Poroiilo za obinl zbor Udteljske samopomoii v Uubljani (10. aprila 1938. v Mariboru.) PODPORNI SKLADI UČITELJSKE SAMOPOMOCI. Naša predhodnica »Jubilejska samopomoč v Ljubljani« je bila ustanovljena v avgustu leta 1898. z edinim namenom: ob smrti članov preskrbeti njegovim dedičem primemo denarno potnoč — posmrtnino. Ta namen je obdržala še po svetovni vojni, ko si je v letu 1920. privzela novo ime »Učiteljska samopomoč« in v naslednjih letih še drugače prilagodila novim razmeram in drugačnim potrebam. Kakor hitro pa je Učiteljska samopomoč (US) pomnožila svoj članski krog z mlajšimi člani in se denarno nekaj okrepila, so se pojavili razni predlogi, da naj US poleg posmrtnine nudi svojim članom še druge dobrine v Sivljenju. Predloženi nasveti in načrti niso navedli kje bo US našla potrebne denarne vire. Rezervni sklad je bil premajhen, pa se ga zaradi hitrega in točnega izplačila posmrtnin ni smelo načenjati in slabiti, letne obresti naloženega denarja so bile preneznatne za večjo in izdatnejšo pomoč. Prvi predlogi so se pojavili v 1. 1924. do 1927. N. pr. Obresti rezervnega sklada naj se porabljajo za podpore bolnim članom, en del izplačane posmrtnine (izplačila posmrtnin v golih tisočakih) naj se zbira v poseben sklad za podpore, članskemu prispevku naj doda vsak član parkrat v letu določen znesek, ki se bo porabljal za socialne potrebe društvenih članov. noma ločeno ima podporni sklad svoj vložni vpisnik, kontnc liste, blagajno in znamke, se samostojno vodi, obračunava in zaključuje. Z glavnico in prispevki v ta sklad se rezervni sklad US prav nič ne množi in ne obremenjuje. Kako in v koliki meri je storil podporni sklad svojo dolžnost, o tem naj govore številke v priobčenem »Izkazu«. Leto 1 1934 1935 1936 1937 Skopaj Vseh prosilcev 2 143 101 118 114 476 Prejelo podpore prosilcev 3 92 84 72 83 331 v znesku din p 4 188.457 167.470 144.408 180.362 680.698   25 — 75 — Izkaz o so bolezen 5 64 53 36 52 205 Podpore bile izdane Jakanje na pokojnlno 6 4 3 9 4 20 premestitve 7 10 4 13 7 34 podpornem skladu US za razne soc. potrebe 8 14 24 14 20 72 Zglasili za podpore, a vlozili pro 9 20 17 21 14 72 Odklonjeni vzrok nesocialen 10 15 5 6 4 30 po pravilniku 11 — 7 16 14 37 drugi vzroki 12 — 1 3 2 6 Poprava 13 — 16 proSen] iz 1.1934 3 proinje iz 1.1935. 3 proSnie iz 1. 1936. — Glavnica podpor. sklada se je pomnozila za din p 14 — 4.201 5.862 8.894 — — 75 75 50 — stanje 31. dec. din p 15 151.732 155.933 161.796 170.691 — — 75 50 - - Opomba 16 o si 1 a. 331 Resnejše in bolj utemeljene prcdloge je prejela zadružna uprava v letih 1929. do 1932. S 1. januarjem 1932. je US pričela poslovati kot zadruga. Že v tem letu se je nabralo toliko gradiva za spremembo pravil, da je zadružno načelstvo pritegnilo k delu še nekaj članov iz Ljubljane in okolice. Ti so na posebnih članskih sestankih prerešetali predložene načrte in pripravili primerne predloge za občni zbor US od 14. maja 1933. Na tem občnem zboru je dobilo članstvo kar dve novi dobrini, s katerima se lahko okoristi že v življenju. Ustanovljena sta bila podporni sklad in starostni podporni sklad. I. PODPORNI SKLAD US. Na občnem zboru v Ljubljani, 14. maja 1933., je bil sprcjct predlog: »US ustanovi podporni sklad, vsak član vplača enkratni znesek 60 din, katerega se mu ne vrne.« S požrtvovalnostjo vseh zadružnikov se je odprl nov podporni vir za vse člane US, ki bodo v bolezni ali drugačrtih socialnih potrebah prejeli iz tega sklada primerno denarno podporo kot brezobrestno posojilo. Te podpore odmerja in podeljuje zadružno načelstvo na rednih sejah in v zncskih od 500 do 5000 din. Prejemniki podpor jih vračajo v nizkih mesečnih obrokih brezobrestno. S svojim blagodejnim delom je pričel podporni sklad 1. julija 1934. Zadružna uprava jc do tega časa zbrala od članov priličen znesek od 150.000 din. 2e na prvi seji je zadružno načelstvo razdelilo 58 prisilcem za 122.100 din podpor. Podporni sklad ima svoj pravilnik, katerega je potrdil občni zbor v Mariboru 1. 