega detroitskega škofa. Baraga je bil seveda prideljen njegovi škofiji.
(Dalje prihodnjič.)
tmi
GUSm> K. 3. K. J., JULY 12TB. »35
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
WataHttt Jednote t Združenih drtarah
«17 at aatr Al
Urednlitro io apnndttro
CLEVELAND, OHIO
Za Alane na leta. Za nečlane------
Naročnine:
Za lnoaemstvo...

.$3.00
OFFICIAL ORGAN AND PUBLISHED BY THE GRAND CARNZOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the U. 8. A In the lntereet of the Order Inued every Tuesday
OFFICE: «117 St Clair Avenue Telefon:
HEnderson 3912
CLEVELAND, OHIO
For Members Yearly..
For nonmwnbera............
Foreign Countries..........
Terms of Subscription:
..$1.60 ...........$3.00
0 REPREZENTACIJI DELEGATOV NAŠE PRIHODNJE KONVENCIJE
Danes čez eno leto bodo že vse glavne predpriprave za prihodnjo našo konvencijo urejene, ki se ima vršiti v Indianap-olis, Ind., meseca avgusta 1934. To bo nada XVIII. redna kon vencija in zaeno tudi jubilejna, ker se vrái v letu, ko bo naáa dična podporna organizacija obhajala svojo 40-letnico.
Že danes bi lahko trdili, da bo lahko vsak delegat srečen in ponosen, kateremu bo dana prilika udeležiti se tako važnega glavnega zborovanja ali konvencije.
Zadnja konvencija se je vršila leta 1930 v Waukeganu, 111. od 18. do 26. avgusta; trajala je torej devet dni. Iste se je udeležilo 22 glavnih uradnikov in 206 delegatov in delegatinj torej vseh skupaj 228. Skupni stroški zadnje konvencije so znašali $30,813, vpoštevši menda tudi nova Jednotina pravila.
Delegatje so dospeli iz sledečih 17 držav po številu kakor sledi: Illinois 49, Ohio 41. Pennsylvania 37, Minnesota 20, Colorado 13, Wisconsin 12, Michigan 7, Kansas in Montana po 4, Indiana in New York po 3, Connecticut in Wyoming po 2, Missouri, Nebraska in West Virginia po 1, in Kanada 4.
Glede prihodnje konvencije imamo tri važna vprašanja v mislih: Koliko časa bo ista trajala? Koliko delegacije bo štela? Koliko nas bo skupaj veljala? V obče se misli, da bo vse zmanjšano. Glede časa se lahko sodi, da bomo zborovali samo štiri ali pet dni, ker se bo prihodnja konvencija vršila po novem sistemu potom raznih odsekov; tako odpadejo tudi dosedanja običajno ustmena poročila glavnih uradnikov, ker bodo ista priobčena v dotični kon venčni izdaji Glasila. Ker se je tekom zadnjih let skupno število Jednotinega članstva vsled slabih gospodarskih razmer znižalo, tako tudi ne bo tako velikega števila delegatov kakor jih je bilo zadnjič, dasiravno so glede reprezentacije še stara pravila v veljavi. Tudi nekaj društev smo izgubili, osobito v Kanadi.
Že leta in leta je pri naši Jednoti nepraktična navada, da je glede reprezentacije delegatov preveč liberalna, ali dobra. Ima namreč preveliko število zborovalcev v svoji konvenčni zbornici. To povzroča, da traja konvencija predolgo in da stane tudi lepe novce. Vse druge slovenske podporne organizacije v Ameriki imajo dandanes že zmanjšano število delegatov na svojih konvencijah, samo naša K. S. K. Jednota zboruje še vedno po svojem starem načinu. Drugod imajo društva pravico izvoliti samo enega ali dva delegata; pri nas pa 3, 4, 5, 6 in celo 7. Samo dva delegata lahko ravno toliko in tako opravita, kakor pa sedem. Le vpoštevajmo število državnih poslancev v našem kongresu v Washingtonu, katerih je 435 in 96 senatorjev. In vsi ti zastopajo nad 120 milijonov ameriškega ljudstva. Na naši zadnji konvenciji smo pa imeli zborovalcev za več kot polovico skupnega števila ameriške kongresne zbornice.
Zadnje čase se v Ameriki mnogo govori in piše o rekon strukciji in ekonomiji. Vlada si na vse načine prizadeva zmanj šati svoje upravne stroške. Tudi pri naši Jednoti bi se lahko na prihodnji konvenciji nekaj tisočakov prihranilo s tem, da bi se znižalo število delegatov po načinu drugih podpornih organizacij. Vsako društvo, broječe nad 75 članov in članic, naj bi bilo upravičeno poslati samo enega delegata ali delegatinjo ali kvečjem dva, nikakor pa ne več.
Pred nami leži zadnje januarsko uradno poročilo o skup nem številu članstva naših krajevnih društev. Med temi najdemo 15 društev, kjer bi se lahko zmanjšalo število delegatov za 37. To je že lepo število. Le računajte dnevnice in vožnjo iz raznih držav za toliko nepotrebnih delegatov.
Ko smo imeli pri naši Jednoti navado, da smo vplačevali po 2 centa mesečno v konvenčni sklad, tedaj so se večja društva opirala na skupno večjo svoto vplačanega konvenčnega ases-menta, da so zato upravičena do toliko in toliko delegatov; ker pa tega sklada sedaj več nkaamo, in ker se bo plačalo skupne izdatke prihodnje konvencije iz Jednotinega upravnega sklada, je pa pri tem vsak tak izgovor neumesten.
To zadevo bi se lahko rešilo in sicer letos potom splošnega glasovanja, kajti drugo leto (konvenčno) se isto ne more vršiti. Kakor znano, bomo imeli letos splošno glasovanje glede iniciativnega predloga društva št. 101 za uvedbo American Experi-ence 4% posmrtninske lestvice; tako bo istočasno še neko drugo splošno glasovanje za znižanje operacijskih podpor, če bi prišlo kako društvo, na plan z novim iniciativnim predlogom za znižanje števila delegatov prihodnje konvencije, bi imeli na ta način lahko kar tri važne točke na prihodnjem splošnem glasovanju. Ali bi bilo mogoče to izvršiti? To je samo naš skromen nasvet v prid Jednote.
re, je treba povedati, da je bil tu 1# izpopolnitelj procedure, ki jo je bil i*umil Niepce kot prvi Niepce se je bil prvotno j uspehom udej*tvoval v področju litografije, ko mu je činilo v glavo, da bi izdeloval slike zunanjih predmetov s pomočjo sončne svetlobe. Da se je ta ideja izkristalizirala v njegov postopek, je bilo treba seveda nešteto naključij in glav, ki so pred njim ustvarile podlago zanje. Znamenito "temno sobo," camero obscuro, prvotno obliko naših fotografskih kamer, je opisal že renesančni veleum Li-nardo da Vinci in Napolitanec della Porta je to camero obscuro opremil s preprosto lečo namesto dotedanje luknjice, v kateri so se križali žarki, da so potem v zadnji steni kamere narisali obrnjeno sliko zunanjega predmeta. Leča je dala neprimerno ostrejše in svetlejše slike nego luknjica. Od Porto-ve kamere do fotografskega aparata je bil seveda še velikanski korak.
Odkriti je bilo treba najprvo še kemične temelje fotografije, svetločut srebrnih soli. To odkritje je napravil kakšnega pol stoletja pred Niepceom nemški zdravnik Johan Heinrich Schul-ze. Pomagal mu je slučaj. Nekega dne je Schulze eksperimentiral s srebrovimi solmi v steklu v stekleni posodi. Njegov smoter je bil čisto nekje drugje, a na svoje veliko začudenje je opazil, da je sol na tisti strani, ki je bila obrnjena v sonce, potemnela, dočim je ostala na odvrnjeni strani svetla. Na podlagi tega odkritja je potem Schulze kopiral na plasti s srebrno soljo preproste prozorne in neprozorne predloge, kakor črte, liste, itd. Slike teh predmetov, ki jih je izdeloval brez kamere, so bile seveda ne trajne. Pozneje so odkrili, da se tudi mnoge druge snovi spre minjajo po barvi v svetlobi in ko je Niepce napravil s kamero svoje prVe potografije, je uporabljal kot svetločutko plast na primer v sivčevem olju raztopljen asfalt. Če je osvetljeno plošča s takšno plastjo položil potem v mešanico sivčevega in ikamenenega olja, se je nespre menjeni, to je manj ali nič svetljeni asfalt raztopil. Z jed kanjem tako obdelane plošče je nato Niepce pripravljal plošče za tiskanje. Ta postopek, ki ga je imenoval heliografija, je bil pravi prednik fotografije. Ta je dobila svoj pravi obraz tedaj ko se je Niepce po naključju se znanil z Daguerrom, ki se je bil že dolga leta bavil z istimi problemi kakor Niepce. Daguerre je bil izumitelj tretjega važne ga elementa fotografije, nam reč razvijanja oz. fiksiranja Nekega dne je bil položil, osvetljene plošče, na katerih pa ni bilo videti nobene slike, v staro omaro. Ko jih je pozneje vzel iz njih, je opazil s presenečenjem, da so kazale čisto razločne slike. Po dolgem ugibanju je dognal, da je stala v omari tudi skledica z živim srebrom in pare živega srebra so bile na osvetljenih ploščah izzvale vidne slike. To odkritje v zvezi z Niepceovimi odkritij je zaključilo stoletne trajajoče poskuse zasnemanje in izdelovanje slik pomočjo svetlobnih žarkov. Od te prve resnične fotografije do sodobne fotografije je bil sicer še dolg, dolg korak, a v bistvu je vse poznejše samo izpopolnitev in izboljšanje tega, kar sta ustvarila Niepce in Daguer-
nem severu živeče Arijce, zlasti Dravide, na kater» naletimo v južni Indiji, mongolske rodove na sever novzhodnifi obronkih ozemlja in končno v zapadnose-vernih krajinah živeče Terko-Irance. Od mešanih plemen moramo, razen Szytho-Dravidov na jugozapadu, omeniti še v srednjih pokrajinah severne Indije bivajoče Ario-Dravide, dočim so v Bengaliji naseljeni mongolski Dravidi.
V pogledu vere je Indija najzanimivejša dežela sveta. V glavnem so zastopane štiri vere, in
častnega dela», za svojo hčerko nobenega mola.
Kristjani in muslimani» sploh vsi pripadniki ostalih ver» veljajo pri hinduzijcih za parije, ker je vsako njihovo delo po pojmovanju hinduzijcev, zločin. Ne samo uživanje govejega mesa, temveč že samo čevlji iz govejega usnja, ki jih Človek nosi, ga sto re nečistega.
VB8SLJK OO OBIRANJA ZNAMK
Pari jeva senca onečasti sosedovo hišo
V nekaterih pokrajinah Indi
je smejo ubogi, pari ji postavljati
« j. . i* j • , .svoje koče le na oddaljenih kra-
sicer: Budizem in hinduizem, ka- ... . __, . „ . w
.	. , , , ' bih, izven mest in vasi. Nekate-
terima pripada 42 odstotkov vse- . . . ... .__. .. .
, . , , . . . . rim izmed njih je postavljanje ga prebivalstva; dalje je tu glav
ni sedež tretjega svetovnega verskega prepričanja — strogo mo-noteističnega islama, ki s svojimi 70 milijonskimi pripadniki > .	.	... ...
. . i . , j . mesta in vasi sme panj stopiti predstavlja istočasno drugo naj- ,____.. . _, . . - , -
koč sploh prepovedano. Kot stanovanje jim služi nekaka listnata streha na koleh, ali pa gnezdo v veličastnih rogovilah dreves.
le opoldne, ko padajo solnčni žarki navpično, ker bi sicer jutra nje ali popoldansko solnce vslec svojih poševno padajočih žarkov senco "nedotakljivega" začrtalo na hišo drugi kasti pripadajoče tra in jo s tem onečastio. '
Zapadna civilizacija
Število tistih, ki se iz obzira do
Sto tet fotografije
S skromno slovesnostjo so zadnje dni odkrili mramorno spominsko ploščo na hišici, ki stoji na mestu tiste hiše, v kateri je pred sto leti umrl Joseph Nicephore Niepce. Plošča predstavlja v umetniškem reliefu podobo moža, ki ga Francija in ves svet stavita kot enega svojih najpomembnejših izumite-
ljev. Kajti Niepce ni nihče drugi, nego izumitelj fotografije, bil je prvi, ki je s pomočjo z lečo opremljene kamere izdelal na svetločutni plasti kolikor toliko stanovitne slike. Vse bistvene sestavine današnjega fotografskega postopka je družil že Ni-eceov izum v sebi in čeprav velja za pravega izumitelje fotografije dandanes njegov veliki rojak Jacques Mande Dageuer-
re.
.judje in bogovi v Indiji
Ali moremo govoriti o nacionalnem čuvstvu 319 milijonskega naroda, katerega enota je razklana v 45 plemen, 222 jezikov, 9 ver, številne sekte in v več ko 3,000 kast?
Med 45 plemeni razločujemo 7 glavnih, med temi troje mešanih plemen. K čistemu plemenu prištevamo na severu in zapad-
močnejšo vero Indije; končno so pripadniki vseh ostalih ver številno zastopani.
Nad 300 milijonov ljudi časti j 17 božanstev
217 milijonov pripadnikov glavne indijske vere, hinduizma, časti 17 glavnih božanstev, katerih število s postranskimi božanstvi in njih včlovečenji, s kra- j predpisov kast izogibjejo poto-jevnimi, hišnimi in družinskimi vanj po železnici, se polagoma božanstvi naraste na 330 milijo- krči. Uspeh zapadne civilizacije nov. Vse, kar je koristno, orja- se opaža posebno pri srednjem ško, nenavadno in tuje, bilo do- sloju mestnih prebivalcev. In-bro ali slabo, se smatra za bo- dijec daje prednost evropsko ure-žanstvo. Tako n. pr. časte: ka- jenim stanovanjem, obleki in je menje, skale, rastline, drevesa, dem. Seznanili so se tudi že reke, jezera, koristne živali, radijem, športom; slede evrop-škodljivo golazen, orodja, z ju- skim zabavam, obiskujejo gleda-naštvom, čednostmi ali strastmi j lišča, kino, kavarne ter plesne odlikovane ljudi, dobre in zle du- dvorane. Iiove in brezštevila polčloveških, V splošnem pa izenačenje raz-polbožanskih bitij. Kratkomalo, ličnih ljudskih elementov udarja redek je predmet, katerega bi na največje težkoče. Resnično Hindu ne bil pripravljen častiti j je, kar dokazujejo poizkusi Mac-kot božanstvo.
