V mrežah greha22 »Kako gre danea tvojim stenografinjam?« »Še precej dobro.« »Zdi ge mi, da dobro napredujejo pod tvojim vodstvom. Le potrudl se!« Anita je zardela. Sestrina pohvala jo je spravila v zadrego. »Če boš videla goepoda primarija, mu reci, naj pride k meni.« »Zdi se mi, da že gre.« Hitela je na hodnik. V naslednjem trenutku se je vrnila. >Je že tu!« Nato je odšla. Cez nekaj trenutkov je vstopil g. primarij. V rokl je držal črno torbico. »Kaj pa je, sestra Benigna? Vi enkrat sedite!« se Je začudil. »Ali vam morda ni dobro?« »Zdi 86 mi, da se staram!« je na pol Saljivo, na pol resno odvmila sestra. Zdravnik je hudomušno opazoval svežo barvo seetrinega obraza in njene živahne rjave oči. »Koliko pa ste stari, draga sestra? Devet in trideset?« Benigna je zardela zaradi poklona, potem pa je na videz resno odvrtdla: >Dobro veste, gospod primarij, da nosim na ramah šest križev. Danes je petintridesetletnica mojega vstopa v red.« »Cestitam!« »Hvala lepa! ... O gospodični Sorley bi rada z vami govorila. Zdi se mi, da se ji bližajo zadnji trenutki.« »Takoj jo pogledaAi!« »Prosim, poglejte tudi gospodično Henry. V prvem nadstropju je.« »Gospodična Henry? Ali jo že poznam?« »Ne! Šele pretekli teden j« prišla sem. Včeraj se ji je stanje poslabšalo. Vročino ima in blede se ji.« »Dobro, tudi njo bom pogledal. Drugih bolnikov ni?« »Pač. Že ena visokošolka leži. Prehladila se je. Proeim, poglejte, ali morda ni kaj hujšega! Anita vam bo pokazala sobo. In še prosim, poglejte nogo gospodične Konoly. Toži, da jo spet boli.« »Vse bom pogledal!« je odvrnil zdravnik in odšel. Sestra je nato poklicala Anito. »Pošlji k meni Heleno!« ji je naročila. Anita je odhitela. Čez nekaj časa je prihitela na verando Helena. »Pripravi papir. Narekovala ti bom pismalc jo je sprejela sestra. Helena je sedla, pripravila papir in čakala. »Helena, ali si te dni videla Alojzijo7« jo je nonadoma vprašala sestra. »Včeraj sem jo srečala na ulici.« >Ali veš, kako ji gre?« >Rekla je, da dobi tedensko 10 dolarjev. A zdl se mi, da ni zadovoljna s službo in bi se rada vrnila sem.« Sestra se je trpko nasmehnila. >Piši!« Začela je narekovati. Helena je hitro pisala. Obe Bta bili tako zatopljeni v delo, da nista slišali, da so se vrata odprla. »Hvaljen Jezus!« Be je zaslišalo od vrat eem. Obe sta pogledali proti vratom. Ostrmeli sta. Pri vratih je stala Alojzija, za njenim hrbtom pa Bta se stiskali dve starki. »Alojzija!« je vzkliknila s. Benigna z glasom, ki je razodeval več veselja kakor ga je hotela izdati. V naslednjem trenutku je že bila spet resna. Molče je poslušala Alojzijino pripovedovanje. Ko je izvedela, za kaj gre, je stopila k Štefanovi materi, jo prijela za roko in sočutno dejala: »Kako strašen udarec je to! A ne obupajte! Bog bo gotovo pomagal!« Nato je obe ženi peljala v sobo, ki je bila za pisarno. >Alojzija,« je spotoma dejala, »pojdi v kuhinjo in reci, naj prinesejo za ti gospe obed. Ti pa pojdi k dekletom in z njimi obeduj. Gotovo te bodo z veseljem sprejele. Alojzija je odšla. Sestra je starki posadila za mizo. Tudi sama je eedla in poslušala materino pripovedovanje. Ko je Btarka tožila, da ne more najti dobrega odvetnika, ki bi sina zastopal, se je zamislila. »Pogum!