1934., spopolnila sta ga občna zbora v Celju leta 1935. in v Novem mestu leta 1936. Parmesečno poslovanje podpornega sklada je pokazalo, kako veliko premajhna so sredstva njegova, da bi zadostila vsaj najnujnejšim potrebam mnogih prosilcev. Prav kmalu so prihajali novi predlogi za povečanje glavnice v podpornem skladu. Še enkratno vplačilo zneska 60 din Vta sklad ni bilo zadosti simpatično sprejeto na občnem zboru v Ljubljani, 23. maja 1937. Pač pa je bil ugodno izglasovan na tem občnem zfaoru predlog, da se od vsake izplačane posmrtnine odtegne 1 % za podporni sklad. S tem je dobil podporni sklad nov vir, ki ne bo nikdar usahnil in — upajmo — vedno primerno zalagal naš »bednostni sklad«. Vse delo v podpornem skladu se vrši samostojno. Z US ima samo posredne zveze, kot skupni čekovni račun, člansko pripadnost v US, informacije in upravno osebje. Popol- 145 K »Izkazu« naj dodam nekaj pripomb. Od 1. julija 1934. do 31. decembra 1937., to je v treh in pol letih, je prejela zadružna uprava 476 prošenj, povprečno vsak mesec 11 prošenj. V ti dobi je prejelo 331 prosilcev 680.698 din; upoštevanih je bilo 70 %. Podpore so bile izdane (po izkazu rubr. 5. do 8.): za bolezen 205 prosilcem — 62 %, za čakanje na pokojnino 20 prisilcem — 6 %., za premestitve 34 prosilcem — 10 %, za razne socialne potrebe 72 prosilcem — 22 %. Upoštevanih ni bilo 145 prosilcev, to je 30 %. Od teh se je 72 prosilcev — 50 % — pač oglasilo za podpore, so po večini prejeli potrebne tiskovine, niso pa vrnili tiskovin spopolnjenih po pravilniku, torej so se sami izločili; 30 prosilcem je načelstvo prošnje zaTrnilo, ker se mu je zdel navedeni vzrok premalo socialen — 20 %, 37 prosilcev — 25 % — je bilo zavrnjenih po pravilniku, ker niso bili še 3 leta člani US, so vračali podporo ali pa pravkar vrnili prvo podporo. 6 prosilcev — 5 % — je načelstvo odklonilo, ker niso člani US. Izmed neugodno rešenih prošenj je zavrnilo načelstvo le 30 prosilcev, to je 20 % ali v zvezi z vsemi prosiM le 1.6 %. Kako se množi premoženje podpornega sklada vidimo rubr. 14. in 15. V ta sklad prispevajo vsako leto novi zadružniki vsak po 60 din, prosilci sami pa poravnajo nastale stroške za podeljene podpore. Od 1. septembra 1937. se odtegne od vsake izplačane pr> smrtnine po 1 %. Ti odbitki bodo dali letni znesek od 5000 do 7000 din. Podporni sklad je povzročil sem in tja nekaj razburjenja. Ta je prosil za večji znesck kakor ga je prejel, oni ni prejel izplačila takoj po vloženi prašnji, ehega je načelstvo zavrnilo, ker je bil navedeni vzrok premalo socialen, drugi ima svojo plačo (pokojnino) pri računovodstvu (finančni direkciji) tako obremenjeno, da bi podporni sklad več let ne prišel do poravnave, blagajniški saldo je izkazoval na sejni dan nizek znesek itd. Načelstvo se je ravnalo po načelu: Pomagaj mnogim prosilcem, četudi z manjšimi zneski kakor so si jih želeli. Pred vsem pa je bila največja skrb zadružne uprave ta, da se je upoštevalo vse potrebne prosilce, da je bila varnost težko zbranega denarja 100 %na in da se je neredne vračevalce s primernimi odredbami prisililo na pravo pot. Marsičesa bi ne bilo treba, če bi se vsi prosilci za te podpore zavedali, da je podporni sklad socialna ustanova in ne posojilnica. II.. STAROSTNI PODPORNI SKLAD US. Dobrin podpornega sklada se morejo posluževati