Slava Brahme je obledela
Vendar pa prvo, glavno bo-1 najbolj žgočih problemov narod žanstvo, Brahma — stvarnika, "ega kaosa, ki se imenuje Indija dandanes malo časte. Njegova ¿lava je obledela in na širnem i svetu mu je posvečeno samo eno
Donalda in Gandija, da je parij-sko vprašanje v ospredju in eden
ČESTITKE
svetišče. Nasprotno pa sta obe našim	staršem Math in
naslednji glavni božanstvi, Višnu | Anj fiuchar y JoUetu D1 ^
dom njune 401etnice poroke dne 10. julija 1933.
— hranitelj, in šiva — uničeva Ipc, deležna največjih češčenjr
Višnu — tako verujejo — si je za rešitev svetovnega reda večkrat prisvojil podobo človeka alilp° letih dolgih dela in skrbi, živali. Razločujejo deset takih obil° skušenj, hudega trpljenja, utelesb, od katerih sta "Rama," napočil važen je spominskih dni
in "Krišna" najbolj znani.
Obo-|za Vas iz vsega Vašega življenja.
ževanje šive je v glavnem češče-nje njegovega razupitnega simbola "Lingam"; v Indiji je njemu I Pred dobo dolgo, davno že na-posvečenih največ templjev, med	zaJ
temi je najsvetejši v Benaresu, Poročni dan sta srečna svoj sla-
ki je najbolj obiskovana božja
vila,
pot. Vsaki od treh glavnih bo- kot ženin in nevesta sta tedaj žanstev fma zopet svoje posebne | Pred Bogom si zvestobo oblju-pripadnike, ki ga povišujejo v glavno božanstvo. Približno
3000kast
bila.
Zvestoba bila Vama sveta je, neslogo sta sovražila in jezo, zato pa Večni blagoslovil je,
Svoječasno so samo šolski o-troci zbirali znamke, toda tega so se pozneje oprijeli tudi odrasli in zbiranje znamk je postala
nekaka svetovna industrij a. Vsepovsod se dobi trgovine, kjer so naprodaj najrazličnejše znamke in seve, tudi po najrazličnejših cenah. S zbiranjem znamk se bavijo danes tudi razni veliki možje, med katerimi je eden najbolj gorečih zbirateljev znamk angleški kralj. Njegova zbirka znamk je najpopolnejša na svetu in težko, da bi ga mogel kdaj kdo v tem oziru prekositi.
Pravi zbiratelj znamk si išče znamke, katere bi predvsem rad imel. In ta lov za posebnimi znamkami je njegova posebna osredotočena želja, s katero se bavi in jo zasleduje noč in dan. Najbolj srečen je, kadar more dobiti v roke kako posebno znamko po posebno ugodni ceni. Posebne znamke imajo svojo posebno vrednost, toda pravi. zbiratelj se ne straši stroškov, da doseže svoj cilj, ker upa, da bo njegova zbirka sčasoma poskočila v ceni, ker čim stareje so znamke, tem večjo vrednost imajo.
Špekulacija z znamkami se nanaša na svetovni trg, ki tudi v sedanji krizi ni nič ponehal. Pri trgovanju z redkimi znamkami se včasih zasluži kar čez noč veliko premoženje. Tako je pred kratkim neki Londončan kupil znamko iz leta 1847 za 15,000 dolarjev in jo je takoj zatem prodal telefonično v Ameriko nekemu tukajšnjemu zbiralcu znamk za $5,000 dobička. Znamke zračne pošte stalno rastejo v ceni, posebno take, pri katerih je bila tiskana kaka po-greška. Ako človek vidi znamko zračne pošte, ki je v vseh ozirih pravilno tiskana, nima nobene druge veljave, kot tisto, za kolikor je tiskana. Ako pa kdo opazi, da je na tej znamki aeroplan narobe tiskan, je znamka takoj vredna preko tri tisoč dolarjev. Znamka, ki je bila tiskana leta 1856 za angleško Gvinejo, je z vsakim dnem dražja in je danes vredna že do 25, 000 dolarjev.
ČUDEŽNO OZDRAVLJENJE
je nastalo iz prvotnih štirih, ka- obIagril Vajuno zakonsko zvezo, tere izhajajo, — tako uče stare
brahmanske knjige — iz božan- Sicer zakiadov ziatih njmata, skega telesa Brahme; svečeniki zavest pa Vas lahko bodr'i edina: iz njegove glave, vojščaki iz nje- iskreno da Vam danes iz srca govih ramen, trgovski stan iz|čestita Vaša velika družina. njegovega trupa in ročni delavci
iz njegovih nog. Po nauku sve-|Naj Bog vse Vaše delo in skrbi tih knjig so pripadniki prvih p0plača, kar jih z nami že imate, treh kast (svečeniki, vojščaki, naj yama zdravj€, miiost podeli trgovski stan) "dvakratrojenci," dočakati poroke srečne — zlate! ki v dokaz tega nosijo sveto vrvico. Svečeniki pa so poleg tega "božanstva zemlje." Delavci pa se smatrajo za služabnike pr-
Vaši hvaležni in vdani
sinovi in hčere.
vih treh kast, njih hlapčevstvo Ivan Zupan: je neizogibno, študiranje svetih) OB GROBU PRIJATELJA knjig jim je tudi prepovedano, i Velike kaste pa se zopet dele v Dragi! Čuješ li besede moje pododdelke, ki se medseboj ne- tu ob grobu ko stojim?
ratno razlikujejo, kakor n. pr,- Cuješ robina, ki poje? Nekateri uporabljajo kot delov-|CUješ me, ko se solzim? no moč samo enega otroka, drugi dva, ali pa se nekateri umiva-|Rad zaUpno bi Te vprašal,
jo z levo, dočim drugi z desno če odgovor bom dobil__
roko. Božja postava pa jim Ti z odmorom si odlašal: predpisuje najstrožjo medseboj-j Si li tu se že spočil? no-ločitev; ne smejo skupno jesti, niti ne stanovati pod isto I Skrb in delo sta v življenju streho. Priženitev v drugo kasto Ti težila le srce; je eden največjih grehov. Kdor smrt rešila Te v trpljenju, to stori, pripade takoj najzavr-|Si zdaj srečen? Vprašam Te. ženejši vseh kast, kasti "nedotakljivih" — parijev. Kdor uži-jKdor na svetu išče srečo va goveje meso, ali pa stopi v!našel iste sploh ne bo; mešan zakon, je brezpogjono iz- pa£ pa _ ko mrtvaško svečo ključen. Izvrženec ne dobi več J mu prižgejo nad glavo.
Zdravniški urad v Lurdu, katerega naloga je, da ugotovi stanje bolnikov po prihodu v Lurd in po odhodu, je objavil listu "Le Journal de la Grot-te de Lourdes" poročilo o čudežnem ozdravljenju gospodične Lucijane Clerc. Dr. Sou-an, kirurg bolnišnice v Marse-illesu, je sporočil zdravniškim uradom v Lurdu, da je junija 1929 operiral gospodično Clerc radi tuberkuloznih pojavov v Črevesju. Sedmega avgusta je Lucijana zapustila bolnišnico, toda po kratki rekonvalescenci se je 2. marca 1930 zopet vrnila v bolnišnico z isto boleznijo. V trebuhu so se ji napravile kepe v debelosti drobnejše pomaranče. Imela je tako strašne bolečine, da jih niti morfij ni potolažil. Lucijana se je julija 1931 odpravila na potovanje v Lurd, da bi pri Materi božji našla zdravje.
Ko je odhajala, tako piše dr. Souvan, so ji splošno dajali še nekaj dni življenja. Silno se je posušila. 30. julija je bila v Lurdu ozdravljena, ko se je o-kopala v lurdski vodi. Zdravniki so ugotovili, da so ji pa to loške kepe v črevesju nenadoma izginile in da ni ob tipanju po trebuhu občutila absolutno nikake bolečine. Tudi urin, ki je bil prej naravnost strašen, je bil zdaj normalen. Tehtnica je pokazala te-le številke: Ob po-vratku iz Lurda je tehtala Lucijana 38 kg, 21. decembra 52 kg, 23. marca 54 kg in 5. julija 55 kg. Julija 1932 so jo preiskali z Rontgenovimi žarki in ugotovili, da je popolnoma zdrava. Lucijana danes dela popol-
noma normalno in si služi krak' kot šivilja. Dr. Souvan je d», dal svojemu poročilu tudi dve radioskopski sliki.
Dr. Pourtal, ki je spremljal vlak bolnikov na poti v Lurd je izjavil, da je morala bolnica med vso potjo držati na trebuhu stalno kos ledu, ki ji je blažil bolečine. «Njeno stanje je bilo takšno, da ji je moral on sam vzeti vodo. Vsi ti zunanji znaki težke bolezni so izginili po prvem kopanju v lurški vodi popolnoma. Zdravniški urad v Lurdu je po natančni preiskavi izjavil, da se ozdravljenje Lucijane Clerc ne da razložiti naravno.
-o-
IMENA VLADARJEV
katerim je predsednik Roosevelt nedavno poslal klic za ureditev svetovnega miru:
Albanski kralj Zog, predsednik Argentine Jasto, predsednik avstrijske republike Miklas, belgijski kralj Albert, predsednik Brazilije Vargas, predsednik Colombije Herrera, predsednik republike Bolivije Salamanca, bolgarski kralj Boris, predsednik čilenske republike Alessan-dri, predsednik republike Costa Rica jiminez,, predsednik narodne kitajske vlade Lin Sen.
Predsednik kubanske republike Machado, predsednik česo-slovaške republike Masarik, danski kralj Kristijan X., predsednik dominikanske republike Trujillo, predsednik ekvadorske republike Mira, egiptovski kralj Fuad, načelnik vlade v Estoniji Pats, etijopski kralj Haile Selassie I., predsednik finske republike Svinhufvud, predsednik francoske republike Lebrun, predsednik nemške republike von Hindenburg, nagleški kralj George, predsednik grške republike Zaimis, predsednik republike Guatemala Ubico, predsednik Haitija Stenio Vincent.
Regent ogsske kraljevine admiral Horthy, predsednik hon-durske republike Tiburcio, kralj Iraqua Faisal I., laški kralj Viktor Emanuel, japonski cesar Hirchito, jugoslovanski kralj Aleksander, predsednik latvij-ske republike Kviesis, predsednik litvinske republike Smeto-na, velika vojvodinja Luksem-burga Charlotte, predsednik mehikanske republike Rodriguez, nizozemska kraljica Vilje-mina, predsednik republike Ni-racagua Sacasa, norveški kralj Haakon, predsednik panamske republike Arias, predsednik republike Paraguay Ayala, perzijski šah Pahlevi, predsednik poljske r e p u b 1 i Jt e Moscicki, predsednik republike Peru Be-navides.
Predsednik portugalske republike C a r m o n a, romunski kralj Karl II., predsednik Sovjetske unije Kalinin, siamski kralj Prajadhipok, predsednik španske republike Zamora, švedski kralj Gustaf, predsednik Švice Schulthess, predsednik turške republike Kemal, predsednik republike Aruguay Terra, predsednik republike Venezuela Gomez.
ZA SMEH
Izkupil jo je. Neki poljski grof je priredil gostijo. Povabil je plemiče in nekega Žida, ki ga je visoko cenil radi njegove modrosti. To pa ni dopa-dlo nekemu plemiču in je iskal prilike, da bi javno razžalil Žida. Ko se je pogovor sukal o Turkih in njihovih navadah, je pripomnil plemič:
"Jaz zelo cenim Turke, ker sovražijo prašiče in žide."
Vsi so se spogledali in se obrnili k Židu. Ta pa, smejoč s6, odvrne:
"Kaka sreča, gospod, da nisva v Turčiji."
♦
Samo takrat. Sinček: Očka, ali mi boš kupil za moj rojstni dan veliko tamburico?
Oče: Kaj še, da mi boš ves ljubi dan godel!
Sinček: Saj bom samo takrat igral, ko boš ti spal.
..............................................
LIL
...........................
JEDROTA

Ustanovljena v JoUet* n^ta. l^rfl* im. inkocporiraqa t Joltato. .__anavi nilnola, dne u, januarja. ISIS
Od ustanovitve do II. maja t L. znaša akupna lvlatena podpora $5 003,396
„ - , - „	ODBORHIKlT^ P°aiWra ,
u javni predsednik: PRANK OPXKA. M—loth ** iv«th rnikam ni Prvi podpredeednlk: JOHN OKRlf, 817 bit oTVpShKoSo! nn»a podpredsednica. MARY HOCHKVAR, mUMmTjReTcnevaland. O
O. VKRTTN, 1004 N. Chicago St.. Joliet. DL ^¡^Uf51718 «LKENIKAR, 1004 N. OhtoS?^ JWMTDL Duhovni vodja: RSV. JOHN PLEVNBK. «10To«*» StSoiSL m Vrhovni -dravnik: DR. it F OMAN. 6411 St. ClaSTf. cS^Sn? a
NAD80RNI ODBOR: MARTIN 8HUKLK, tli Ave. A. Eveleth, ufaw l«&LOTnai LIKOVIOH. 9627 Swing Ave. South Chicago, DL 2fS5	O"**»«® Pittsburgh,
PRANCICH, »11 w. National Ave. Milwaukee. Wis. OKORO* BRINCB. 716 Jones St. Xveleth. Minn.
____FINANČNI ODBOR:
PRANK GOSPODARI CH. 212 Scott St, JoUet ID.
JOHN ZUUCH. 18116 Nefl Rd.. CaevetandTo
RUDOLPH Q. RUDMAN. 400 BurUnfton Rd.'. WHklnibur« Pa.
^	POROTNI ODBOR*
JOHN DBČMAN.. BOX 529. Fort* City, £ MRS. AGNES OORlfiEK, 5336 Butler 8t. Pittsburgh Pa. JOSEPH RUSS, 1101 E 8th St. Pueblo c^o
^^^i^KOMPARE, 9206 Oommerdal Ave.. South Chicago, m. JOHN R STERBENZ. 174 Woodland Ave. Laurlum. Mlch^^
UREDNIK IN UPRAV NIKOLAS I L A • IVAN ZUPAN. 6117 St Clair Ave., Cleveland. O
P^»111	f«»®ve, tikajoče se Jednote. naj se pottljajo na
i^* JOBSP	1004 N- Chicago Bt, JoUet. 111.; dopise,
društvene vesti, razna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K B K JEDNOTE. 6117 St Clair Av£. CTevelandTc^
URADNO NAZNANILO
Polletno zasedanje glavnega odbora se prične 24. julija 1.1. ob deveti uri dopoldne (novi čas). Zborovanje se vrši v prostorih glavnega urada Jednote kakor običajno.
Društva, ki želijo odboru predložiti* kaVo zadevo, se prosijo, da tozadevne stvari pošljejo na glavni urad najkasneje do 22. julija.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
Joeip Zalar, glavni tajnik.
