Politični ogled. Držaiva SHS. PP volilna vlada ima pokie roke dela z voliLnimii pripravaimi Med zavezniki, to je med radikali in samostojniirui demokrati pa glede volidniih priiprav ne more priti do pravega sporazuona. Radikalna stranka ne more pripravljati Pribiceviču in njegovi 'skupini pot do mandatov, Prijbičevič ima pa glede oblasti tako velike oči in grabežljive rdke, da odvrača veliko večirvo radikalov, kii se dobro zavedajo, da jim je zavezništvo s PrLbičevičem samo v škodo. Ko je zadVijič ziboroval radikalski poslanski klub, so prolti Pribičevičii izimali posebno mržnjo radikali iz Vojvodine. Teim ni prav, da ima Pribičevičeva sfeupina s 15 poslanci kar pet mest v vladi, dočim vojvodinški radi* kali, njih. 20 po števihi, nimajo niti enega minisara. Voji vodinski radikali so še posebej zahtevali, naj kandidirajo y Vojvodini samo damaoini iin ne kandidati xz Srbije. Vsi prečanski radikali so pa povdarjaH, da se radikalna stranika ne sme dati voditi od Pribičevičevih lfudi. Davidovičevi demokrati so imeli v Beogradu že dvoje zelo važnih in dobro uspelih ziborovainj. Prvo je bilo zaupniško, a se je ob tisočeri množici poslušalcp-v pretvorilo v v-eličastein shod. Ljuba Davidovič je govoril iskreno za sporazuim, odločno in ogorčeno pa proti Pašičevi po~ Htiiki in proti korujpcijonistom, ki s zLbirajo okrog Pašiča. Sporazura, kakoršnega so hoteli izvesfci predstavniki prejšnje vlade, je nekaj trajnega in poštenega. Radikali pa hočejo hajduški1 sporazum. Pravi siporazum se ustvarja v enakopravnosti, rpoštenju in praivici, radikali pa misildjov da se da sporazum na hitro napraviti tiidi^ s silo, kakor ropar, ki žrtvi orožje nastavi rva prsa z zahtevo: denar ali pa življenje in se žrtev končno odloči rajši dati prvo kot pe drugo. Tudi na drugem zborovanju glavnega odbora svoje strainke, ki se je vršilo zadinjo nedeljo, je Davidovič Iskneno govoril o sparazumu ter obtožil PašKa kot najrečjega naspratnfe efnakopravnasti in sporazuma med Sr bi, Hnvati in Slovemci. PriblLžno ob isrteTn času so pa 2Sborovali tudi iradikali. Pasič sicer ni prišel, govoril je pa popolnoma v njegovem duhu minister Trifkovič, ki je brez oibzimo in jasno označil kot program PP politike stremIjertje za srbsko nadVIado db pripTavljenosti odlcep^itve (amputecije) Slovencev in Hrvatov, če se na ndben nadin n>e bi hoteli pokoriti tej nadvladS. Avstrijska repubUka. AvstrijSka vlada je v krizi. KancelaT dr. Seipel |e bretzuspešno sestavljal ivovo vlado^ potem je ^pa odklondi ponovme poskuse. Glavmi razlogi ¦ze to so bili, ker se ni večina krščansko-^socijalnih maindatarjev pridružila njegovim nazoram o arreditvi finamčnega razmerja med Avstrijo kot zvezno celoto in .posaimetznirrti pokrajiniami, kakor tudi ne glede finančno-centralistične ureditve države. Na konferenci deželrah glavarjev je prišlo do nepremostljivdih nasprotij med kancelarjem in glavarji Deželrii glavarji so odflclondli zahtevo fiirančneiga ministra, da se naj Avstrija v finančinem oziru uipravlja centralistično in da se deželam nakazujejo gotovd dobodki. Finančni mLnister je tudi odklamjel zahtevano finaTično avtonomijo občin, mest in dežela. Zvezni kancelar je obvestil o svojem sklepu vodsrvo krščanskosocijalrve stranke s pripombo, da je njegov sklep nepr&klicljiv, da obdrži svoj poslanski mandat in da priporoča za svojega nasledrtika poslanca dr. Rameka. Nemčija in Rusija. Te dni so se pričela pogajanja za sklep rusko-n&mške trgovske pogodbe. Nemšilci poslanik grof Brockdorff-Raintzau je rekel pri tej priliki: »Nemški narod ve, da mu |e odprta predvsem pot na vzhod in se zaveda pomena tega pota. NemŠki narod bo nastapil to pot kot prijalelj Rusije. Če bo Nemčija podipirala Rusijo, Rusija pa Nemčijo, bo s tem d&na za svetovni mir najtrdnejša podJago.