le oni zadružniki, ki so po bolezni, nesrečah ali drugih socialnih potrebah zašli v težke gmotne neprilike, so prosili US ^a pomoč in jim je načelstvo priznalo denarno podporo. Starostni podporni sklad je namenjen vsem zadružrtikom, ki bodo po svoji članski pripadnosti prišli enkrat na vrsto, ne da bi prosili za to. Načelstvo oprošča vseh članskih dajatev najstarejše zadružnike — računano po članski pripadnosti v US — po vrstnem redu njih vpisa v zadružno knjigo. Za načelstvo je važen samo znesek vsakoletnih obresti od imovine starostnega podpornega sklada. Starostni podporni sklad je bil ustanovljen leta 1933. na občnem zboru s tem, da so se sprejemne pristojbine za nove priglašence v starosti od 25 do 45 let določile po II. načinu brez doplačila po 150 din letno. Za te nove zadružnike odtegne zadružna uprava pri izplačilu posmrtnin po 1.2 % do 24 % v ko~ rist starostnega podpornega sklada. Potrebne podatke najdete v »Izkazu o star. podpor. skladu US«. V popolnejše pojasnilo samo nekaj pripomb. odtegujejo še rentni davek. Smrtni primeri v zadrugi so se pomnožili: 31 v letu 1935., 32 v letu 1936. in 41 v letu 1937. Z znižanjem obresti in pomnožitvijo smrtnih primerov je postal naš proračun za 9 oprostitev premajhen. Ce primerjate v »Izkazu« rubr. 5. in 6. (obresti in članski prispevek) za leti 1936. in 1937., vidite, da je imela US v ti dobi 739,16 dinarjev primanjkljaja. Končno letno stanje tega sklada se je dvignilo le s prispevki iz rubrik 3. in 4. Sedanjo hranilno vlogo din 41.569,44 je zadružna uprava naložila na vezan rok po 5 %. S 1. julijem 1938. bo načelstvu dana možnost, da oprosti zopet nekaj zadružnikov. Na občnem zboru v letu 1937. so zadružnaki sprejeli novo določbo v svoja pravila. »Od vsake izplačane posmrtnine se odtegne po 1 % za starostni podporni sklad.« Zadružna uprava izvaja to od 1. septembra 1937. Vsak začetek je težak, posebno še tam, kjer je potreben denar. Z dobro voljo in nekaj požrtvovalnosti zadružnikov US so se našla potrcbna denarna sredstva i za starostni podporni sklad. Za bodočnost se nam kaže prav lepa slika: Letni prispevki bodo vsako leto večji, saj so oni po § 16. - 2, stalni, pri- Izkaz o starostnem podpornem skladu US Datum 1 Od 14. V. 1933. do l.\n. 1935. 1935 1936 1937 Stevilo clanskega prispevka oproscenih cianov 2 9 9 9 Prispevki v star, podpor. sklad po § 13-4 din p S 2.286 6.213 60 po § 16-2 din p 4 1.398 — obresti din p 5 1.230 1.291 1.435 84 Clanski prispevek za oproscene clane din p 6 890 1.530 1.935 - Stanje star, podpornega sklada 31. decembra din p 7 32.070 32.410 32.457 41569 84 44 Opomba Rubrika 7: Stanje od 1. VII. 1935. Do 5. IX. 1935. M. Lesnika (umrl) od 5. IX. 1935. J Crnko Starostni podporni sklad je bil po § 13. — odst. 4., ustanovljen že leta 1933. V prvih dveh letih ni prejel ta sklad nikakih vplačil, da bi pričel z delom. Zadružno načelstvo sprejema v zadrugo le zdrave in primeroma mlajše (do 45 let) priglašence. Šele v juniju 1935. podarjena hranilna vloga v znesku 32.070 din je povzročila, da je zadružno načelstvo s 1. julijem 1935. oprostilo vseh članskih dajatev 9 zadružnikov. Denarni zavodi so zaradi vseobče krize na denarnem trgu znižali obresti, od teh pa spevkov po § 13. - 4, bo vedno več, obresti bodo vsako leto višje. Posledica: Vsako leto več oprostitev. Zdaj oproščeni zadružniki so: Dimnik Josipina - Ljubljana, Levstik Miloš - Celje, Petriček Anton - Zalec, Rošker Franc - Maribor, Gregorin Ivanka - Vič, Vodenik Šimen - Kranj, Wesiak (Bezjak) Jožefa - Ptuj, Koderman Janko - Maribor, Črnko Jernej - Jarenina, in Lesnika Miha - Studenci pri Mariboru (umrl 5. septembra 1935.). Iv. Kocijančič.