DOLOČILA ŽA IZREDNO SVETO LETO
od 2. aprila. 1933 do 2. aprila. 1934
Iz nekega škofijskega lista posnemamo sledeče:
Sv. Oče papež Pij XI.,-je z bulo "Quod nuper" z dne 6. januarja, 1933 (A. A. S. 1933, 1) naznanil izredno sveto leto v spomin 1900-letnice Odrešeniko-ve smrti. Sveto leto traja od 2. aprila, 1933 do 2. aprila, 1934., I. Pogoji za sprejem svetoletne-ga popolnega odpustka v Rimu
Vsak, ki hoče biti deležen svetoletnega popolnega odpustka, mora poleg sv. spovedi in sv. obhajila opraviti še naslednja dobra dela:
1.	Po trikrat mora obiskati štiri glavne ;rimske cerkve: la-teransko, sv. Petra v Vatikanu, sv. Pavla zunaj mesta in Marije Velike (Snežne). Obiski se morejo vršiti tudi tako, da takoj, ko je kdo prišel iz cerkve, zopet stopi v cerkev k drugemu obisku.
2.	Pri vsakem obisku mora moliti:
a)	pred oltarjem, kjer je shranjeno Najsvetejše, pet Oče-našev in Zdravamarij in Cast bodi ter dodati še posebej na papežev namen en Očenaš, Zdra-vomarijo in Cast bodi, to je skupno šest Očenašev, Zdravamarij in Cest bodi;
b)	pred podobo Križanega trikrat apostolsko vero: Verujem v Boga ... ter enkrat dodati: Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil, ali podoben vzdihljaj;
• c) pred oltarjem preblažene Device Marije sedem Zdravamarij, premišljujoč Marijino žalost, ter enkrat dodati: "Sveta Mati, to te prosim, rane Kristusa naj nosim, vtisni v moje jih srce" ali podoben vzdihljaj;
č) pri glavnem oltarju (pri konfesiji) enkrat apostolsko vero: Verujem v Boga ...
Ta odpustek dobijo verniki tolikokrat, kolikorkrat ta naložena dela opravijo.
II. Odpusti, v svetem letu ukinjeni
Da bi se verniki tem bolj potrudili za odpustke svetega leta, je že papež Sikst IV. leta 1473 odločil, da vsi drugi odpustki v svetem letu prenehajo; to se pravi, verniki odpustke ne morejo dobiti sami zase, morejo pa vse odpustke nakloniti du-
nekateri odpustki, katerih verniki tudi zase morejo biti deležni v svetem letu. To so (Pius žive 8kupno" v "zavodih, četudi "ti
rejo v svetem letu udeležiti tudi tistih odpustkov, ki jih je sv. stolica dovolila po posebnem in-dultu ali privilegu, če je le iz-vestno, d* so biU ti odpustki sa stalno dovoljeni.
Pij IX. je 2. marca, 1866 po posebnem indultu dovolil nekdanjim. avstrijskim deželam popolni odpustek za praznik Imena Jezusovega in Imena Marijinega. V smislu izjave sv. pe-nitenciarije ta odpustek v svetem letu ne preneha. III. Katere osebe morejo doma (izven Rima) prejeti svetoletni ^	odpustek?
Ker ne morejo vsi, ki bi radi prejeli svetoletni odpustek, potovati v Rim in tam opraviti predpisana dobra dela, je sv. Oče določil izjeme za nekatere vrste osebe, da morejo tudi doma prejeti odpustek (Const, apost. "Qui umbratilem" z dne 30. januarja, 1933, A. A. S., 1933, 21 si.):
1.	Redovnice (nune), ki imajo strogo klavzuro, pa tudi njihove postulantinje, gojenke in druge osebe, ki iz zakonitih razlogov bivajo v takih samostanih, četudi samo večji del leta. Izvzete niso niti one ženske, ki v samostanu prebivajo kot služkinje ali nabiralke in hodijo iz klavzure v svet.
2.	Sestre kongregacij, četudi imajo samo preproste obljube in niso podvržene strogi klavzu ri, z novinkami, postulantinja-mi in gojenkami vred.
3.	Oblatinje, to je pobožne žene, ki brez obljub žive skupno, ako so njihovi zavodi potrjeni od cerkvenih oblasti, obenem z novinkami, postulanti-njami in gojenkami.
4.	Tretjerednice, kateregakoli reda, ki s pritrditvijo cerkvene oblasti v isti hiši skupno žive.
5.	Dekleta in ženske osebe, ki
XI, const. Nullo non	tempore, nig0 ^ vodstvom redoVnic.
30. jan, 1933, A. A.	S. 1933, puščavnikif iiveči po r€. 11 \. i
''	dovnih pravilih, kot reformirani
1. Odpustki za zadnjo uro. Cistercijani, Trapisti, Kamaldu-Umirajoči morejo torej dobi- jen2i in Kariuaijani.
ti papežev blagoslov s popolnim odpustkom; takisto druge od
7. Osebe obojega spola, ki so v ujetništvu, v zaporih, v pre-pustke, ki se za razne pobožne ?nanstvu aH deportaciji in pa v vaje dovoljujejo za zadnjo uro. poboljševalnicah. 2. Odpustek, ki —------1
ga moremo dobiti, če molimo, ko za to zvoni angelovo češčenje ali "Raduj se, Kraljica nebeška" v velikonočnem času, ali petkrat "Zdrava Marija."
3.	Odpustki, ki se dovoljuje-onim, ki ob štirideseturni po-božnosti prihajajo v cerkev počastit najsvetejši zakrament.
4.	Odpustki, dani tistim, ki spremljajo sv. Rešnje Telo na poti k bolniku, ali podarijo sve
8. Bolniki in slabotni, ki v Rim romati ne morejo; strežniško osebje v bolnišnicah in poboljševalnicah; delavci, ki si z delom služijo vsakdanji kruh in ne morejo delo pustiti za toliko časa, da bi opravili romanje; vsi, ki so prekoračili 70. leto starosti.
Za vse te določa sv. Oče dobesedno sledeče:
"Vse te in posamezne oporni-
co, ki jo drugi nese ob tej pri- ;njamo, naj se v zakramentu sv.
pokore očistijo vseh svojih grehov in prenovljeni v duhu naj skušajo doseči stopnjo popol-
liki.
Papež Inocencij XII, je 5. januarja, 1695 dovolil sedem let
spremlja s svečo sv. Rešnje Telo (Raccolta, n. 81.)
in sedem kvadragen odpustkov nejšega življenja. Krepčajo naj onim, ki s svečami spremljajo 3e 2 angelskim Kruhom, ki jim sv. Rešnje Telo na poti k bolni- bo daJal moči, da bodo svoje ku; pet let in pet kvadragen sklePe pobožno izpolnjevali. Naj onim, ki gredo za sv. Rešnjem ne prenehajo moliti po Našem Telesu brez luči, in tri leta in namenu—za rast katoliške Cer-tri kvadragene onim, ki sami ne kye, za uničenje zmot, za slogo morejo iti, pa pošljejo koga vladarjev in za pomirjenje in drugega, ki namesto njih mir vsega človeštva.
"Mesto obiska štirih rimskih bazilik naj opravijo druga po-5 Odpustek toties quoties za božna, dobra dela in dela ljubez-one, ki pobožno obiščejo cerkev ni, kakor to odloči škof sam ali Sv. Marije angelske pri Asizih. po svojih modrih spovednikih,
6.	Odpustki, ki se morejo do- oziraje se na poklic in zdravje biti na svetih krajih v Palestini, posameznih ter na krajevne in za one, ki bodo v tem svetem le- časovne razmere.
tu te kraje pobožno obiskali. "Zato dajemo in podeljujemo
7.	Popolni odpustek, ki ga je po usmiljenju božjem in oblasti Pij XI. dovolil za enkrat onim, svetih apostolov Petra in Pavla ki bodo v času od 11. februarja, pooblaščeni vsem tem in posa-1933 do 1|. februarja, 1934 po- meznim, ki smo jih zgoraj ome-božno obiskali sveto votlino v nili, ki se bodo v teku svetega Lurdu, kjer se je pred 75 leti leta skesano spovedali in okrep-prikazovala brezmadežna De vi- čali s sveto Evharistijo, ki bodo ca. molili k Bogu po našem name-
8.	Odpustek, ki ga kardinali, nu, ki bodo opravili vsa druga apostolski nunciji, nadškof je, dela, naložena jim mesto obiska škofje, opati ali. prelati "nul- cerkva, ali vsaj. začeli s temi lius," apostolski vikarji in pre- deli, če bi grozila nevarna bole-fekti podele pri pontifikalnih zen, popolno oproščenje vseh svetih opravilih, pri blagoslovu kazni, ki bi jih morali za svoje ali v drugi običajni obliki. grehe pretrpeti, samo če so v
9.	Sv. penitenciarija je s pi- zakramentu svete pokore preje-smom z dne 28. februarja, 19331 li odpuščenje in usmiljenje in (Monita, n. XVI, A. A. S. 1933,¡to jim podeljujemo iz polnosti
oproščenje prejmejo lahko tolikokrat v teku svetega leta, kolikokrat bodo ponovili naložena dela.
"Vsak izmed teh, ki smo jih zgoraj omenili, si lahko izbere spovednika, ki ga potrdi njegov škof po predpisih cerkvenega zakonika. Tem spovednikom da jemo s tem odlokom dovoljenje za spoved in sicer samo za ono ki je namenjeno za sprejem ju bilejnega odpustka, da brez okrnit ve drugih pravic, ki jih imajo iz kakega drugega razloga, zgoraj omenjene osebe samo pri spovedi odvežejo od katerihkoli cenzur in grehov, tudi od posebno (special modo) po določilih (a iure) pridržanih sveti Stolici, ali škofu pridržanih razen v primeru formalne in javne zunanje herezije, potem ko jim nalože pokoro in kar je po drugih določilih potrebno. Poleg tega dajemo spovedniku, ki si ga redovnica izbere, oblast, da jo odveže od katerihkoli pri vatnih obljub, ki jih je napravila po slovesnih obljubah in ki količkaj nasprotujejo redovnim pravilom. Dajemo pa tudi vsem zgoraj omenjenim spovednikom oblast, da spremene vse privatne obljube, tudi zaprisežene, s caterimi so se obvezale sestre v družbi neslovesnih obljub, oblatinje, tretjerednice, dekleta in žene, ki žive skupno po hišah; izvzete so le one obljube, ki so pridržane sveti Stolici, in one, katerih odveza bi bila v škodo komu tretjemu ali katerih pre-memba bi manj varovala pred grehom kakor obljuba sama."
Na podlagi zgoraj omenjenega pooblaščenja se določa vsem tem osebam za sprejem svetoletnega odpustka sledeče pogoje:
1.	Spoved in sv. obhajilo.
2.	Dvanajstikrat naj obiščejo Najsvetejše in vsakokrat naj molijo šest Očenašev, Zdravamarij in Čast bodi.
3.	Ob vsakem obisku naj pred podobo Križanega, ako je to mogoče, molijo trikrat apostolsko vero in dostavijo enkrat vzdihljaj: Molimo te, Krustus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil."
4.	V čast žalostne Matere božje naj ob vsakem obisku molijo sedem Zdravamarij in pristavijo enkrat: "Sveta Mati, to te prosim, rane Kristusa naj nosim, vtisni v moje jih srce."
Bolnim in starim osebam in vsem tistim, katerih prostost je zakonito omejena, pa naj spovedniki določijo za svetoletni odpustek pogoje, kakršne po okoliščinah in zmožnostih morejo izpolniti.
Upamo, da se bodo vsi, katerim je sv. Oče dovolil, da doma prejmejo svetoletne odpustke, te milosti radi poslužili v svoje zveličanje in v korist sv. Cerkve. Naj Bog milostno sprejme vse vroče molitve in dobra dela in vsemu človeštvu podeli mir in zadovoljnest.
-o-
BISERNA SV. MASA NAD-
ŠKOFA DR. A. B. JEGLIČA
Ljubljana. — Dne 29. in 30. julija letos bomo katoliški Slovenci skupno čim dostojne j še proslavili 1900 letnico smrti in vstajenja Zveličarja Jezusa Kristusa.
Veličastneje, pomembneje in lepše ne bi mogli počastiti Slovenci obletnice odrešenja kot ob priliki biserne maše staroste slovenskih cerkvenih knezov nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča.
V	ta namen hočemo prirediti sledeče slovesnosti:
Dne 29. julija slovesno sprejmemo vladiko dr. A. B. Jegliča, ko se pripelje iz Gornjega grada v Ljubljano.
Zvečer ob 8. isti dan v Unionu slavnostni koncert in poklonitev katoliških organizacij svojemu ustanovitelju nadškofu dr. A. B. Jegliču.
V	nedeljo, dne 30. julija dopoldne biserna masa nadškofa dr. A. B. Jegliča na Stadionu v
petjg, katero organizira Pevska zveza v Ljubljani. Slavnostni eerkveni govor govori škof ljubljanski dr. Gregor Rožman. Po slovesni službi bošji nastop župnijskih godb, ¿i nastopajo posamezno in v skupinah. Popoldne istega dne slavnosti koncert Pevske zveze na Stadionu, pri katerem sodeluje več tisoč pev cev in pevk.
V ponedeljek, dne 31. julija prirede udeleženci v več skupi nah romanja na naša božja pota, tako na Brezje, kakor tudi na sv. Višarje.
-o-
PRVI PREDSEDNIK S. N. P. J. JOHN STONIČ UMRL
Chicago, IU. — Dne 30. ju nija, zjutraj ob šestih je umr John Stonich, prvi predsednik Slovenske Narodne Podporne Jednote in njen ustanovni član, čigar ime je v čarterju.
Dolgo let je bil bolan in veliko je trpel. Pred 22 leti ga je zadel mrtvoud na desni strani in tedaj je prenehalo vse njegovo delo; ob palici se je še vlekel okrog. Nekako pred tremi leti so se pojavile komplikacije in moral je v bolnišnico. Nikamor ni več mogel iz postelje. Zadnje čase ga je prijela paraliza še na levi strani in prišel je konec njegovega trpljenja.
John Stonič se je rodil 12. julija, 1864 v Otavcu pri Črnomlju. V Ameriki je bil brez ma-ega 50 let, prišel je v Chicago leta 1885, torej pionir med prvimi naseljenci. Bil je med ustanovitelji društva Slavija, št. 1 SNPJ in nepretrgoma član tega duštva, brez malega 30 let. Leta 1904 je pomagal ustanoviti SNPJ in dvakrat je bil izvoljen za predsednika.
Zapušča ženo, tri odraščene sinove in dve hčeri, brata Jakoba v Californiji in eno sestro v Chicagu. Mlajši brat Frank je umrl pred dobrim mesecem.
"P."
Ivan Grilc je star 39 let, rojen v Chicagu in oženjen. Takrat, ko so Karla zavarovali, je bil agent zavarovalne družbe. Vera Kari je Grilčeva sestra, tudi rojena v Chicagu. Umorjeill George Kari, njen mož, je bil ameriški Nemec. Vera ima desetletnega sina.	"P."
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
bankrot. Ves njegov dolg znaša $7,090,000, imovina pa $108,-000.
