A»0 XII. — NUM. 204 ENERO 1945 HA WDPA ISÄITGJJAIL LETO XII. — ŠTEV. 204 JANUAR 1945 Eelices fiestas 'y la pa? de Jesus a nucstros lectores. Reeordemos: No puede posecrsc la pa? sobrc la tierra, si se niega la gloria a Dios en las altu ras. I unto al pesebrc medite-nios el desprendiniiento del Nino Jesus para practicar-lo luego todos los dias con los quc nos rodean. O JEZUŠČEK, MOJ BOG! V jaslicah ležiš, moj Jezušček, ves ubog. v revščini živiš zame. moj večni Bog! Naj gane te, sreč, da rajsko Detece zate žrtvuje se m za človeštvo vse. Kako se nam smehljaš. ° Jezušček, ljubko, sam vsega se nam daš >n vabiš nas v neb<5! Nikar, da bi zaman zame se žrtvoval! Daj, da na sodni dan med Tvojimi bom stal! ^ jaslicah ležiš, moj Bog, Ti moje vse, čeprav ubog se zdiš, i°z trdno verujem v Te! Čeprav mi skrivaš zdaj '« v beli Hostiji °°žanstva večni sijaj: Gospod! Moj Bog si Tl! Reproducimos cl “Nad-miento” que fue pintado en 1800 por Leopoldo Layer, famoso pintor del cuadro de Ntra. Sra. de Bre?je. El original sc guarda en el museo de Ljubljana. DROBNO DETE NAS BO REŠILO Kmalu spet v božični noči bodo rajski angeli, radostno prepevajoči. Tvoj prihod oznanili. Rad bi tudi jaz se zgrudil tja med nje pred jaslice, z njimi bi vesel se združil Te proslavljajoč, o Detece! Ali težka žalost stiska razbolieno mi sreč: Dan li Tvojega obiska zmanjšal naše bo gorje? Ali božič nam prinesel bo miru spet srečni čas, bo li Bog nam prizanesel in iz duš pregnal nam mraz? Kai bi mučil Tebe. Dete, že sedaj s to žalostio? Le prezgodaj še za Tebe dni trpljenja pridejo. Vse prezgodaj bo hudobno, Te človeštvo križalo! A takrat boš. Dete drobno Ti iz muk nas rešilo. In s Teboj veselo bodo pele naše duše vse: "aleluja" in v svobodo pravo s Tabo bodo šle! PRIDI ODREŠENIK! dokaži. Gospod, svojo moč nam in pridi.! Naj svet preslepljeni in slepi sprevidi, da Gospod si le Ti, naš Osvoboditelj, do Gospod si le Ti, naš Bog Odrešitelj! Jn zbudi naša srca. Gospod, da Tebi pripravimo pot. Po Tebi pa, vse očiščene zmot. *e Tebi duše bodo služile, Tebe, Vsevečnega, bodo molile. Gospod! Poslušaj naš glas m pridi skoraj med nas. da s svojo milostjo razsvetliš dobrotljivo našega uma tem6. Pokaži, Gospod, svojo moč nam in pridi! Naj svet preslepljeni in slepi sprevidi, da sila presilna Tvoje je milosti, mogočnejša vsa še od naše grehotnosti. Pridi in zbudi v nas spet svojo moč, razžari slepote pretemno nam noč! David Doktorič. BOŽIČNI VEČER Božična noč, sveta noč Kak' lepa nekdaj bila sl; Kako nas razveselila sl, nam hiše razsvetlila si. družine vse združila sil Božična noč, kako si lepa spet trkaš nam na vrata prinašaš nam veselje novico angelsko prinašaš Odrešenika nam naznanjaš. Zato vsi skuoaj se združimo. Niemu prošnio to pošllimo: Dal, Jezušček. razveseli nas združi v ljubezni nas razsvetli nam naše domove, domovino -sešl, zdrobi sovražne okove! Daj Jezus mirno spanje tistim, H v balu svet so zapustili. Blagoslovi nie, ki so hrabro se borili. Daj da povsod zavlada božji mir! Pepca Furlan DUHOVITO lITLJIVJl je mesečnik. Uredniško: P a s c o 4 3 1 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48-3361 (48-0095) Kliči od 11—13 ure In po 8 uri zvečer. Ob eredah in petkih ni doma. Uprava: Paz S o 1 d a n 4924 Telefon 59 - 6413 Reg. Prop. Intel. 165424 CERKVENI VESTNIK BOŽIČ: NA PATERNALU: Polnočnica. Ob 10 h za Lucijo Kogoj. Ob 10.30 za Ivan Pečenko. AVELLANEDA: ob 10 uri v d. n. Sv. Roza ob 11.30 za Rodolfo Kumar; ob 12 uri za Stariče Prijatelj. MOLITVE na Paternalu. 