« je dejala čez čas. »Ga že imamo! Ignacij Kelly bo zagovornik vašega sina. To je po- šten, zmožen človek in bo gotovo storil vse mogoče, da bo pravica zmagala. Takoj ga bom poklicala.« Odhitela je v pisarno k telefonu. Odvetnik se je odzval in obljubil, da bo takoj prišel. Starki sta jedva končali z obedom, ko J6 stopil v sobo mož kakih tridesetih let in se je predstavil za odvetnika Kellyja. Ker starki nista znali dobro angleško, odvetnik pa ni obvladal poljščine, je eestra opisala primer. »Vse storim, kar bo mogoče,« je odvrnil odvetnik. »Sedaj bi še rad s fantom govoril in bi rad, če bi me mati in druga gospa spremljali.« Starki sta vstali, nakar so vsi trije odšli. Sestra je zadovoljno zrla za njimi. Zdelo se ji je, da boljšega zagovornika ne bi mogla najti kakor je Kelly. Nekaj časa je še mislila na stvar, potem je poklicala Heleno in Anito ter njima narekovala. V tem je popoldan minul in začelo se je temniti. Sestra je odposlala dekleti in začela podpisovati napisana pisma. Tedaj se je spomnila, da se je Alojzija vrnila. »Upam, da ni odšla iz hiše, ne da bi se poslovila,« je rekla na tihem. Vstala je in šla iskat deklico. Našla jo je v sobi, v katerl je štirinajst bolehnih oskrbovank v prostem času molilo in se razgovarjalo. Sedaj scbile vse zbrane okrog Alojzije, ki jim je pripovedovala o groznem zločinu. Sestra je obstala pri vratih in poslušala. »Grozno!« je slišala glas ene poslušalke. »Kako je mogoče kaj takega. Uboga mati, kaj bo z njo. Gotovo zelo trpi.« »Ne verjame, da bi sin bil morilec,« je dejala Alojzija. »Pravi, da je tako nedolžen, kakor je bil v otroških letih.« »Tudl jaz tako mislim!« je pripomnila druga poslušalka. »Mislim, da ni naša stvar, soditi o tej zadevi,« je rekla tretja poslušalka. »Samo Bog vidi v srce. Edino, kar lahko storimo, je to, da za vse moliino — posebno za nesrečno mater. Čim več mislim na njo, tem bolj želim, da bi Bog rsšil njenega sina. Sicer pa, če j© nedolžen, se bo itak kmalu rešil.« »Ni gotovolc je odkirnala Alojzija. »Ravno pred nekaj dnevi sem čitala, da so nekoga obesili zaradl umora, pozneje pa se je izkazalo, da je bil nedolžen.« Poslušalke je prevzela groza. »Potem moramo še bolj goreče moliti!« je vzdihnila ena z drhtečim glasoin. »Prosile bomo Marijo, naj ga čimprej resi, če J6 nedolžen; ako pa je kriv, mu naj izprosl pri Bogu milost, da ne bo obsojen na smrt.« >Da, moliti bo treba!« se je sedaj oglasila s. Benigna. »In še nekaj: svoje trpljenje darujte Bogu za ubogo mater in nesreonega sina.« Ženske so z odobravanjem sprejele ta predlog. Čutile so, da bodo lažje prenašale svoje nadloge, Če bodo imele pred seboj tako plemenit namen. Sestra je namignila Alojziji in šla iz sobe. Dekle ji je molče sledilo v pisamo. »Sedi in povej, kako ti gre!« je odločno dejala sestra. Alojzija je dvignila glavo in naglo sekala s trepalnicami, da bi zadržala solze. »O, hvala, draga sestra, čisto dobro se počutim.« »Hm! Ni videti na tebi. Vzbujaš sum, kakor da bi se bilo s teboj nekaj zgodilo. Si še vedno prJ Skanlonu?« »Ne-e! Pustila sem ga, ker nisem bila zadovoljna niti z njim, niti z delom.« Sestra se je nasmehnila. »Vedela sem, da ne boš zadovoljna. In ks,} počneš sedaj?