—Dne 8. julija se je v Moskvi ustrelil 71-letni Nikolaj Aleksevič Skripnik, član ukrajinske vlade in član centralnega odseka komunistične vlade. Vzrok samomora so bile politične'spletke.
■ —Norveški prestolonaslednik Olaf in njegova žena Martha, bosta prišla meseca septembra t. 1. na obisk v Združene države, da si ogledata svetovno razstavo v Chicagu. Pri tej priliki bosta navzoča pri odkritju spomenika Leif Ericsona.
-o-
OD KDAJ NOSIJO 2ENSKE KLOBUKE
Zanimivo je slediti v zgodovino, kdaj so prav za prav prišli ženski klobuki v modo. — Že koncem trinajstega stoletja so nosile gospe pokrivala, v obliki baretk. V začetku 14. stoletja pa se je ta moda v toliko spremenila, da so imele dame kape v obliki roga. Izabela Bavarska pa je uvedla tako zvani "hennin" in njej se ima prav za prav Francija zahvaliti za ženski klobuk. Ta pokrivala so bila čestokrat do 30 centimetrov visoka; z njih je visel pajčolan. (Ta hennin* je prav za prav orientalskega izvora, pa je šel skozi Nemčijo na Nizozemsko, v Italijo in Francijo.) Toda že v začetku te novotarije je nastopilo vse duhovništvo proti henninom in jih obsojalo v gromkih pridigah. Vendar je še dovolj vode poteklo, preden so prešle dame (v 15. stoletju) henninov na klobuke, ki pa bi se po danajšnjem pojmovanju le steška mogli imenovati klobuki. Velik preobrat v modi klobukov je prinesla renesansa. Žena kralja Franca I, ki je bila Španka, je uvedla širok klobu-čevinast klobuk, ki ga je no-
KONEC ZANIMIVE S0DNIJ-SKE OBRAVNAVE
šam v virah Vendar so nekate- ---------,	----- ^ .
U dušam v vicah. Vendar so 64) izjavila, da se verniki mo- apostolske darežljivosti. In to Ljubljani. P n sv. maši ljudsko let
Chicago, HI.—Sodnijska obravnava proti Johnu Milošiču in Ivan Grilcu je bila zaključena dne 30. junija popoldne. Porota, ki se je posvetovala štiri ure in pol, se je vrnila s' pravo-rekom: Kriva!
Porotniki, ki imajo pravico določiti kazen, so se zedinili za dosmrtno ječo za oba.
Ko je bil prečitan pravorek porote, je več žensk, sorodnic obsojencev—med katerimi je bila tudi mati Ivana Grilca in Milošiča hči—zaplakalo na glas. Sodnik je ukazal, da se ženske odpeljejo iz dvorane.
Obravnava je trajala brez malega pet dni. Evidenca proti Milošiču in Grilcu je bila tako obtežilna, da se obtoženca s svojimi štirimi advokati vred nista mogla niti ganiti. Najhujši udarec za nju je bil, da s ta dva druga obtoženca, Fess in Veselka, oba mlada Ceha, ki sta sodelovala pri umoru Karla, nastopila proti njima in pričala za državo. Fess in Veselka sta vse priznala; kako so Milošič, Grilc in Vera Kari naredili načrt za umor George j a Karla z namenom, da dobe za njim zavarovalnino v vsoti $15,000; kako so najeli nju za izvršitev umora in kako sta umor izvršila ter prejela okrog $800 za svoje nizkotno delo.
Izgovor Milošiča in Grilca, da vsem tem nič ne vesta, jima nič pomagal. Porotniki so verjeli Fessu in Veselki.
Odvetniki obsojencev so takoj predlagali novo obravnavo in sodnik je dejal, da razprava o tem J?o v dveh tednih. Obravnava proti vdovi Veri Kari se tudi začne v tem času. Vera je odklonila pričanje v prilog svojemu prijatelju Milošiču po nasvetu svojega odvetnika.
John Milošič je star okrog 50 jn ima odraščene otroke.
ni
(Nadaljevanje ls 1. strani) vorniki so poudarjali nujno potrebo iskrenega prijateljskega sporazuma med vsemi jugoslovanskimi narodi.
Slovence sramoti neki časnikar v belgrajskem časopisu Pravda." Piše pa tako debele laži, da je vse to že res preveč. In to ne šele prvič! Toliko nam priporočajo naj bomo "složni in strpljivi," v Belgradu pa par velikih časopisov blati Slovence in nihče tem časopisom ne pove, da je škodljivo njihovo delo.
Blagoslovili so te dni največje orgije v Jugoslaviji. Osjek se ponaša z njimi.
Ko je popravljal puško, se je sprožila in naboj je šel skozi srce 28 letnemu kolarskemu mojstru Cajhnu Vladku iz Gaberja pri Celju.
Moškega z razbito glavo so našli kmetje pri Dobrniču. Ugotovili so, da je 32 letni kmet Feliks iz Podlipe obč. Ajdovec. Dognali so, da gre za nesrečo ne za zločin.
Ležal je na tleh zadet od strele. 27 letni Fran Nunčič iz Jazbine pri Šmarju pri Jelšah se je pripeljal skupaj s svojim svakom v Maribor po opravkih. Vozila sta se s kolesom ter se ono dopoldne vračala iz Maribora proti domu. Na povrat-ku ju je takoj pri Teznu ujela huda nevihta, ki se je nenadno razbesnela nad Mariborom in okolico. Oba kolesarja sta pospešila vožnjo, da uideta dežju in nevihti, v hipu blisk in tresk,, , Nunčič je ležal na tleh zadet od Slla P° načinu mošk,h Wobukov. strele mrtev. Njegova svaka je Katanna de Medici je nosila odpahnilo v stran, ostal pa je m*i<*™> z bls*ri posuto avbico
največkrat iz žameta, a okrašeno z nojevimi peresi. Še koncem 19. stoletja so bili v navadi
Ljutomeru. "Ña mestu klobuki« P°lni nojevega peres-
ja. Seveda so bubi,frizure na-
brez poškodb.
Strela je usmrtila mlado Kar-bovo gospodinjo na Kamenšča-ku pri mrtva.
Še dve žrtvi strele. V Zilji ,pravile zadnJe Pravo rev°-
pri Črnomlju so oče, mati in hčerka okopa vali na njivi koruzo. Udari strela: hči omamljena, oče in 'mati mrtva.
Žrtev zavratnega napada je postal Kocjan Janez, bajtar v Zagradu pri Škocjanu. Je podlegel poškodbi.
-o-
lucijo v nošnji klobukov. Grški filozof Heraklit je dejal: Panta rei — vse teče, vse mine. Tako tudi ženski klobuki, kaprice in celotna moda. Danes belo jutri črno.
KOLIKOKRAT UDARI SRCE
ITALIJANSKA UTRJEVALN A DELA OB MEJI
Človeško srce udari povprečno 70krat na minuto, slonovo pa samo 24krat, mišje pa lOkrat iz Reke tolik kot človeško. Srce novo-
ZA STARI KRAJ
Suaak.—Po vesteh nadaljuje Italija svoja dela na rojenčka bije s hitrostjo 130-utrdbi meje proti Jugoslaviji po krat na minuto, po enem letu svojem obsežno zasnovanem 120krat, pri 10 letih lOOkrat in načrtu, in sicer od Triglava pa 15 letih doseže olovek povpre-vse do Reke, odnosno Rečine. ¿en puis. Zdravniška veda uči, Ta dela se vršijo v najhitrejšem da se v manjšem telesu snov tempu na celotni črti, in sicer hitreje presnavlja. Radi tega podnevi in ponoči. Niti v najno- tudi srce hitreje bije v manj-vejšem času po vseh miroljub- ših telesih. Pri slonu udari 25-nih izjavah Mussolinija Italija krat, pri konju 35krat, pri člo-ni prenehala z utrdbenimi deli. veku 70krat, pri psu lOOkrat, Na reškem sektorju, kjer so iz- prj ježu 300krat, pri netopirju kopani rovi, so grajena tudi TOOkrat in pri kanarčku 1000-skladišča za municijo. številne krat.
kaverne in topniške pozicije.	__________
Že mesec dni odmevajo eksplozije min na hribu Sv. Katarine, kjer se istotako vršijo obsežna vojaška dela. Na te položaje Italija neprestano dovaža topove. Nedavno je bil izdan nalog ob 1. uri ponoči, da se pogasijo vse luči v Sv. Katarini, zlasti pa v ulici Vassari, skozi katero je bil ustavljen vsak promet tudi za pešce. Ko je bilo ,Urejle ,n "BM,jive dom,4< trrdk^
„	. , . , .. ,.	Piiitc po Vozni red ■ cenami ki
to izvršeno, so vojaki odpeljali skozi to ulico na hrib SV. Katarine tri topove najtežjega ka- zu libra ter jih montirali na dolo- ^ čene položaje. Prav tako važ- z" ne podzemske in nadzemske utrdbe se vršijo tudi na reškem sektorju in na vsej obmejni črti proti Jugoslaviji.
-o-
—Charles Bancroft, bivši lastnik Hippodroma in Luna parka v New Yorku je napovedal
POTOVANJE: Ce etc namenjeni ▼ stari kraj. J« r Vašem interesu, da sa poslutite te naj-
vse vaiae linije in parnike!
Za Za
CENE ZA DENARNE POÉILJKE:
$ 3.00 130 Din Za $ 8.25 100 6.00 220 DinZa 16.00 200 10.00 4 65 DinIZa 23.75 30« 10.60 500 DinZa 31.60 400
20.00 950 21.00 1000 50.00 2400
Din Za
Din Za
39.60 600 78.50 1000 156.00 2000
Lir Ur I.ir Lir Ur Lir Ur
Din|Za
Pri večjih zneskih sorazmeren popust.
ker se cene sedaj hitro menjajo, so navedene cene podvriene spremembi, sori ali
doli.
Pošiljamo tudi » dolarjih.
Vse poiiljke naslovite na:
LEO ZAKRAJŠEK
GENERAL TRAVEL SERVICE lMt Sacand A ve.. Na« Yerk. N. Y.
•M
mm

di
glasilo k. s. k. july 12t&
SRÍCA
Pod plaščem neznačevim, mra-nim kakor viharna polnoč* je zažvenketalo.
"Glas, kakor od tolarjev," se je zavzel krojač.
2e je izvil tujec iz ogromnih
Sladek vonj je kipel iz nje, ki je krojača v hipu čudovito poživil, mu vlil v umirajoče ude novih moči.
"Daj! Umiram od žeje."
Dvignil je roko, hlastno segel po čutari. A istotako naglo jo je spet povesil.
"Če le ni kake zvijače in pa-
gub plašča veliko, težko vrečo. <stl Pn tvoji dobroti Ali zah-
"Glej, prijatelj, sami cekini |tevaš tudi zdaJ PIočllo? so v vreči. Ali jih hočeš?" I "Kakšna zvijača, dvomljivec
ti
'Kakšna
Krojač je zavzdihnil iz globo-jtr *ezaupni! Samo dobroto čine srca	ponujam. Čudodelna pijača je
"Ko bi jih imel vsaj eno pest! |tu,nf^: en P°žirek' in~V8€ P°-NeN, deset. Ne, ne, le dva, ene-	.
ga. Da bi se otroci vsaj enkrat! "*ako7" se je ustrašil kro-do sitega najedli!"	-¡ač in še ^ odtegnil roko.
"Dam ti jih"	"Vse P°*»bim' praviš?"
"Daj! Dobro delo storiš!" "Vse- Karkoli >e kdaJ bil°' Krojač je iztegnil roko. Niti» te 1)0 V9e izbrisano » veke , utrujenosti ni čutil v njej, tako "Vse "brisanoT je zaječal
ga je pomladilo in okrepilo toplo kr°Jač. kakor v smrtni sih- "Iz"
lir._ni.	brisani tudi žena in otroci in
upanje.	,
A izkušnjavec je odmaknil sP°m,n nanJe?
vrečo.	Kakor svareč klic globoko iz
"Dar za dar, prijatelj. Daj doline mu je zazvenelo v dušo v
hi dušo za nje.' Zapiši mi jo s tistem hipu in kakor prijazen,
toplo svojo krvjo."	ljubeč pozdrav od doma, od dra-
"Dušo?— Kdo si božji? — O, Čudovito blago in toplo mu
zdaj te shpoznavam, satan. Ni- Je postalo pri srcu. Spomnil se
koli! Nikoli — Odstopi! — O je v hipu vse sreče in vsega
Marija, Mati božja, pomagaj mi ti v tej pretežki uri!"
trpljenja, kar jih je preživel z ženo vsa dolga leta od poroke
Strašen krik je jeknil čez po- sem. Spomnil se je otrok, pri-gorje. Zabliskalo se je pred jaznih, ljubečih njihovih oči, krojačem, da ga je zabolelo v njih nedolžnega smeha, vseh očeh. Le napol je videl, kako je svojih skrbi za nje in njih tes-besni izkušnjavec razčesnil vre- nih prošenj v hudih zadnjih ča-čo od vrha do tal. Slišal je, ka- sih: "Atek, lačni smo. Ali ni-ko so cekini zažvenketali ob mate nič kruha?" skalo, ob strjeni sneg, kako so Ves je vzdrhtel ob teh spo-se kotalili doli po snegu, kako minih. Oči so se mu zalile s so udarjali ob čeri in klečeti. solzami.
Se iz meglenega morja doli so "Kako jih naj pozabim? Ali zvonili, zvonili tako sladko in bi ne bil greh, kakor ga nisem vabeče, da mu je drhtelo srce. storil še svoje življenje nikoli?
A vendar je bil srčno vesel, Ali bi mi Bog mogel kdaj odpu-
da se jih ni polastil, da ni prodal duše za nje.
Nasmehnil se je v sanjah; globlje na prsi je povesil težko, bolno glavo. A pred očmi se mu je venomer svetlo bliskalo kakor od zlatov, pregibajočih se v jasni luči, žvenkljalo, vabeče zvonilo.
"Ne, ne, duše pa ne prodam! ... O Marija . . ."
Iz doline je zavel v močnih,
stiti tako hudobijo? Ne, ne!"
Z naporom, z zadnjimi močmi je dvignil roko, daleč od sebe je sunil brezsrčnega zapeljivca.
"Odstopi, satan! Po svoji pekoči žeji na križu, o Jezus križani, mi pomagaj v tej prebrid-ki uri!"
Kakor da je razklala nevidna mogočna roka z enim mahom goro od vrah do tal, je zabobnelo ob krojaču. In v ictem
naglih sunkih oster veter. Uprl hipu je izkušnjavec izginil, kaše je v gosto meglo, ki je vrela kor da se je strmoglavil v to v ogromnem kotlu od gore do neskončno razpoko, gore in jo je trgal in česal, da "O žena, o otroci — vi moji so posamezni kosi poletavali po »dragi!"
ozračju kakor lahka gosja pere- Solze so mu privrele iz napol sa, ki jih je dobil vrtinec v svo- zatisnjenih oči in so polzele po je roke in se neusmiljeno poi- bledem licu kakor veliki prozor-grava z njimi.	ni biseri.