31. DEC.: Maša na Paternalu za stariše Troha in Kodrič. Pri sv. Rozi ob 12 uri za Marijo Ferfolja Gergolet. MOLITVE na Avellanedi in obisk misijonarjev. I. JAN.: Maša na Avellanedi za f Emilio Kravos. G. JAN.: Za rajne Vidmar ob 12 uri pri sv. Rozi. 7. JAN.: Maša na Paternalu za stariše Škaber iz Temnice. Molitve se ne vrše, ker bo misijonska prireditev v dvorani Soliš 250 (blizu pl. Congreso). 14. JAN.: Maša na Avellanedi. Molitve na Paternalu. 21. JAN.: Maša na Paternalu. Molitve na Avellanedi. 28. JAN.: Maša na Avellanedi. Molitve na Paternalu. POROČILA se je ANGELA GREŽER v Villi Urquizi. Ženin je Amado Castün. SMRT JE POŽELA 19 letnega SLAVKO-TA MRŽEK v bolnici po daljšem bolehanju. Stariši so doma iz Pliskovice in žive v Ituzaingč. BOŽIČ MED ROJAKI bo doživel naš rojak. č. g. misijonar MIRKO RIJAVEC. 20 let je že ko je zapustil dom. Prvič v svojem mašniškem življenju je imel sveto mašo med slovenskimi rojaki 10. dec. na Avellanedi in na Paternalu 17. dec. Kar si je pa najbolj toplo želel, je bilo to. da bi doživel Božič med Slovenci in res bo dočakal ta lepi dan, če Bog da. Polnočnico bo imel on in tudi naslednji dve božični maši bo imel na Paternalu na Av. del Čampo. Tudi pri molitvah na Avalos bo! Vsi rojaki ste povabljeni, da prihitite. Ob enem bo pa č. g. misijonar kaj povedal tudi o svojem težkem misijonskem delu. Rojaki pa dobro veste, kaj je misijonu treba, kateri vzgojuje otroke divjakov, ki zdravi bolnike divjakov, kateri z deli krščanske ljubezni skuša pridobiti divjake za sveto vero. Zato boste ob tej priliki tudi kaj prispevali za njegove misijonske potrebe. MISIJONSKA AKADEMIJA Nekateri naši mali se že pridno vadijo za nastop na lepi misijonski proslavi, ki se bo vršila v nedeljo 7. jan. z začetkom ob 17 uri v dvorani zavoda “Don Bosco" v ulici Soliš 250, blizu pl. Congreso. Glavno besedo bo imel misijonar. Prihitite rojaki v obilnem številu. Vstop bo brezplačen. Gotovo pa bo vsak rad kaj prispeval za potrebe misjona v Macasu, katerega vodi naš dobri rojak, č. g. M. Rijavec. HOMENAJE A LA HERMANA ILUMINATA La Superiora del Colegio en La Pater-nal festejč su onomdstico el 29 de Nov. Nuestra Revista, cuya administracidn atiende la buena hermanita, y todos los eslovenos, tuvimos gran alegria con la iiestita que se le brindö aquol dia. Re-producimos la crčnica que puhlico el boletin parroquial “Santa Inčs": Tambičn los ninos y ninas de la es-cuela de las Religiosas Franciscanas Educacionistas recordaran siempre con gusto el miercoles dia 29 de noviembre por haber festejado en 61 el onomdstico de la abnegada Superiora Hermana Maria Iluminata asistiendo a la misa que a las 7 horas se ofreciö por sus in-tenciones y comulgando. El Coro de Ninas Eslovenas interpertd piadosos molele! dirigidos por el senor C. Jekse. Por la tarde del mismo dia el P. Manuel. profesor de Religion, prepara un interesente programa cinematogrdfico en honor de la Superiora y como clausura del curso escolar. LA FIESTA PATRIA del V de Die., dia de la “Union Yugosla-va", iue celebrada por gran concurren-cia en el saldn Principe Jorge el 2 de Di-ciembre. A la maiiana siguiente se ofi-cid la misa en la cripta de Santa Rosa, muy concurrida y luego la recepcidn en la Legacidn. Presidiö los aetos el encargado de negocios dr. Victor Kjuder. Se destaco especialmente el conjunto orquestal "Zagreb" de Rosario, que in-terpretč. con gran entusiasmo del puhlico. motivos seleetos yugoslavos, tanto en el festival cuanto en el aeto de aga-sajo en la Legacičn. YUGOSLAVIA ČAMPO DE BATALLA Ya es evidente el plan aliado de aislar las tropas alemanas en los Bal-canes. Con tal fin presionan a traves de Hungria hacia Austria, prestando sčlo una atencion relativa a los paises al sur del rio Sava. Las Regiones yugosla-vas de