« RaasoPožitvene konfeHence. Pred kratkem se je vršila med vladama Zedinjenih <Jržav Seveme Amerike in Anglije neobvezna izmenjava misli glede razorožitvene konference. Eno konferenco je naitveravalo Drušrvo narodov, dmgo pa Amerika. Sedaj je verjetno, da se bosta dbe konferenoi vršili. KonfereTvca Društva narodkjv se bo bavila predvsem z razoroževainieitv na kopmem, dočim bo pO 'ameriški želji sklicana Ikoi^erenca, predvsem služila pretresu dodatnilh predlogov k washingtonski ipogCKJibi. Na slednii 'bodo napravili poizkus, vključiti v omejitveno klavzulo tudi lažje vojne ladje in letala. Anglija je ronenja, da bo morala sprejeti omejitvene pogoje zilasti Francija, in sicer glede podanorskih čoinov, češ, de se je svetovni položaj že ziboljšal. VPIŠITE V VOLILNI IMEjNIK VSE NAŠEI Čas za volilne reldalmacije do 25. n.ovembra. Po vseh dbčinah. nvnogo našilh volilcev tni vpisainih v voMlni imeniL Čas za reklamacije p<rteče prihodnii torek, dne 25. novembra. Občinski iiradi po deželi morajo volilne reklacaacije sprejemati do 6. ure z /ečer. Reklamirajte takoj vse naše, ki riiso vfpisani! Reklamirajte vse vojake, ki se boldo do dmie 8. feibni^ arja vjmiK. Reklamirajte vse naše mladeriiče, ki so 8. novemhra 1924 bili stari 21 let. Reklamirajte vse tiste naše prijatelje, ki 8. novemibra birvajo 6 mesecev v občitii. Reklamirajte vse naše državne nastjhrljence in železničarje, ki so se pred 8. novemtrom naselili v našem kraju. Ti-le imaijo takoj voldLno pravico, četudi ne bivajo šesir. mesecev v občini. Izreklamirajte vse umrle aJn take, ki so se že pred 6 meseci stalno naselili v drugi občini. Če hočete koga vpisati, izTočite občinskemu uradu potrebne dokumente: domovnioo ali delavsko knjigo, fcnst ni list ter občinsl-o potrdilo, da bivajo dotioni vsaj šest mesecev v tem kraju. Ako pa hočete koga izibrisati, pa prinesite <na občinslki urad mrtvaški kpisek, ozirorna potrdilo abčmskega urada, da Wiva dotični že & mesecev v dnugi občini. Župani naj reldamacrje predložijo Teklamiaci]ski komisiji (odboru) v razpravo in o sklepiih pismeno obvestijo osebe, ki so reklamirale. Sklepe re^klaonacijske komdsije (katere morajo padpisafi trije člani občinskega odbora), je treiba takoj z vsemi akti poslati okrožni sodniji. Prosimo xiaše žuipane, da se strogo držijo zaikona in reldamacije takoj rešijo. Ako kak znanec nima dokumentov, zadostuje, da mu abčimski uTad izda v volilne svrihe koleka prosto pottrdilo, da je naš državljaiv tstar 21 lef, in da biva nepretrgoma vsaj 6 mesecev v aboirvi. Samišljetruki, .agitatorji, prijateljil V zadnjem trenudcu vas opozarjamo: Ne zarnesite se, da ste vpisani! Prepričajte se! Poglejte pri oiboinskem uradu, ali so vsi vaši damači (sinovi, bratje, oče, strioi, hlapci, viničarji, delavci, soseidi, zrijatelji dtd.) v volilnem imenikul Pri tokratnih volitvah bo odločeval vsak glas!