Na nebu je v daljavi, tam da- In glej, tedaj je priplaval sko-leč na obzorju, hitela še tu tam zi tihi jasni večer angel Gospo-zaostala* ovčica za tovarišicami, dov v dolgi, blesteče beli halji
šel glas po vasi, po dolini gori in doli.
Ko ga ni bilo domov ves dan in vso naslednjo noč, so poslali vprašat na Sedlo, ali je morda ostal tam. A tam niti bil ni!
Tedaj se je polastil vse vasi nemir: "Kje je? Kam je izginil?" Sedaj je povedala stara ženica, ki je šla iz cerkve za njim, da ga je videla, kako je krenil v gozd po poti, ki vodi na goro.
Kmalu je šla po vasi jadrna govorica: "Novo leto je bilo včeraj. Kaj, ko bi bil šel na goro, srečo iskat? Pa je ponesrečil ali zmrznil."
Vsa vas, ki se je dotlej za siromaka le malo brigala, je bila pokoncu. Malone ves moški svet se je odpravil na goro. V snegu so iztaknili kmalu sled. Na vrhu gore pa so našli krojača. Se je sedel naslonjen ob skalo, kakor je sedel prejšnji dan, da si odpočije, in je ob tem zadremal. Obraz mu je bil miren in lep; tiha sreča je bila razlita čezenj.
"Ta je našel, mir!" so govorili resni vaški možje ...
Mladega krojača je žalostni dogodek v dušo pretresel. Prišel je k žalujoči vdovi in ji rekel: "Ne morem se obraniti misli, da sem jaz kriv te nesreče. Ko bi bil kaj takega slutil, bi rajši ostal še nekaj let v tujem svetu. A zdaj, kaj naj počnem? Pa vzamem fanta k sebi, prav za svojega ga vzamem, če mi ga daste. — Daste? Dobro. Izučim ga, kadar doraste, kroja-štva, in upam, da mu ne bo treba hoditi po srečo na goro, kakor ješel ubogi oče."
In kmet v vasi, ki je hodil še hlapec na goro, je rekel ženi, s katero je dobil svojo srečo: "Anka, veš, kako sem hodil zate na goro. In našel sem srečo, kakor sama najbolje veš. Siromak krojač pa — ali je naj šel zastonj na goro in v smrt? Dajva, vzemiva vdovo in otroke k sebi, da ne bodo več stradali."
"Pa vzemiva, če misliš. Bog nama da z njimi morda še več sreče."
Tako je našel krojač s svojo potjo na goro in s svojo navidezno nesrečo tudi svojim dragim srečo.
KONEC
J. Wittig:
Vaški župnik
ki jih je lepi zlatolasi pastir že obrobljeni z zlatimi zvezdami odgnal k nočnemu počitku. Si- V lilijskih rokah je držal zlato cer je bilo vse nebo prazno in skledico. In v to je ujel solze prazniško pokojno. Angeli bož- ki jih je jokal krojač iz zveste ji so že polagoma prižigali na ljubezni do žene in do otrok njem luči,^da svetijo v hladni Bolj so se lesketali ti biseri prazniški noči. Privijali so jih zlati posodi, nego najsvetlejše počasi in previdno, da so gorele zvezde na nebu. jasneje in jasneje. Svetile so Ko so solze nehale teči, se je svečano in mirno, le zdajinzdaj dvignil angel z nabranimi v vije ta, ona zadrhtela; nenadoma šave, da jih ponese pred prestol je veter eno prevrgel, kakor svojega večnega Gospoda, blisk je švignila v neizmerno In glej, čudo božje! V nasled-globočino, a je že med potjo njem hipu so se odprla vrata ugasnila.	nebeška na široko, na stežaj
Tedaj je zdramilo bučno šu- Sam Bog nebeški je pogleda men je, kakor bi valovilo in bob- skozi vrata doli na ubogega nelo ob njem neizmerno, od naj- krojača, že vsega otrplega od hujšega viharja razbičano vo- mraza.
dovje, še enkrat umirajoče kro- Gledal ga je dolgo. Resni jačeve misli. Bolj čutil nego obraz se mu je milil in milil, videl je, da izkušnjavec spet že se je svetil, da je žarela gora prihaja. A bil je že tako sla- naokoli bolj, nego ko se užge v boten, tako že ves otrpel od plamenu vzhajajočega solnca mraza, da mu niti v lice in v "Pridi, ti ubogi, ti zvesti, tr-nemirne žgoče oči ni mogel več pel si dovolj!" pogledati. Mu tudi ni bilo mno- Se enkrat je vztrepetal kro-go za tujca, mislil je edino le jač, še enkrat globoko vzdihnil na grozno žejo, ki ga muči, ka- — kakor blagoslovljeno odreše-kor bi mu gorelo v telesu. nje je bil ta vzdih, in v veselo bi imel le požirek vode Nem poletu se je dvignil iznad Pa bi bil spet čil in krepak!" je gore bel golobček: nedolžna, pomišljal v sanjah. A ni mogel zvesta duša krojačeva. Narav več dvigniti roke, da bi si dejal nost v široko odprte roke Oče-kepo snega v usta.	ta nebeškega je poletel.
Že je bil mračni tujec pri Krilatci božji in vse trume šepetal na uho, a ta šepet je bil nebeške pa so zapele čudovito kakor bobnenje hudournika v lepo, rajsko sladko alelujo. globeli ob velikih jesenskih na- Tako je našel siromak krojač
livih — "prijatelj, tukaj, glej, čutaro. Nagni T'
Tik k ustom mu je pomolil obsežno, trebušnato čutaro.
srečo vseh sreč ... * *
"Krojač je šel na goro! Krojač je na gori zmrznil!" — je
V vsaki znanosti so ^itavki, ki jih ne moremo dokazati, a jih tudi dokazati ni treba; n. pr v vedi o prostoru, tía je med dvema točkama prema črta naj krajša pot. V vedi o kmetski vasi je tak stavek, da spada pošteno vas cerkev. In od tega stavka lahko brez velikega duševnega napora zaključimo sta vek, da spada v vsako pošteno vas tudi župnik, če je že tam, sc to niti ne da tako jasno uvi deti. A če ga manjka! Ce je že tam, pravi pač marsikateri pametni kmet: Tudi brez župnika se lahko pride v nebesa; in prilično ima prav s tem. A če ni župnika, tedaj kmet z nečem, kar čuti pod svojo kamižolo, ne ve nič kaj pametnega. Tam se nekaj steguje in zvija in praska tako dolgo, da reče svojemu sosedu: "Moramo že zopet dobiti župnika." In sosed, ki je bil tudi čutil pod svojo jopo ono stegovanje in praskanje, ki pa pod nobenim pogojem noče prav tega povedati, ampak nekaj novega in pametnega, od začetka ne pravi nič; a ko se je solnce pomaknilo za majhen košček daje, pravi: "Da, da; da bi le dobili sposobnega pridigarja!" Pravi sicer: "Radi služkinj," kajti )to| je že pač gotovo, da siužinčad tuintam potrebuje dobre pridige, da ostane zvesta in zanesljiva; a drugi si misli: "Ti ljubi lump, bo tudi zate samega dobro," in morebiti ne misli nepravilno, čeprav bi moral vljud-neje in bolj ljubeznjivo misliti.
V katoliški cerkvi se smatra za najvišji duhovniški posel da-
rovanje svete maše in od te »6-pet sveto povzdigovanje, in katoliškemu kmetu je^lo na srcu, da mu župnik pravočasno prinese Gospoda Boga na smrtno posteljo. A to mu ne služi kot merilo za župnikovo vestnost, kajti, to zna vsak. Z dopadanjem pripoveduje eden drugemu, kako se j*e nekoč mati mladega duhovnika, ki ni znal pridigati, tolažila in pred ljudmi izgovarjala "Pridiganje," je rekla, "mu gre š^ pač težko, a na čitanje maše pa se razume kot jastreb na pi ščeta." Takega ne marajo za župnika. Pridigati mora znati A pod tem ne razumejo ne po božnega, ne mazilapolnega, ne učenega oznanjevanja božje besede. Pač tudi to, a tudi še ne kaj čisto drugega, nekaj, pred čemer so v semenišču mladega duhovnika skoro svarili, čeprav je bil sveti Pavel to Timoteju ali Titu naravnost zaukazal. Najraje bi tega ne imenoval, da bi pri nežnih dušah ne vzbudil spo tike. Toda raje bom kmalu jas no povedal in se nato radoval oa mi je šlo z jezika: zmerjati mora znati. "Za božjo voljo pravite, samo tega ne!" Da prav to! Mi smo imeli za župnika zelo plemenitega duhovnika. Njegove pridige so bile čisto fine tkanine z duha in besed, vedno pismeno izdelane do-zadnje pičice, pisane v ljubki pisavi, ki pa ji ni manjkalo moške črte; govoril je mož na plemenit način, kot mu je pristojalo. Teh pridig imam še danes celo števi lo kot dragoceno dediščino v svojem predalu. Kadar jih vidim ali čitam, moram misliti na moža, ki sem ga nekoč na poti iz cerkve slišal reči: "Da bi le enkrat malo hotel zmerjati!" Tega si želi kmetsko srce. Priznati moram seveda, da je beseda zmerjanje pač le zasilen izraz za nekaj, česar kmet ne more drugače povedati; in jaz tudi ne. Pač pa je tako-le: če kmet govori vljudno, se mora že'kje prisiliti in ima občutek, kot da bi govoril mimo stvari, če pa še zmerja, tedaj more povedati vse, kar ima na srcu. In če sliši koga zmerjati, ima občutek, da gre za ■odkrit in pošten porazgovor. Od svojega župnika hoče, da se tako izgovori. Naj ne bo govorjenje okrog kraja in mimo ali preko stvari. Zadeti mora stvar na glavo in člov£l& na srce! Draži ga že, če na uri v hiši kladvece ne udari natančno na vzmet. Te daj nese kmet svojo uro takoj k urarju, kajti prav mora tolči Raje naj sicer prehiteva par minut ali naj zaostaja, če pa kladvece ne zadene natančno na zvočno pero, tedaj je sam 6ropot, ki ga kmet še ponoči ne more prenesti. Kajti še za spanje je potrebno, da ura pravilno tolče. In mizar ali tesar, ki žeblja takoj po prvem zamahijaju prav ne zadene na glavo in tudi samo enkrat udari zraven, sramota bi bila to za vso vas. če gre kmet k pridigi, hoče biti zadet globoko do srca. Ne gre v cerkev samo da je bil tam in izpolnil zapoved Hoče biti zadet v srce kakor \ vsakdanjem življenju, če je zmerjan; in zato imenuje tak način pridiganja, kjer je v srce zadet, ravno zmerjanje. Pri Pavlu stoji tam v latinski bibliji beseda: Increpa! četudi kdo sicer ne pozna nobene latinščine, na tej besedi mora že videti, da ne pomeni nobenih medenih potic in nobene baržunaste točke in da je celo običajna prestava prelahka, po kateri se župniku Titu .ali Timoteju zapoveduje, naj "opominja." Na ta krepki increpa" sem moral misliti, ko nam je naš učitelj pridiganja na univerzi pripovedoval dogodbo o župniku in škofu in napol dovršeni pridigi, župnik je bil svojo nedeljsko pridigo ravno do polovice marljivo in skrbno iz knjig naštudiral in napisal. Tedaj je imel dovolj. Na« učitelj pridiganja je seveda bil mnenja, da jc zato imel dovolj, ker je hotel iti čez polje in z občinsko starešino in šomaštrom igrat skat. A
je pa tudi lahko drugače. Je lahko, da je videl, da ima ljudem še čisto druge stvari povedati kot jih je iz knjig sestavil: ali pa tudi, da je čutil, kako prepolno je njegovo srce od jeze nad fa-rizejstvom pravičnih in nad ne spokornostjo nepravičnih, ali tudi od vere v previdnost božjo, nad katero so njegovi farani vedno obupali, ali od zaupanja v usmi ljenost božjo, po kateri ni hotel v občini nobeden stegniti svoje roke. Kratko rečeno, zaprl je pridigarske knjige, napravil je za zadnjim zapisanim stavkom debelo piko in pod njo zatfsal samo še: "Tu se zmerja!"
Tedaj pa je prišel meni nič, tebi nič, čisto nepričakovano škof v župnišče, da bi malo revidiral. lil dobil je napol zgo-tovljeno pridigo in zeio hudo izgledajočo besedo: Tu se zmerja! Lahko si predstavljam približno, kakfien obraz je tu gospod škof napravil. Gotovo je bila na obrazu neskončno velika popustljivost napram slabosti človeške narave. A po tem obrazu je šla tudi še rdečica apostolske jeze, ki se je seveda morala družiti z očetovsko dobroto, da bi pač škof ne storil prav tega, kar je v prvem razburjenju nameraval. Škof je torej pomočil pero, ki je med tem pač najbrž že bilo suho, v tintnik in napisal pod "Tu se zmerja" prizanesljivo in krotko besede: "Ne, tu se študira dalje!" Vse to izhaja samo od tega, da ima beseda zmerjati dvojen pomen, drugega pri škofu, drugega pri kmetih, če ga je župnik v zpiislu kmetov mislil, bi bil škof moral zapisati: Čisto prav, ljubi župnik, kajti že sv. Pavel pravi: Increpa!" V drugem slučaju je imel seveda prav škof. Kajti grobo zmerjanje ne spada na prižnico. Tega ima kmet v hiši dovolj, in o župniku, ki se v to spušča, pravi: Ta zna samo zmerjati." Ne sme biti torej samo zmerjanje. Prepolno srce mora biti v njem. Sveti duh se mora čutiti ,ki }e apostolu Pavlu navdal oni "increpa."