Banato. Srem. Bachka, Podravina, situadas en la gran llanura del Da-nubio estdn .controladas por los rusos, mientras libran en las regiones mäs al sur (Servia central, Bosnia, Croacia, Montenegro y Dalmacia) grandes bata-llas contra el Invasor las tropas de los patriotas. El punto de contacto entre tropas bri-tänicas que presionan desde Italic y las tropas rusas que se obren pašo a travčs de Hungria, serä Eslovenia, que ya aleanzaron las vanguardias rusas en Lendava y Murska Sobota (cerca de la triple frontera: yugoslavo-hüngaro-aus- triaca). En tal manera se acerca el momenta mas horrible de la guerra para nuestra patria. Segün noticias recibidas tienen los alemanes preporoda una formidable linea de defensa que atraviesa las regiones nortes de Eslovenia en una lon-gitud de 250 kms. en el territorio desde Udine hasta las llanuras htingaras. EL DISCURSO DE CHURCHILL resultö un suceso de mucho alcance. En vista de los acontecimeintos en Grecia, Belgica, Italia, Yugoslavia y Polonia re-sulta čada vez mäs evidente la trage-dfa de los paises que han sido inva-didos por los alemanes. Durante la ocupaciön tomaron algu-nos grupos una actitud de tolerancia, otros de cooperaciön y otros de rebel-dia abierta contra el invasor. Ya enton-ces se originaron choques a raiz de eso, con gran satisfaccičn del invasor. Una vez liberadas aquellas regiones, estallö abierta lucha entre los que se conside- LA VIDA HllPIllITUAL Revista mensual Uireceion: Pasco 431, U. T. 48-3361 y 0095 Director: 1'. Juan Hladnik Administracij»: Paz Soldän 4924 U. T. 59-6413 Suscripcičn anual $ 2.—. ran libertadores patentados por los sa-botajes y otros aetos de rebeldia y aque-Uos otros que optaron por trabajar para el bien del pueblo tomando una actitud de tolerancia, para ahorrar represalias inütiles. Churchill en su discurso del 7 de die. manifestö las intenciones de Gran Bre-tana que en ninguna forma puede ad-mitir el monopolio sobre la “democra-cia" a aquellos elementos patriotas ap-tos para los aetos bčlicos, ya que es muy distinto el manejo del fusil y del instrumento de la justicia politica. De ningun modo se podrä tolerar la elimi-nacičn de las personas “indeseables" bojo la ciega acusaciön de colaboracio-nistas, pues muchos no lo han sido en ningun concepto. Esperamos que las palabras del premier britänico contribuirän en algo. tambičn. para el bien de nuestra patria. EL ACUERDO Se publicö hace un mes el resultado de las conversaciones entre el Gobier-no yugoslavo en Londres, presidido por el dr. Subasich y el Comitč yugoslavo de Tito. Se pone fin a la contienda fratricida entre los guerrilleros de Mihailovich y las fuerzas de Tito. Todos los guerrilleros han de reconocer el mando de Tito y bajo un comando unificado con-centrar todos los esfuerzos contra el enemigo comün. Todas las escenas des-agradables de la antagonia anterior han de pasar al olvido. Sčlo se procederd contra aquellos que han cometido cri-menes. Se dič plažo hasta el 1’ de enero, para que se haga este acuerdo extensi-vo sobre todo el territorio yugoslavo. Hoy desconocemos todavia su resultado präctico. MISIJONSKA PRIREDITEV Na Avellanedi se bo priredila mala svečanost v čast misijonarju dne 31. dec. po molitvi v prostorih poleg kapele v ulici Man. Estevez 630. IZLET V ESTANCIJO "SAN JUAN" se bo vršil v nedeljo 4. februarja. Vsi rojaki se spominjate še od lani, kako lepo je bilo tam. Tisti, kdor želi pohiteti tja tudi letos, naj se kar hitro prijavi. 