« »Nič.« »In kake načrte imaš?« Alojzija je skomizgnila z rameni. »Kakor vidira, niraaš nikakih načrtov. To ma veseli. Poslušaj! Takoj pojdi domov in spravi svoja stvari sem! Prejšnje sobe ti ne bom mogla dat5, ker sta v njej dve drugi dekleti. Začasno boš v Helenini sobi. Pri nas boš ostala in obiskovala visoko šolo. Predavanja so se začela šele pred enim tednom. Kar si zamudila, boš lahko nadomestila.« Alojzija je molčala. Ssstrine besede so vzbudilt v njej silno radost, a skrivala jo je, ker ni hotelf izdati, da jo je življenje v službi razočaralo. »No?« je vprašala čez.čas sestra. »Kaj rečeš n» to?« »Hvala lepa, draga sestra! Ce bočete, ostanem.« Nato je odšla po svoje stvari. Seslra je smeh' ljaje zrla za njo. (Dalje sledi) 15. Alojzija je bila vsa srečna v zavodu. Po izkufinjah, ki jih je nabrala v času službovanja, je v polni meri znala ceniti dobroto, ki jo nudi tih zavod mladira dekletom. Pridno je obiskovala visoko šolo, v prostem času pa pomagala prednici s. Benigni. Nekega dne jo je 8. Benigna presenetila s sledečim vprašanjem: »Alojzija, gospod Kelly, ki je Štefanov zagovornik, potrebuje tipkarico, ki bi mu vsak dan nekaj ur pomagala. AJi bi hotela prevzeti to službo? V učenju te ne bo oviralo, ker bi dve do tri ure na dan lahko pogrešala. Alojzija je pogledala Kellyja, ki je aedel za mizo. V hipu se ji je zazdelo, da je mladi odvetnik zelo Iep mož. Razen tega j« njegov obraz pričal o prestanem trpljenju. Vse to je ugodno vplivalo nanjo In dasi na odvetniško pisarno ni rada mislila, je ljubeznivo odvrnila: »Z veseljem bom pomagala!« Kelly je vstal in stopil k njej. »Najbolje bo, 6e tudi vam takoj povem, kar sem povedal sestri Benigni, da sem namreč začetnik in ne morem imeti stalne tipkarice. Morda ne boste zadovoljni s petimi dolarji tedenske nagrade.« »Denar ne šteje!« je odločno odvrnila Alojzlja. Sestra je zadovoljno prildmala. »Hvala lepa, gospodična!« se je priklonii odvetBlk. »Če st« ree zadovoljni, prosim, da bi takoj ftli i menoj. AJi dovolite, sestra Benigna?« »Da!« Alojzija je odhitela v sobo po klobuk in plaS«. »Kako je z ono zadevo?« se je sestra obrnila k odvetniku po dekletovem odhodu. »Ne morem reči nič" gotovega, ker še nimam zbranih vaeh podatkov. Včeraj sem bil pri fantovi materi. Velika reva je. Leži in strada. Kaj bo i njo, 6e sina obsodijo.« »Sem jo. bomo morali spraviti. Sicer «o vse pogtelje zasedene, toda neki kotiček se bo že našel.« »Sestra, ali ne boete hudi, če vas bom nekaj vprašal ?« »Kar vprašajte!« »Kakor vem, skrbite za kaklh Stirldeset Ijudl. To dosti srtane. Od kod dobivate potrebne Btvari?« Sestra ae je nasmehnila. »Dobri Bog nas hrani ko ptice v gozdu. Cesto nl v blagajni niti počenega groša, ako^ stiska najvežja, pride nenadna pomoc", in sicer navadno od taIdh strani, od katerih je ne pričakujemo.« Med »estrinim pogovorom je Kelly segel v žep, potegnil iz njega petdolarskl bankovec — morda vae svoje premoženje — in ga Izročil sestri. >Naj bom sedaj jaz tteta nenadna pomoč.« Sestra je odklonila dar., »Gospod odvetnik, vi sedaj bolj rabite denar ko jaz. Pozneje, ko boste bogati, rada sprejmem vašo pomoč.« Odvetnik je v zadregi vtaknil denar v žep. (Dalje adedO