Pred vsem drugim govorjenjem čldveškim na jtej zemlji nima zmerjanje samo te prednosti, da res prihaja iz srca in je mišljeno čisto pošteno, ampak tudi, da gre pri tem po večini za stvari, ki se človeka nekaj tičejo. Če zahteva kmet od dobrega pridigarja, da vsaj neko-likokrat malo zmerja, misli s tem, da mora pridigar o stvareh govoriti, ki se kmeta nekaj tičejo. Seveda ne 0,-stvareh, ki jih kmet že pač v resnici bolje razume kot župnik, n. pr. kdaj je treba v nedeljo še prezrelo žito spraviti pred bližajočo se nevihto, ali pa vprašanje, ali naj iz cerkve izostane doma en posel ali dva, da bosta dom varovala. V takih stvareh hoče kmet sam odločati, in po pravici. Od župnika hoče vedeti, kaj pravzaprav je tisto, kar pod njegovo kamižolo počenja tako čudne stvari, to čudovito govorjenje in molčanje v srcu, zdaj združenost z Bo gom, zdaj zavrženost, zdaj upanje na večni mir in zveličanje, zdaj strah pred krajem, kjer ni dobro. Od župnika hoče za ono stvar v notranjosti, ki zna le gestikulirati in delati komične kretnje kot gluhonemi, imeti sluh in govorico; to se pravi, hoče se od župnika naučiti verovati in moliti, ne toliko za svojo glavo in svoja usta, temveč ravno za ono stvar v notranjosti, ki jo drugi ne imenuje; kajti o ubo. gi duši govori pravzaprav samo, če je že šla na oni svet. Od župnika hoče. vedeti, kaj ga pravzaprav loči od njegovega lastnega vola, ki je sicer na isti način prišel do življenja in hodi pod jarmom skozi življenje. O Davidu in Goliatu ali tudi zakaj je sveti Jožef v nebesih še nad Janezom Krstnikom, o katerem je Kristus sam rekel, da bo izmed vseh iz žene rojenih največji v nebesih, to prav rad posluša, a ne preveč pogosto in ne preveč o tem. A nikoli ne more dovolj
slišati o tem, kakšen patron in junak je sam in kako je kaj s svojim Bogom v življenju in ob smrti, in katero mesto bo imel v nebesih. Kajti kmeta sicer nič ne briga; le sam zase se briga, in jaz mislim, da to ni čisto nepravilno. A kmet tudi noče samo slišati, da je slab junak in potepuh, oderuh in razredčeva-lec mleka, če je tak, že sam za to dobro ve. "Ves teden se človek ne odkriža tega presnetega greha; zato naj se še v nedeljo ne govori neprestano o tem," je meni dejal nekoč Črni Herden. Seveda hoče kmetsko srce biti zadeto in pretreseno. A to se ne zgodi s tem, da tolčemo vedno znova po grehu. Tam, kjer je greh, je namreč luknja v srcu, in tu zadene kladivo vedno na luknjo, in to ve vsak kovač, da so udarci s kladvom v luknjo neumna stvar. Na celo in na zdravo mora kladvo zadeti. Tja, kjer ima kmet še zdrav kos na svojem srcu, mora župnik s svojo besedo udariti, često je še edino zdravo mesto na človeškem srcu prav zadnje upanje v usmi-ljenost in milost božjo. O tem mora župnik tako mogočno in veliko pridigati, da postanejo kmetu samemu od sebe vsi njegovi grehi žal. Stavim, da še vse pridige o grehih in o peklu; niso 4adele pol toliko ljudi y grešno srce kot edina Zveličarjeva pridiga o izgubljenem sinu in dobrotnem očetu. Pri tem nikakor ni treba župniku narediti medenasiadkega jobraza Sn <za-špičiti usten, kot da bi za vsak greh hotel dati poljub. O usmi-ljenosti in milosti božji tudi tako lahko govori, da se prav tako pošteno sliši kot najpoštenejše zmerjanje. Kajti božja milost in usmiljenje nista nobeni sladki stvarci, temveč stvari z neizmerno težo. Krvaveče rane križa-nega sinu božjega in njegov zadnji klic so tudi taka pridiga. In vendar pri tem ni bila izgovorjena o grehu nobena beseda.
Pridiga kmetom je zelišče, ki more rasti samo z božjim blagoslovom. Noben študij in nobena posvetitev ne more posredovati te umetnosti in te sile. često se marveč zdi, kot da ima kdo pre-\eč študija in preveč posveče-nja, da bi mogel s kmetom še pametno govoriti. Eden je bil v tem mojster, Jezus Nazareški, ne kmetski sin, kajti to tudi ni zato potrebno, temveč sin tesarja, božji sin. Našel je pravo sredstvo, da je postal dober učitelj ljudstva; postal je človek. Za to gre namreč, človeški moramo biti, Če hočemo ljudstvu govoriti in prinašati veselo oz-nanenje o zveličan ju, da more razumeti in sprejeti, kar mu Bog da oznaniti. Seveda bo vsakdo dejal: "Ali morda nisem Človek." Bil si začetek temu, si pa med tem hotel postati to in ono in si to tudi postal in si pri tem pozabil, da je« vendar bala glavna stvar,, postati človek. Mislim, da ni treba, da o tem še dalje razpravljamo. Tisoč glasov v tebi mi pravi: "Imaš prav!" -o-
Skušajte ustanoviti kako novo društvo za našo Jednoto; 8 ustanovnih članov zadostuje.
ZANIMIV
slovenski dnevnik
imate v svoji hiši, ako zahaja v vašo hišo
"Ameriška Domovina"
ki izhaja dnevno. Prinaša vse svetovne novice, slovenske vesti iz cele Amerike, krasne, originalne povesti, članke ter ¿osti za &alo in za pouk. Naročite se. Naročnina po Ameriki le $5.50 za celo leto.
Lepe tiskovine
lahko naročite ob vsakem času v tiskarni "Amerttke Domovine," vam bodo točno in po najbolj zmernih cenah postregli. Se priporočamo.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
Ako
hočete zvedeti za naslov kakega vašega sorodnika, znanca in prijate-
Ija;
Ako
imate na prodaj kako zemljišče, farmo, trgovino ali hišo;
Ako
hečete da bo vaša trgovina, ali podjetje ae bolj napredovalo,
OGLAŠAJTE
v največjem slovenskem tedniku
"GLASILU"
Skupno število stalnih naročnikov sedaj znaša 18,000. Vprašajte ali pišite glede cene na:
GlasiloK.S.K.Jednote
6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
V SLOVENIJO • te solnčao južno «rte 4»
Cnm ali Trste Najhitrajia ikiprtua prosa 4« Slovenija čez Sredosemako
Veliki, krasni para Ud
*EX ....................-.....22. julija
Conte di SAVOIA ... S. avgusta Diraktna telesnitke it asa is Genova. Na» sastopnik bo potnika pričakoval pri prihoda parnika ter jih ho spremljal in a redil da aa bodo vosili na najboljšem eksprasnem vlaka do Slovenija. Direktna votnja da Trsta i
VULCANIA________29 julila
SATURNU ..........12. aviu.U
Drure plovbe i AUGUSTUS	julija
AUCUSTUS ^—r: oVJX: Najlepie prikladnostl in ndob-noatl. Isborna kuhinja. Vpraiajte «a pojasnil, prt kaka« Izmed naiih a«eatov «U ▼ pisarni ITAUAN LINE aa 1000 Cheatar Ava.. Oevalaad, Ohio.
V JUGOSLAVIJO
Praha Ha vre
na hitrem ekspresnem parnlku
ILE DE FRANCE
28. julija, 19. avgusta, 5. septembra
PARIŠ
11. avgusta, 9. septembra
CHAMPLAIN
5. avgusta, 24. avgusta
Nizke cene na vse kraje Jugoslavije
Za pojasnila te potna Itsta vpra-iajte nate pooobUMena
Sfreiteh. 4ne
«S PUHLIC SQUARE. CLEVELAND, O.
STOLI ZA REVSTAVRACIJE
DobU sem iz Jugoslavije večje Število lepo delanih
STOLOV
iz vpegnjenega orehovega in mahogany lesa, s pletenimi in ravnimi sedeži in jih prodajam po zelo nizkih cenah; kdor se zanima, naj piše na:
A. SKULJ, 72-23—«5tb Place, Brooklyn. N. Y.
r-

Koy
OUR
PAGE
91X7 St Clair Av«„ Cleveland, Ohio
Tells of Beauties and Views of West
La Salle, 111.—With the true artist's eye for the beauties of nature, Frank H. Costello, La Salle youth who is now serving in C. C. C. Company 1655, at Mist, Ore., informed readers of the Post-Tribune, particularly parents of boys in the West, of the wonders to be seen as the reforestation army contingent was moved West from Jefferson Barracks, Missouri.
Sections of the letter, which are of interest to all, follow:
"We left Jefferson Barracks Thursday, June 22, at 8 o'clock in the evening. We arrived at St. Louis about 9:30 in the evening and we didn't see anything until the next morning. We went through Missouri, to Illinois. thence to Wisconsin; from there we took the Northern Route through Minnesota, North Dakota, Montana, Idaho, Washington and then across the river into Portland, Ore. From there we went into Clats-kanie, on a local train, and arrived Saturday night. We stayed until 4 o'clock Sunday morning, when our company trucks came for us and transported us to Mist. Only a little town, situated about one mile from where our camp is located.
"We didn't begin to see any scenery that would attract attention until we got into Montana ; things began to get beautiful. There were mountains here and they were visible from about 100 miles away. These were probably the first mountains that many of the boys ever sees. Many of the boys were getting anxious to get a glimpse at the mountains, because we had been riding for about two days and night, as it was. without seeing anything but bad lands.
"Things began to move fast from then on. Wre arrived in Glacier National Park at about 7 o'clock in the evening, and talk about a beautiful spot. As soon as we entered the National Park we saw the railroad station marked Glacier Natierial Park; from then on our train began to twist and curve 'through big forests of pine trees, as it proceeded up steep
ed and curved like a crawling snake. It began to get chilly out this way and the boys put on their army coats in order to keep warm. Every head in the train was poked out of a window admiring the beauty of the mountainous country.
"We passed through tunnel after tunnel, mountain village after mountain village. When we got to the top of the mountains we could see snow about 30 yards away from us. Below us about 15 feet we could see the tourist cars passing by on the highway.
"Some areas were burned recently because we could see that the new growth hadn't as yet begun to set in. One is surprised the way a forest fire can destroy the beauty of a spot.
"We would go up steep grades for five and ten miles at a time, and then we would go down for the same distance, twisting, curving, brakes grinding and throwing sparks. The shrill of a train whistle is sometimes a dreadful sound, but when it is heard while going
- CONTRIBUTORS
In submitting contributions to Our Page, please consider the following:
1. Use one side of paper only.
а.	Manuscripts written In pencil will not be considered.
3.	If possible typewrite material, using double-spacer.
4.	All contributions must bs signed by author. Name will be withheld from publication by request.
5.	Material must be received by Our Page not later than • a. m. Friday prior to Intended publication.
б.	Manuscripts win not be returned.
7. Address communications to Our Page, 6117 St Clair Ave.. Cleveland, O.
Editor: Stanley P. Zupan.
REASONS FOR EXISTENCE
In a weekly letter to field workers a state manager says: "If fraternal insurance is no better than commercial insurance, we have no excuse for existence." He follows with reasons why fraternal insurance is better for certain purposes than commercial inâurance.
It is true that commercial companies are giving the best of service in the field of business insurance. They have perfected their policies and their
, ..	. .	.sales organizations to the point
through the mountains it,reallv ...	. ,	,
r	, ..	' * which seems to be as far as
is a nice sound, it seems to putL, , , , T ,___, .. • .
., , . , ' , .	K they should go. Indeed, it is de-
excitement into the trip ™oun- d	^ that the old_
tains here were straight up and' down; in order to see the top? we had to stretch our necks like
one does when he looks at skyscraper.
(To be continued)
-o-
FRATERNAL LOVE
line companies in their mad scramble for business have ignored the principles of good underwriting. But in the humane undertaking of co-operation for home and family protection their service falls short.
__The fellowship and co-opera-
The sufferings of humanity tion provided by fraternal in-a|>parently are the best news in surance societies have ajways the world, for it is suffering been attractive to those need-that is most prominently head- ing protection for loved ones, lined in the newspapers. If a Even before the fraternal sys-number of people are injured tem had its start in this country in a railway accident, you'll people could buy commercial find a report of it in the first life insurance, and it was avail-column front page. "All man- able during the years that fra-kind is interested in the suffer- ternalism spread so rapidly. In ings of others. The two greatest a fraternal society the members dramatic efforts are the book were permitted to organize for of Job and Shakespeare's Ham- their mutual relief. They gave let and they portray suffering charity. They directed the man-in all its horrid aspects. Noth- agement through representative ing shows so well the meaning government. The only period of life as suffering, hence the in which fraternal societies saw
their popularity diminished was during the period of readjust-
cious. Sympathy and pity for planning to occupy it in a large those who are suffering is in- way; others are trying to fol-
heights to which poets are lifted in the treatment of it. Man
responds quickly to the call of ment—a necessary and dratsic
trees as u —-	a fellow-being in distress. "He proceeding.
twisting mountain grades. In * c -	6	, 4	.
,. ,. f	,,	listened always if one cried to. The fraternal societies have
the distance we could see snow-	*	.
. . .. • .oail him for help may be said ol a field of their own and only capped mountains shining beau-	f .	.
' .. aflt even the cnminal and the vi-|they may occupy it. Some are tifullv as the sun began to set) . o_____A_________ ,____
down behind them. We then crossed a bridge which I was told was the highest on the G. N. system. This bridge, ac cording to my estimation, was about one mile deep. The can- ger: Jon walls were beautifully colored, with a swift, foaming river below to add to its attraction.
"Our train went out of sight around a curve and then it came into sight again to turn the opposite direction. It twist-
born in every human breast .¡Every day'men risk their lives
low in the footsteps of the commercial companies. Since there
TOOTH TALKS
.Dr. J. W. Molly,
Saliva
Saliva is a muccid fluid found in the mouth. It is a secretion from the various glands that open into the mouth, and from innumerable mucous glands of the mucous membrane of the floor of the mouth, cheeks* inner lining of the lips and palate.
The amount of saliva secreted varies with different individuals. It is influenced by temperature, habit, exercise and diet.
The normal average flow of saliva is about two ounces, or what is equivalent to a small glassful, every hour.
Saliva normally is colorless. It will, howeveiT assume specific colors for various diseases. In gouty eczema it assumes a greenish color, in chorea (St. Vitus dance) a brownish color, in rheumatism a golden yellow, and in certain cancers a blackish color.
Saliva is odorless, except in certain ailments, then It may be either sweety sour or ammo-niacal. Normally saliva is tasteless, in digestive disorders, however, it becomes bitter, in diabetes it turns sweet, and in metallic poisonings' it takes on a metallic taste. It is not an antiseptic, its protective property is purely mechanical.
The functions of saliva are to moisten the food, lubricate the bolus (rounded mass of food prepared by the mouth for swallowing), to dissolve certain substances to facilitate tasting, to aid in deglirtitioh°(swallowing), and articulation, and to digest starches, which it converts into higher sugars. The functions of the saliva ably set forth its importance. There is no need of any further emphasis.
YEARLY MEDICAL EXAMINATION
Just a Love Tap
A Negress came to the hospital with a badly broken jaw. The doctor questioned her as to how she got it. She gave evasive answers. Finally she admitted she was "hit with an object."
"Was it a large object?" asked the physician.