28 januarja se zaključi število, da ne bomo imeli neprilik radi pomanjkanja prostorov v vozeh. Cena bo za odrasle $ 2.80. za otroke do 14 leta pa $ 2_______ Odhod s PATERNALA ob 7 uri. Od sv. Roze ob 7.30. Iz Puente Barracas ob 7.45. Tam bosta dve maši in popoldanske molitve. Za jesti naj si vsak s seboj vzame. Za pijačo pa bo že poskibljeno. OPOZARJAMO ROJAKE, da naj se ves čas zavedajo dolžnosti, da predstavljamo naš narod, ki je izobražen in zato zelo nujno prosimo, da naj vsak zvesto izpolni vsa navodila rediteljev in odbora, kateri ima izlet na skrbi. Razume se, da pridemo v slabo ime vsi. če kdo ne pusti na miru drevja, sadja ali živali. .../N MIR LJUDEM NA ZEMLJI... Kako lepo nam je nekoč pel božični zvon! Kakor da so se zopet oglasili angeljski zbori, so plule vseširom prelepe svetonočne melodije. Svečano smo molili rožni venec in kar čutili smo, tako se nam je zdelo, kako rosi božji blagoslov nad skromni dom naših davnih sladkih spominov. Ko je bila končana molitev svetega večera smo sedli k mizi in prisluhnili besedi očetovi, stricovi, dedovi, ki so nam pravili o prejšnjih časih, ki so ponavljali stare spomine'ali pripovedovali o grozotah vojne, katera je morila ljudi tam na daljnem vzhodu ali v Libiji ali kdo ve kje... Zdelo se nam je, da je vse tisto tako daleč nekje, da smo popolnoma varni pred tem, da bi morali tudi naš oče na vojsko, ali da bi morda koga od nas klicali kedaj pod orožje... Saj je angel oznanil v sveti noči:: “Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji”. .. Tisto o vojskah so samo zanimive zgodbe, tako smo umovali otroci.... Pa smo doživeli kmalu vojno grozoto, ki je nešteto srečnih družin spravilo v gorje... Pa smo doživeli še hujšo nesrečo v sedanjem času, ko je boj na bojišču še najbolj mil... ko j s sovraštvo in, hudobija zanetila bratomorni boj v lastni vasi in v lastni hiši... Ali je res za vselej izzvenela beseda božičnega mirovnega voščila? Ali je res angelsko oznanilo samo pesem, ki na božični večer uspava zemljane, da bi pozabili na grozotno resničnost življenja?... O, da! Kako drugače stopa pred nas mirovno voščilo svete noči v sedanjem strašnem trenutku! Pač bi želel vsakdo v miru orati svojo njivico, gospodariti s svojim premoženjem, vršiti svoje delo v tovarni ali delavnici, v pisarni ali potu... In tudi! Saj bi bilo vendar vse to nekaj tako enostavnega, tako preprostega! Saj je svet za vse dosti velik in bogat! Da! Vsakdo bi želel mir pri tem ko svoj posel vrši. Toda: Ali pa je tudi vsakdo prav tako voljan, drugemu dati mir, ki mu po pravici pristoja? Nekaj se je zgodilo! Nekaj usodnega je zakiivilo človeštvo, radi česar je svetonočno mirovno voščilo postalo kakor daljna povest o deželi, katere več ni.... Mir bi pač vsakdo rad imel! Tudi tat noče, da ga kdo moti pri delu; krivičnež stori vse mogoče, da bi izvršil nemoteno svoje grde načrte; pohotnež skrije v temo in za zidove svoja pregrešna dejanja, ker hoče — mir... Ne le tisti, kateri je po pravici prišel do svojega imetja, si želi miru, da bi mogel svoje pošteno delo rada jo/ati, temveč tudi krivičnik, goljuf, oderuh, pijavka hoče biti nemoten v posesti svojega krivičnega blaga... Mir! Mir! tako kričijo vsi, kadar ga želijo sebi, a vprašajmo se danes, katerih ljudi je več, ali tistih, kateri kričijo po miru zato, da bi mogli naprti1 krivico delati — ali onih, katerim pravično pristoja mir po svfctonočnem voščilu? Ali mar ni danes pisarna največkrat skrivališče laži in zvijače? Ali ni danes napor večine ljudi, kako brez dela udobno živeti? Ali ni večina ljudi, katerim je mar le njihove plače, nič pa jim ni zato, da bi svoje delo pošteno vršili? Ali ni premnogim vse delo v tem, kako bi drugega izpodrinili in njegov dohodek sebi prisvojili z lažjo, zvijačo, hinavsko konkurenco? Ali ni premnogo ljudi popolnoma pozabilo, da si moramo v potu svojega obraza služiti kruh, da moramo vse prejete darove rabiti, da bomo pred Bogom imeli kaj pokazati kot sad svojega življenja... In slednjič: ali ni mar večina ljudi sploh pustila v nemar to, kar je glavni cilj našega življenja: iščite najprej božje kraljestvo, vse drugo vam bo navrženo....... Da, tukaj je krivda! Mir je obljubljen ljudem, ki so Bogu po volji, kateri žive kot odrešeni kristjani. .. Kaj se to pravi? veren kristjan to kaj dobro razume: saj dobro ve, da je duša več kot telo; da je važnejša večnost kot kratko življenje; da človeku nič ne hasne, če si ves svet pridobi a dušo pa pogubi; da človek ne živi samo od kruha, ampak tudi ' od božje besede... Kdo si upa trditi, da je vreden božjega miru tisti, kateri “nima časa” za molitjev, za sveto mašo, za lepo misel na Boga, za pošteno vzgojo otrok... za lepo knjigo... Čas pa ima za sto drugih stvari, ki so posvetne... A LA ESTANCIA “SAN JUAN” El 4 de febrero se realizarä la excursiön de la Colectividad a la Estancia San Juan. Saliendo a las 7 h de Buenos Aires, tendremos alli dos misas y por la tarde tambien un aeto de de-vocion. Regresaremos a las 20 horas. Precio del boleto: Mayores 2.80; Menores 2.— $. Estos se pueden adquirir en Pasco 431, hasta el 21 de enero. Mir je božji dar zagotovoljen vsem, kateri so ga vredni. Sredi boja, pri napornem delu, v pomanjkanju, na bolniški postelji, celo v krivični obsodbi, kjerkoli in kadarkoli lahko vlada v človekovem srcu božji mir, tisti mir, katerega krivični nikdar ne bo užival. . . Ga ne bo užival, ker ga ni sejal in ga ni gojil. .. Zakaj na svetu ne živimo zato, da bi v udobnosti stregli izpridenim željam našega telesa, kakor si nekateri posvetni ljudje žel6, temveč živimo zato, da bi v stalnem boju proti lastnim slabim nagnenjem vedno zatirali vse tisto, kar ogroža lastni srčni mir, družinsko zadovoljnost in zdravi odnos do sosedov. Odrešenik je prinesel mir kot nagrado tistim, kateri sprejmejo v celoti vso postavo, ki jo je On prinesel... V celoti pravim! Ne samo v tem da k molitvi sklepa roke, temveč tudi spolni vse druge zapovedi. .. Dal nam je Jezus seme iz katerega božji mir zraste. Kar hočeš, da drugi tebi stori, tudi ti njemu stori! S tisto mero merite, s katero hočete da vam bo odmerjeno! Boljše je krivico trpeti kot delati! Nikar ne iščite sami sebe temveč to, kar je drugemu v korist! Bodite vedno voljni odstopiti svojo čast drugemu! Ne tirjajte od drugih da vam služijo, pač pa bodite vedno pripravljeni storiti uslugo! To so velike besede, ki so seme pravega božjega miru. Ker se danes ljudje nočejo po njih ravnati, temveč samoljubno in samopašno iščejo sami sebe in jim ni mari pravic in potreb bližnjega, zato je zrastlo sovraštvo, zato je klica božjega miru zadušena v razkošnem plevelu tistega, kar ljudje imenujejo “civilizacija, napredek, umetnost, humanitarnost kultura. modernost, svobodo". . . Svet, kateri je zablodil v te stvari se je odrekel božjemu miru, drugačnega si pa napraviti ne more. . . Tisti pa, kateri prisluhnejo klicu Odre-šenikovemu, kateri se ne zmenijo ne za zasmeh brezbožnih, ne za nasilstvo oblastnih, ne za slabi zgled izpridenih; kateri se prizadevajo, da bi bili “Bogu po volji" doživljajo tudi sedaj, tudi v sredi bridkosti neprecenljivo obljubo “sve-tonočnega miru". PAZ A LOS HOMBRES |Hola! iPastorcitos! (Oisteis quien llega? iQu6 tiempo dichoso! N03 llega del cielo alegre la voz: Los ängeles cantan: “Gloria, Gloria a Dios" "Paz a los hombres". |Quč grande es la nueva! Sigue la voz hasta Belčn, para contar Lo que has de ver y oir. 4N0 ves quč noche de esplendor? (Supisto el portento? jNaciö el Redentor! Fiesta grande