"Tol'able large
to save those who are in dan- are over three hundred com-Every day is filled with panies, it seems that ¿he latter such heroic deeds. If people are content to be camp follow-generally would show a little ers. This subject was discussed of the heroic spirit in dealing at a meeting of the Canadian with social conditions; if they Fraternal Association by Prof, were willing to risk, not their M. A. Mackenzie of the Uni-lives, but a little of the luxuries versity of Toronto. Several they gain at the expense of the years ago the Canadian govern-necessities of the poor; if they ment employed Prof. Mack-brave about giving jenzie to readjust arbitrarily the fraternal societies that had not voluntarily adopted a sound basis of operation. His work resulted in complete solvency for every society in that country. The members of the C. F. A. desired to hear his views on the future. He told the convention that he foresaw, as a result of safe and sound insurance, a
were as everybody an equal chance as they are about rescuing someone from a burning building; if they were as much concerned about the sufferings that come as a result of uneducated children as they are aboutthe physical pain of a sick neighbor—if men should become as brave and heroic and sympathetic
Was it a hard object or a about the sufferings the result i greater popularity for frater-object?"	| from ignorance and poverty as j nai operation. But, he added,
Tol'able hard"	they are about the sufferings that popularity depends upon
Was it coming rapidly or that are the result of accident,¡the societies occupying their
what a revolution would be ¡special field, which, in truth, is
slowly?"	■H	, . .
"Tol'able fast "	1 produced. It is splendid to save
Then, her patience exhaust-ja life; it is glorious to save a
ed, she exclaimed: "To tell d^ soul. "If '«i™1^*^ truf, doctor, I was jest nach'ly men bound how beautiful this kick' in de face by a gemman; would would be. friead."	1	Yeoman Shield.
the greatest field for life insurance. That field is the protection of homes and families through fraternal, mutual cooperation.
, A fraternal society may pro-
The general public is interested in knowing that yearly medical examinations have been standardized^.Each person examined should.have specific counsel based on that person's life, habits and needs. Some of this counsel, should be by the spoken word, face to lace; some of it can be written; some can be imparted by means of leaflets.
Here are some sample sound rules on mental hygiene taken frcm "Just Nerves," by Riggs: "Neither run away from emotions, nor yet fight them.
"Be efficient in what you do. Do not drive tacks with a sledge hammer.
"Do one thing at a time.
"Make clean cut, practical decisions.
"Do not accept hurry as a necessary part of modern life.
"The worst enemy of efficiency, as well as the best ally of nervousness, is worry.
"Keep work, play, rest, and exercise in their proper propor tions.
"Do not criticize your part in the play; study it, understand it, and then play it—sick or well, rich or poor—with faith, with courage, and with proper grace."
KSKJ ATHLETIC BOARD Frank Baal*, afcalfia,
2027 W. 2*1 PL, Chicago,
IU.
Pauline Trcvan, 122» Las-cola St., North Chicago, IU.
Josapkiaa Raamta, 180S N. Center St, Joliet, IU.
Joha J. Kordtsh, 328 Howard St., Chisboba, Minn.
Anton Grdina Jr„ 10S3 E. 62d St, Clmlaad, O.
F. J. Sumic, 282 »7th St, Pittsburgh, Pa.
Walker St, MUwaubaa, Wfc.
THE VALUE OF A CATHOLIC CITIZENSHIP TO AMERICAN UFE
THE FIRST UFE INSURANCE COMPANY
These were the words of Joseph, the first president of the first life insurance company carving in the history of the
JADE
Chicago, 111.—A green jade carving valued at f500,000, the finest example of green jade
that the world ever saw. Pharaoh had a dream that distract-
world, has arrived in Chicago. The carving was escorted by
To produce a work of art you must first master the art of work.
vide the best of home and family protection. That is its excuse 'for existence.
We are in the greatest country in the world. This blessed republic of ours speaks to every man, be he black or white, rich or poor, and invites him to come up higher in the scale of intelligence, virtue, and patriotism. Yet even in this country there are many things to put right. Sad things and bad things exist, and they will always continue even to the end of the world. We have yet to learn what great opportunities we have in being born in a free land. We must be courageous, be afraid of nothing but evil; be eager for good. In this way we will honor God, and we will prove to be good, useful, Catholic citizens.
Catholic citizens! But what is citizenship? Does it consist in being born of American parentage or in naturalization only? Does it mean that we enjoy the benefit of our glorious republic and give nothing in return? Has it these limited meanings which many people are apt to give it? Ah no! Does it not rather mean that we, who possess it, shall regard the law as sacred, shall know and practice the golden rule. "Do unto others as you would have them do unto you," shall accept and perform conscientiously any duties or offices given us and finally, that we shall, in the hour of need, sacrifice our time, our property, and even our lives for our country? In return for such devotion to our country we may then hope that the country will do her part and give us all the privileges and benefits she can, will, and must confer upon her citizens.
While there is in every right-minded person a conscience, a sense of duty, which urges him to do what is right, or, when a thing seems wrong, to refuse it, the Catholic citizen is taught and incessantly reminded by his obligations and responsibilities toward God, his country and neighbors, and himself. The Catholic citizen does not ask what the custom is, but what it ought to be; not what others do, but what is right. He is taught that if he disobeys conscience and does selfish, unjust, disgraceful, or base things, his power and will to do right is weakened; he is culpable before Almighty God, and will necessarily be punished by Him. Whereas if he follows the bidding of conscience, strength, restfulness, and gladness attend him. He is assured of the blessing, pleasure and protection of his Heavenly Father and of an eternal reward.
America owes much to her Catholic citizens. The discovery ai\d exploration of America as well as the civilizing of the Indians were chiefly Catholic enterprises. Catholic mission-
ed him. He thought he stood on i Chang Wen-Ti, its designer, the banks of the River Nile, and and a party of 20 Chinese who saw coming up out of the river came with it to the World'?
seven fat, sleek, glossy cows and they began to browse in the thick grass. Nothing frightful about that. But after them,
Fair—A Century of Progress.
Carved out of a solid piece of green jade, the pagoda, 51 inches high, represents 16 years
coming up out of the same of continuous work. Records
river, he saw seven cows that were gaunt and starved, and the worst looking cows that had
show that more than 1,500,000 hours of exacting labor were put in on it. In all more than
ever been seen in the land, and '500 jade carvers had a hand in in the ferocity of hunger they, its making, at times 125 work-devoured their seven fat pre- ing simultaneously upon its sep-decessors.	arate sections.
Pharaoh, the king, sent for Out of 400,000,000 inhabi-Joseph to decipher these mid-itants, only five artisans were night hieroglyphics. Joseph found cunning enough to give made short work of it, and inti- it the final touches. In the end mated that the seven fat cows two of these were selected for that came out of the river were the very finest work, seven years with plenty to eat: j Fine green jade is considered the seven emaciated cows that ¡by the Chinese to be more pre-followed them were seven years cious than diamonds. This is with nothing to eat.	because the best jade is very
"Now," said Joseph, "let us rare, and because it is suscept-take one-fifth of the corn crop ible to carving that approaches of the seven prosperous years, the filmness of cobwebs, and keep it as a provision for About eighteen years ago a the seven years in which there gigantic piece of fine green shall be no corn crop."	jade, weighing more than
The king took the counsel,; 18,000 pounds, was found in and appointed Joseph, because Burmah. From this block a sec-of his integrity and public spir- tion weighing 7.000 pounds was itedness, as the president of the secured and taken to China, undertaking. The farmers paid Possessed of this, the owners one-fifth of their income as a decided to fashion the finest premium. In all the towns and piece of jade work in all his-cities of the land there were tory. Mr. Chang personally vis-branch houses. This great »ited the best of the 2,000 pa^ Egyptian life insurance com- godas in China for ideas, pany had millions of dollars of | The pagoda theme was assets. After awhile the dark chosen because of its religious days came, and the whole na-Significance. The pagoda, to tion would have starved if they the Buddhist, carries much of had not provided for the future, the same reverence that the But now these suffering fam- Christian has for the cross, ilies had nothing to do but go Standing in the Jade Pavil-up and collect the amount of ion in the Chinese group at A their life policies.	Century of Progress, the Green
I say this was the first life Jade Pagoda will be flanked on insurance company.	either side by the two next
finest pieces of jade work ever created in China. These are aries, Jesuits and Franciscans, egg-shell green jade lamps-, were the pioneers of the Cross, modern renderings of lamps of exploration, of colonization, used in the Imperial* palace in and of civilization. George Cal- the time of the Tang dynasty, vert, known as Lord Baltimore, famous for its fine art works, a most wise and benevolent law Though the Green Jade Pa-giver of all ages, was the pro- goda was completed only in jector of the Catholic colony of April, 1933, and although the Maryland. When the Revolu- lamps are very new, they have tionary War broke out not only already earned the title in the did many Catholic citizens join Orient of the "Three Jade the army and navy, but they Wonders of China, were also among the lfiost Because of their great value brave of them. Among these and because they are extremely were: John Barry, styled the fragile, pressure was brought "Father of the A m e ri c a n to bear on their owners against Navy"; Colonel John Fitzger- removing them from China, aid, who joined Washington at;However, they were adamant, Cambridge, Massachusetts, and insisting that the western world was appointed an aide-de-camp must see them, to the general; the Catholic In- All the while they are in Chi-dians of Maine, who under :cago, they will be kept under their chiefs, Ambrose Var and strict guard to protect them
Orono, rendered valiant service. Other Catholic leaders during the Revolutionary War were Charles and Daniel Carroll.
from damage.
Hectic Night
Prof: Do you know what Famous Catholic heroes happened in 1776?
during the Civil War were: Sheridan and Meagher. Chief Justice Edward White and Gov. Smith of New York may be lifted as noteworthy patriots of the 20th century.
Besides giving our country great men, the Catholic citizens have, as a whole, benefited our country greatly by providing it with asylums, orphanages, homes for the aged, and hospitals. Our Catholics have also been the first to erect and teach schools and colleges. Catholics have always recognized charity
Frosh: 1776? Gosh! I can't even remember what happened last night.
as a duty and for this reason have organized societies and associations whose aims are to promote good citizenship, charity and help the unfortunate both spiritually and temporarily.
Thus we see that a good Catholic is a good citizen, one to be trusted and loved by all; hence, his value to the state and country is inestimable.
mIm
am/m
_ GLASILO
MINNESOTA BASEBALL LEAGUE SCHEDULE
July 16 ,
Ely at Soudan. Chisholm at Eveleth. Aurora, bye.
July 23
Soudan at Aurora.
Eveleth at Ely. Chisholm, bye.
July 30
Aurora at Chisholm. Eveleth. bye. Soudan, bye. Ely, bye.
Aug. 6
Chisholm at Ely. Soudan at Eveleth. Aurora, bye. .
Aug. 13
Open.
Aug. 20
Chisholm at Soudan. Eveleth at Aurora. Ely, bye.
Aug. 27
Aurora at Ely. Eveleth at Chisholm. Soudan, bye.
--o-
PITT JAYS LOSE CHANCE TO LEAD LOOP
YJL2TH, 1988
111.1 T
SOUDAN RETURNS TO THE *ACE
BATTING AVERAGES OF MIDWEST KSKJ BASE-BALL LEAGUE
Soudan, Minn.«—After an ab-1933 First Hall	sence of four months from the
♦St. Stephen's Sports, Chicago Our Page circle, Soudan again
(Team average	.817)
Player GAB	R H
T. Kremesec 3 9	5 5
H. Basco...... 3 11	3 5
J. Šinkovec.. 3 12	2 5
F.	Ribich...... 2 5	12
G.	Banich.... 3 13	5 5 J. Kappa...... 3 16	2 6
Pittsburgh, Pa. —The Pitt KSKJ1 Booster Club mushball team lost its chance to come on top in the first half of Tenth Ward Mushball League by dropping two games in succession to the league leading teams, the Mullen A. C. and the Castello A. C.
For the Castello game on June 20 at the 57th St. grounds the Pittsters had one of the foremost batteries in western Pennsylvania, Rudolf Stajdu-har pitching and his brother Louis catching. Bad fielding breaks evidently lost the game by the score of 7 to 6, while Rudy's fast ball fanned 2 men.
The Pitt KSKJ Booster Club members are thankful to Rudy and Lou for coming all the way from McKees Rocks to help the team out. Both the members»'^ and the fans are looking forward to many such helps.
The team promises no slumps for the ensuing half of the season. So, fellow members, we have their word for it.
The Juniors have been getting along gloriously without dropping a game. Youthful A1 Benec, their pitcher, is bearing down with as neat a stride as many a veteran in the senior loops. Joseph Adlesic and Eddie Baharich have been improving 100 per cent in the shortstop and third base side of the field, and at the bat they are hard to compare. They are assured a place in the senior lineup within the next year.
F. J. Sumic.
J. Piber	2	3	1	1	.333
L. Katrak..	2	7	1	2	.285
P. Biernat...		11	3	3	.272
J. Terselich.	3	11	2	2	.182
J. Basco	3	11	3	2	.182
F. Duller	1	3	0	0	.000
St Florian Boosters,					
South Chicago					
(Team average .297)					
Player	G AB		R	H	Pet.
J. Franko....	4	15	4	6	.400
E. Primožič..	4	15	4.	6	.400
T. Lo wry	4	16	2	6	.375
T. Franko....	3	10	1	3	.333
E. Kucic......	4	19	4	6	.316
T. Benkovich	3	13	1	4	.307
A. Huryz	4	15	4	4	.267
F. Strubel....	3	8	1	2	.250
J. Kucic........	4	17	3	4	.235
H. Willis	3	7	1	1	.143
R. Konar......	3	9	0	1	.111
J. Mertic......	1	1	0	0	.000
Baragas, Milwaukee					
(Team average .290) H 6 6 6 2 4 4 4 3 3 1 1
Pet. .500 .428 .351 .333 .308 .308 .250 .187 .187 .143 .125
Waukegan Boosters, Waukegan
(Team average .267) Player G AB R H Pet.
Player	G AB		R
R. Janezich..	4	12	5
M. Pakiz	4	14	2
J. Sadkovicifr	4	17	5
A. Kreffel....	2	• 6	1
J. Janesic....	4	13	2
F. Janezich..	4	13	2
S. Winkler..	4	16	4
J. Banko	4	16	5
A. Penne	4	16	1
J. Udovich..	3	7	2
Muren ........	2	8	1
S.	Drasler....	4	16	2	10	.625
Kuhar ........		1	2	1	1 .500	
T.	Opeka	2	3	0	1	.333
¡F.	Gerchar..	4	16	4	5	.311
J.	Repp........	4	15	3	4	.267
A.	Stritar...	2	8	1	2	.250
F.	Ogrin....^	3	12	3	3	.250
F.	Cankar....	3	9	0	2	.221
F.	Ivantic....	3	10	0	2	.200
J.	Miholic....	4	15	1	2	.133
V.	Petrovič..	4	8	1	1	.125
F.	Petrovič..	3	8	1	1	.125
S.	Miks	3	9	0	1	.111
informally m*kes her bow and Pet. asks you to move over a little .555 'and permit her to take a chair. .454 j There—now that we are .416 back again we will tell you .400 ¡what we have been doing sinpe .382 we last saw you. .3751 Our booster club meetings were conducted regularly every month and during the interim between the close of the basketball season and the opening of the baseball season we have had several booster club parties and dances, also made preparations for putting our baseball team in the league again this year.