por doquier. Tu dia. oh buen Jesus. ]Te adoramos! |Tu nos traes la salvaciön! Nos das la vida en la paz, nos das el Uegar por Ti Al cielo. en que cantaremos |Gloria por siempre Senorl (Canci6n eslovena) “El pueblo, que andaba en tinieblas, viö una grande luz, y a los que moraban en la regiön de la sombra dje la muerte, les nacio la luz... . Se alegrarän delan,te de Ti, como los que se alegran en la siega. porque el yugo de su carga... y el cetro de su exactor tu lo quebraste. . . porque un nino nos es nacido y un hijo se ha dado a nosotros: y llamarase su nombre Admi-rable, Consejero, Dios, Fuerte, Padre del siglo venidero, Principe de la Paz’’ (Isaias c 6). Que hermosas suenan estas palabras del profeta Isaias! Pero mäs de uno quedarä pensativo sobre ellas como pasö a aqu,el etiope que, leyen.do sin entenderla.s dice: “(.Como comprenderia, si nadie me las exp lica?' (Hechos c 8). .. Pues realmente, no cabe en la mente de muchos, por que se llama al prometido Redentor “Principe de la paz”, si, a pesar de ser redimido el mundo, debemos presenciar guerras tan horribles ... No lo entendieron tampoco algunos contempo-räneos. Se estremeciö Hercdes al sospechar un peligro para su trono. .. se espantaron los escribas temiendo por sus comodas catedras . Se rebelaron los politi-castros judios viendose defraudados ien sus aspira-ciones politicas. .. Se levantaron contra El todos los perversos, esclavos de su sensualidad, orgullo y rique-zas.... Todos quisieran el precioso bier. de la paz, para dis-frutar, sin incomodidades, de su holgada condiciön y no dejan de gritar: j paz, paz! Se olvidan de la palabra de Dios: “No hay paz para los impios” y no hacen caso de otra palabra: “Lo que se silembra se cosecha”. Jesus trajo aquella semilla que, sembrada y culti-vada, rinde la paz. Si los pueblos cuidan de esta siem-bra, la limpian de yuyos daninos, de errores y mentiras y la riegan con sus esfuerzos.... Si los creyentes ponen en practica las normas de conducta con el pröjimo, que indicö Jesus combatiendo su egoismo, vanidad y orgullo. .. Ši las familias hacen realidad de las ensenanzas que trajo el Redentor, revistiendose con las virtudes sociales del catecismo. .. No tardarän ni las familias, ni los individuos, ni los pueblos en ser.tir el dulce reinado del Principe de la paz. COMO ESTABLECER LA PAZ Buscad primero el Reino de Dios, lo demäs se os dara por anadidura, encarga Jesus, Principe de la paz, como primera norma. Ahora bien: en realidad concentra la gente todas las actividades en las cosas de este mundo — que pro-metiö Jesus como “anadidura”.... Se vive como si el cielo se diera de “yapa”. <,Dönde estä la gente que subordina las cosas materiales a las espirituales? Buenos negocios, nuevos descubrimientos, progre- A VllMiO uuompuliuuiutf " U GnoivJ owyumiüo * U iv**xv***v^> por gina en el camino. sos de la civilizaciön, platos sabrosos, diversiones agra-dables, moda, conquistas, .. . mil cosas interesan al puhlico que muchas veces no conoce los Diez manda-mientos y el Gredo, ni mencionar las ocho bienaventu-ranzas.. ., ni la hora de la misa en pröxima iglesia. <, Con que derecho puede tal gente reclamar la paz si nada hace para establecerla y no la mereče? Es como sperar cosecha de trigo, donde no se hizo la siembra. Es cierto que no matan, pero no “porque Dios lo prohibe“, sino “porque tienen horror de la san-gre”. .. Pero Jesus exije mäs: “No debemos ni siquie-ra enojarnos contra el pröjimo”, pues si andas mal con el, para nada te sirven todas las ofrendas; debes de arreglarte primero con tu enemigo y luego presentarte a Dios para ofrendarle con aceptaciön. i Amad