Following an election, Frank Vesel (our expert first baseman) was chosen manager and captain of the baseball team. Members of the team are practically the same as last year, with but these exceptions: Matt Skala and "Doc" Pakula, who joined President Roosevelt's C. C. camps, are not playing and they are replaced by Joseph Schweiger and Joe Yamnick, both enthusiastic boosters since our club was organized.
However, it seems our boys got started off on the wrong foot, as they lost the first two league games, both to Eveleth. The first, played June 11 at Soudan, was lost by a score of 10 to 2, and the second, played at Eveleth June 25, by a score of 19 to 11.
Playing Chisholm at Chisholm Sunday, July 2, proved to be a different story, as the boys came back winners. 16 to 3.
More about our activities anon.
Until then, here's wishing good luck to all K. S. K. J. booster club teams. It was pleasant to be back in the Our Page circle again!
Barbara Nemanich.
-o-
TWELVE RULES FOR FAILURE
* Joliet Booster, Joliet
i
(Team average .257)
Player
Little But Mighty
An Irishman applied at the wharf for work as a stevedore He was only four and a half feet in height, and the foreman was dubious.
"We're loading 300-pound anvils into that boat," he said, "and a little chap like you couldn't handle them."
"Try me," said Pat. And the foreman put him to work.
Pat hustled the anvils aboard all right. The cargo was nearly all stowed when the foreman heard a splash. He ran to the rail and saw Pat struggling in the water.
"Throw me a rope!" he yelled as he went under.
He reappeared soon and again called loudly for a rope. Then he disappeared again. Once more he rose.
"If you don't throw me a rope," he said, "I'm going to drop this anvil."
-o-
Up With a Bound
"I've got a new idea. Fortune in it."
"What now?"
"It's an alarm clock that emits the delicious odors of frying bacon and fragrant coffee."
Klanchar ....
Kochevar ....
G AB		R
3	10	1
3	10	1
2	10	0
2	6	0
3	11	1
2	7	1
3	13	3
2	5	0
3	11	2
3	11	0
1	2	0
2	5	1
Pet. .500 .333 .333 .333 .272 .260 .230 .200 .182 .182 .000 .000 for-
ST. FLORIAN^ PARTICÍPATÉ UGOSI PfcflCl
IN JUGOSLAV pAY IOGRAM
PITT MUSHBALL SIDÈ-GLANCES
ur	"Spuds" takes another in the
When til*: Jugoslav program eye that makes three strikes; was presented at the World's bu^he's not out, not by a big Fair in Chicago on July 2, sev- lot. "Nigs" 4roppe4 a4o»l41y eral members of the St. Florian near his shoe tips and the batter Booster. Club were represented stayed at second—something in the Slovenian dances. Those wrong somewhere, who helped, to reveal the Slo-| Johnny Hudak and "Fats" venian traditions fn national Sprahar have a fly to drop; costume by performing at the let's hope it doesn't mean any-Soldiers Field and the various thing. "Pete" played every po-plazas on the fair grourfds-sition on the field, filling in.
were: Cecelia Kucic, Frances Okorn, Ann Stibec, Rose Klemene, Mary Luzovac and Ed Kompare. These individuals represented the South Chicago Slovenians.
t St. Florian Booster, o-
PERSONALS
*Notei Joliet Boosters feited to St. Stephens on June 25, thus only three games were played by these teams in the first round.
Compiled by official statistician of Midwest League, E. F. Kompare.
-o-
IMPORTANT MEETING
Many important topics will be in order for discussion at the July 13 meeting of St. Christine's Lodge No. 219, Euclid, O. All members are urged to be present. The meeting will start at 7:30 p. m. in the St. Christine's Hall.
Alice Bradac, Sec'y.
-o-
WHAT IF DOCTORS DISAGREE?
When a Doctor doctors a Doctor,
In a strictly professional way; If the Doctor whom the Doctor
doctors With each other disagree, Does the Doctor who doctors
the Doctor, Or the Doctor the Doctor doctors,
In the argument, have final say?
1.	He forgets that his worth is manifest by what he produces in management or sales.
2.	He finds excuses for not doing instead of finding ways to do what should be done.
3.	The world goes ahead in almost every direction, and he keeps on the humdrum pike, where somebody will have to pay the tolls.
4.	He is not observant, accurate or thoughtful.
5.	He is sailing by the broken compass of chance.
6.	He flatters himself by comparing himself in his own mirror instead of with others that have passed him in the race.
7.	He thinks nobody notices that he has fallen behind.
8.	He does not love his work as he used to and therefore his enthusiasms have been lost.
9.	He puts off too many things until tomorrow.
10.	He is unconscious of being much of his time, and lets the days go by lacking results he could have obtained.
11.	His lack of thoroughness blocks his leadership.
12.	However honorable, he fails to realize that his example affects others.
—John Wanamaker.
-o-
DELL WOOD HOP
South Chicago, 111.—The roster of the St. Florian KSKJ Booster Club was enlarged recently when the stork brought a bouncing baby girl to the household of Mr. and Mrs. Frank Martin of Ave. M. The Martins are Urdent St. Florian Boosters and are mighty proud of the new member.
This makes the second addi tion to the St. Florians in re cent weeks, for just a short while back a husky youngster was born to Mr. and Mrs. Joe Kucic. Joe Kucic is an out standing Florian athlete, play ing consistent baseball for the Boosters in the Midwest league
"Hank" Mrovinec got four hits in one game, and in the one we lost at that. "Ribby," the old reliable, the reputed best pitcher in the league—that means better than any other pitcher except Rudy Stajduhar, and they are about alike. Even though Rudy has a faster ball.
it's Ribby,'s .floater that gains have made a decided improve
him the lost ground.* We would like to see more of Rudy and
MIDWEST KAY JAY BALL PLAYERS SWING BATS EFFECTIVELY
M
While Midwest league teams enjoyed a lull in the current KSKJ baseball race, the league statistician went to work with the pencil and doped out the ranking hitters of the circuit. •His calculations revealed that the St. Stephen's Sports of Chicago have been doing the heaviest hitting with a percentage of .317. Following closely were the league leading St. Florians of South Chicago, who are batting the ball at a .297 clip.
In^fnaking a comparison of last year's midseason figures, we find that the Florians are( considerably off form. A year ago they were hitting a husky .407. Meanwhile the Stephens
ment, for they have come up from a lowly .273 to the present
Lou from McKees Rocks. The'figure. The Milwaukee Bara-
Chicago, 111.—Mr. and Mrs Michael Surby are the prouc parents, on the arrival, of their little Johanna Christine on June 27. Mrs. Surby before her marriage was Miss Rose Poglajen.
Little Dan Cupid has again pierced the hearts of two well known couples.
August' Poglajen has chosen Anna Perico to be his bride Ann has held an office in the St. Stephen's Young Ladies' Sodality for several years, also is a charter member as well as an officer of the Busy Bee Girls Club. Miss Perko is a member of the St. Mary of Help Lodge No. 78.
Joseph Zefran has named Mary Tomazich for his bride, but the wedding date has not been set. Mary is a member of St. Mary of Help Lodge, No. 78 and the secretary of the Young Ladies' Sodality, while Mr. Zefran is a member of the St Aloysius' Lodge, No. 47.
Miss Theresa Kaiser of Chicago, 111., has been confined to her bed for several weeks, but Is now on the road to recovery
South Chicago, 111.—Misses Antoinette Kompare and Anne Gorup of Pittsburgh, Pa., were visitors here over the July 4 holidays. They were interested spectators of the Jugoslav celebration at the World's Fair.
Announcement hasbeen made of the marriage of Mr. Joseph Gende Jr., son of Mrs. Frances Gende of 55 Second St., La Salle, 111., to Miss Eva Bawiec of Ogleeby, 111. The ceremony took place Feb. 27 and the knot was tied by the Rev. Fr. Paschal of St. Roch's Church. The groom is a member of Holy Family Society, No. 5.
Joliet, 111.—Maurice Sherman and his orchestra, at present at the Casino in the World's Fair grounds, will play at Dellwood Park Friday, July 14.
John J. Petrusa Jr. and Steve Litra are the promoters.
One Out
"I've just been haying tussle with the dentist." "Which beat?" "It ended in a draw."
Miss Barbara Repsel, well-known young lady bowler from La Salle, 111,, is on the sick list for the past two months. Her Kay Jay friends wish her a speedy recovery, so that she will be able to get out and boost the KSKJ some more. Miss Repsel is an ardent Kay Jay booster, having participated in the bowling tournament in Waukegan,. I'L, and played on the Bruder's Market team of this year.
fans certainly got an eyeful of some class in that Castello game.
It's a marvelous sight to sec "Honey" Butala stretch a home run from a triple and Sneler make a double out of a single. "Vales" Fortun, the captain, besides his stellar performance at shortstop, reports that the team lays down a bit when it is several runs in the lead. He wants it to be noted to keep fighting urftil the last jerk of the umpire's thumb.
The Mushball Hawk.
IN POPULARITY CONTEST
In a popularity contest sponsored by the La Salle merchants and the La Salle Radio Station WJBC, Miss Josephine Gergo-vich, popular young lady, is threatening to walk off with the bacon. In order to be sure of the prize, she asks the co-operation of all her friends in La Salle to help her secure votes. The prizp is to,be a trip to the World'B Fair, all expenses paid.
-o
PROPER FIRST AID METHODS SAVE LIVES
The citizen who understands the principles of first aid is a more valuable member of the community. The day may come when this knowledge will result in the saving of a life.
The American Red Cross conducts classes in first aid and life-saving and publishes an authoritative book upon the subject under the title of the American Red Cross First Aid Textbook."
"First aid," says this book, "is the immediate, temporary'fair and square brand of com-
gites are off par with a .290 calculation, compared with their .301 achievement of a year ago. The Waukegan Boosters in 1932 hit a total of .299, and the Joliet Kay Jays floundered with .185.
Leading the individual players we find Stanley Drasler of the Waukegan Boosters swinging the bat lustily with a .625 percentage. Last year the hon-crs fell to Joe Kucic of the Florians, who banged a .577 pace. It must be remembered that last year's quotations were made with five games played in the Midwest loop.
In the home run department we have no outstanding batter, but the team honors go to the Baragites of Milwaukee, whose players have rung up four. The chaps responsible for this are R. Janezich, S. Winkler, A. Kreffel and Banko. Waukegan Boosters and the St. Florians are tie with two each. F. Ger char and J. Repp chalked them for the Waukeganites and Eddie Kucic and Johnny Fran ko registered for the South Chicago team.
Several factors which are governing this season's style of play are the exclusive use of registered official umpires and the adoption of a standard brand of baseballs. It Ci»n be said at this stage that the class of competition in the league is the closest it has ever been. The teams in the circuit are governed strictly according to the established amateur code and under close surveillance of the KSKJ Athletic Board. All this has a tendency to promote
MtbWEST KSKJ BASEBALL LEAGUE SCHEDULE SECOND HALF
July 1«	g
Joliet at Waukegan. "Chicago at South Chicago. Milwaukee bye.
July 23 Waukegan at Chicago. South Chicago at Milwaukee. Joliet bye.
July 30 Milwaukee at Joliet. Waukegan at South Chicago. Chicago bye.
Aug. 6 Chicago at Joliet. Milwaukee at Waukegan. South Chicago bye.	#{
Aug. 13 Postponed games.
Aug. 20 ' * Postponed games.
Aug. 27 Postponed games.
Sept. 3-4 KSKJ championship series, to be determined by Athletic Board.
-o-
ST. FLORIANS GROOMING FOR MILWAUKEE TRIP
v.
When the St. Florian's baseball team goes to Milwaukee on July 23 there will most likely be a large crowd of ardent fans accompanying them. The interest and enthusiasm for^he Milwaukee trip is so great among the South Chicagoans that two busses have been chartered to carry the group to the Beer City. Individuals who have not as yet made reservations for the trip are urged to get in touch with Andy Pozek, manager of the St. Florian baseball team, as soon as possible.
-o-
SAVNIK-WASHKOWIAK
treatment given in case of accident or sudden illness before the services of a physician can be secured. In some cases, this immediate action saves a life. The duty of the first aider ends where the physician's begins, and there should be no clash of interest between the physician and the first aider."
The Red Cross gives the following general directions in cases of accident or injury:
First: Keep the patient lying down in a comfortable position with the head level, at least until it is determined that the injury is not serious. This prevents fainting, quite frequent otherwise, and helps prevent the condition called shock.
Almost always, an untrained person insists that the injured person sit up, or will even try to get him to stand. This practice cannot be too strongly condemned.
The patient's head may be slightly raised, however, if the face is flushed. If there ^s vomiting, turn the patient's head to one side to prevent choking.
Wisdom is in knowing what to do next, skill is knowing how to do it, and virtue is doing it.— David Starr Jordan.
petition which completely guards against the possibility of intra-fraternal strife.
The Midwest league, having resumed its second round of play last Sunday, will go into action again July 16, when the Chicago. Stephens will go to South Chicago to tangle with their traditional rivals, the St. Florian Boosters. This contest is looked upon as the most crucial of the entire season. The Sports will endeavor to knock the Florians from their first place b£rth, which, if accomplished. will certainly change the color of things. This tilt is scheduled to start at 1 o'clock in Calumet Park in South Chicago. The time has been advanced to permit the St. Stephen's boys to attend their lodge picnic in Lemont.
The other game on the card will be between the Joliet Kay Jays and the Waukegan Boosters at Waukegan. This fray most likely will be played at Mozina's Park and will begin at 3 p. m. The Milwaukee Baragites will draw the bye for this week-end.
Midwest Correspondent.
-o-
Putting off till tomorrow will lead us to sorrow; beginning today is the very best way.
Miss Marie Savnik, popular La Salle girl, became the bride of Joseph Washkowiak in a ceremony performed at St. Roch's Church at 6 a. m. July 4, with the Rev. Fr. Paschal officiating. The single ring ceremony was used.
Mr. and Mrs. Lee Miller of Peru, 111., a sister and brother-in-law of the bridegroom, were the attendants.
A wedding breakfast was served at the home of the bride to immediate relatives of the pair, after which the newly-weds departed on a honeymoon trip through Wisconsin and Chicago.
The bride is the only daughter of Mrs. Mary Savnik of 1208 First St. and is well known among the younger set of La Salle and Peru. The groom is the son of Mr. and Mrs. Frank J. Washkowiak of 1312 Argyle Rd., La Salle. The couple will reside in La Salle.
EQUALITY
Try smiling through your tears.
Singing in the rain; There never was a loss Without some small gain.
You're better off by far, Blessed with your good health,
Then lured by pleasure gods— The curse of vast wealth.
Look into the Heavens,
Face Him without shame, Take your place among men, Play fair in life's game.
The sun, the moon, the stars
Shine alike on all; Vagabonds and princes Answer to the call.
Tis true, when death severs
Life from worldly ties, A place within the tomb Makes us all one size.
—Selected.
--o-
Memories Friend: You will soon forget tier and be happy again.
Jilted Lover: Oh, no, I shan't I've bought too much for her on the installment system!