a vuestros enemigos!. .. Haced bien a los que os odian. jBendecid a los que os maldicen! Orad por los que os persiguen y calumnian, para que seais hijos de vuestro Padre. .. que r,o hace diferencia entre buenos y malos, dando el sol y la lluvia a todos. . Haced bien y prestad sin esperar recompensa algama. .. jAy! j Que magnifico es el sermön de montana! Si los pueblos tomaran esas normas de Jesus por base de sus leyes y si todos tomaran en serio el practicarlas, ya no se verian nunca en apuros por la malicia humana . .. QUE POCOS CUMPLEN CON Mejor es sufrir la injusticia que haoerla. Medid con la mišma medida con la cual quereis ser medidos. Haced bien sin esperar recompensa. Si tu enemigo tiene hambre, dale de comer. Cuäntas mentiras, abusos, robos, infidelidades, malos deseos, traiciones, desccnfianzas, envidias, descui-dos, egoismo, celos, van.idades, inconstancias.... y otros aliados mäs del eterno enemigo de la paz nuestra y del Principe de la Paz, Nuestro Redentor Jesus, ha-llan entrada en las almas, en los hogares, en los pueblos. La gente, lej os de desterrar estos vicios, ni bien los notar., hacen con ellos alianzas traicionando su dicha verdadera y privändose asi de la paz a si mismos y quitändcla a sus familias y a los pueblos. /.PARA QUE SIRVE? la infinidad de devociones hipöcritas? ^Por que veniš a pasear en mis atrios?... jTodo eso es abominaciön para Mi! No sufrire vuestros säbados y fiestas, inicuas son vuestras romerias. .. Cansado estoy de sufrirlas. .. Y cuando exter.diereis vuestros brazos y multiplicareis vuestras oracicnes no os oire, porque vuestras manos estän llenas de sangre. .. Lavaos, purificaos, apartad de mis ojos la maligni-dad de vuestros pensamientos, cesad de obrar perver-samente; buscad lo justo, soccrred al oprimido, haced justicia al huerfano; defended a la viuda; v venid, dice el Senor. .. Si quisiereis y me oyereis, comereis los bie-nes de la tierra... Božič - in moji Hivarci Misijonar, ki je živel med narodi ki ne poznajo Jezusa Kristusa more prav oceniti dar prave vere. Res je: tudi med nami je veliko zla; to pa radi tega, ker nismo popolnoma krščanski. A med nami je tudi veliko dobrega. Dobra je cela naša kultura. Vse naše civilne naprave zagotavljajo življenju red in varnost. Med nami so lepe krščanske družine, kjer cvetejo ljubezen in druge čednosti. Med nami je še veliko dobrodelnih ustanov, kjer dobijo pomoč in tolažbo bolni reveži in trpini. Oh. koliko je na svetu dobrih, usmiljenih duš! Bodi večna hvala — Detetu Jezusu! On nas je učil da smo vsi sinovi istega Očeta, ki je v nebesih. On nam je povedal, da je Bog v vsakem človeku — in to je temelj krščanske in vsake prave kulture. Kako drugače mislijo pogani! Med njimi kraljuje satan: srd, jeza, maščevanje, egoizem, razuzdanost! Povedati Vam hočem pa kaj o mojih Hivarcih. Živijo v pra-gozdih ekvadorskega Orienta. So visoke in ponosne postave. So tako živalski, da ne sprejmejo nobene oblasti. Morda so edini narod, kjer ni prav nobene politične konstitucije. Še lju-dožrci v Oceaniji se združijo v naselbine, a med Hivarci še niso prišli do tega sporazuma. Zategadelj živi vsaka družina popolnoma osamljena v goščavi. Vsak Hivarec je kralj in dela kar hoče. Noče nobene postave, in nobenega predstojnika. So mnogoženci. Mož nikoli ne dela. On vedno pohaja po gozdu kjer vedno najde kaj dobrega za pod zob. Žene delajo doma in so prave sužnje. Koča je okroglasta in precej velika. Njih vera je prav hudičeva. Verjamejo v Dobrega Duha — a pravijo, da tega ni treba častiti, ker je dober in jim nič slabe ne more narediti. Pač pa zelo spoštujejo "Iguanči-ja", ker je zloben in jim lahko škoduje. Zategadelj ga je treba pomiriti s posebnimi ceremonijami. Velikega pomena so vra-žarji, ki imajo z vragom resnične sestanke. Hivarci so vedno na pol nagi in nimajo smisla za krščansko čednost dostojnosti. Otroci ne dobijo prav nobene vzgoje. Ko imajo 7 let, so že popolnoma prosti, in se klatijo celi dan po gozdu. Družine živš v večnem sovraštvu med seboj ter se neprenehoma ubijajo. Ubitemu sovražniku odrežejo glavo in jo na čuden način skrčijo tako da ni večja kot pomaranča. To izsušeno glavo kličejo "canca" in ko je dokončana pripravijo velike praznike. Misijonarjenje med njimi je sila težavno in nevarno. Nevarnosti pa so ne samo radi divjakov, temveč tudi radi narave. Ona je sicer lepa na prvi pogled, a skriva veliko sovražnikov. So zverine in kače in včasih slaba podnebja, posebno pa še otežuje delo pomanjkanje potov in nevarne reke. Kljub temu imamo v tistih pragozdih salezijanci lepe naprave. A je še daleč dan. ko bomo lahko rekli da je zavladalo v tisti šumi. Dete - Jezus! Slovenci! Molite, lepo Vas prosim za moj misijon. Veliko zaupam v molitev dobrih vernikov, a obenem mi tudi gmotno pomagajte. So me postavili za ravnatelja glavne in morda najtežje misijonske naselbine. Veseli Božič in Srečno Novo Leto! Vaš MIRKO RIJAVEC. PRVO SV. OBHAJILO je bilo zelo prisrčna slovesnost. Bilo je 13 prvoobhajancev, katere bomo priobčili pozneje s sliko. Zapel je mali zbor, ki je do solz ganil s svojo milino. Mas si me provocareis al enojo la espada os de-vorara... (,C6mo se ha hecho prostituta y llena de homicidas la ciudad antes llena de justicia? Tu plata se ha mu-dado en escoria; tu vino esta mezclado con agua; tus principes son companeros de ladrones; todos aman las dädivas y van detras de recompensas... Por eso dic(e el Senor Dios: . . .me vengare de mis enemigos (Isaias c. 1). Asi hablo Dios por la boca del profeta y vale su palabra lo mismo hoy que en aquel entonces. Mas todavia. Nosotros, en posesiön de la noticia de Noche Buena, portadora de la paz, tenemos a nuestro alcance no solo las norsias que nos trajo El para facilitamos el camino hasta ella, sino tambien el “50 AftOS ENTRE LOS JIBAR0S“ j Izšla je lepa knjižica v španskem jeziku o Ili-varcih in njih deželi; pisatelj je naš rojak Mirko Rijavce. Zelo interesantno! Samo 0,50 $. Pišite na: Pasco 431, Buenos Aires. PISMO IZ AFRIKE Franc Jaksetič, podporočnik ital. vojske, ki je vjetnik v Južni Afriki, je pisal, da dobiva iz rok soujetnika Franca Gregoriča "Duh. Življenje", kateremu ga pošiljamo. Imenovani je brat gospe Berte Gregorič (iz Prvačine). Piše, da že mnogo let ni dobil v roke nič slovenskega čitanja, zato mu je napravilo nepopisno veselje, ko je dobil našo lepo revijo, iz katere je zvedel premnogo novega. IZ BRAZILIJE piše salezijanec Jožef Belko Šiška. Med drugim nas prosi, da bi mu od tu pošiljali naše publikacije. Jako neredno dobiva “Slovenski list", katerega mu je naročil č. g. Pernišek. Prosi pa zelo, da bi se mu pošiljalo vse, kar tukaj tiskamo, ker ima on nalogo, da poskrbi za narodni kulturni arhiv v Ljubljani, da bo tam zbrano kar največ koristnega gradiva o sedanjih tako težkih časih. Kljub temu, da je že posredoval poslanik v Rio de Janeiro, je dostava publikacij iz Argentine še vedno neredna. MISIJONAR NA PATERNALU Nadvse ganljivo je bilo, ko je stopil med rojake č. g. Mirko Rijavec. Kar solze so mu stopile v oči; oni dan na Avellanedi. ko so ga Slovenci prvič obdali po 20 letih tujine. To nedeljo na Paternalu ga je pa zopet tako prevzelo ob slovenski pesmi in obilni vdeležbi dobrih, rojakov, ki so prihiteli k sv. maši za rajno Marico Jazbec, da je zmogel le z vsem naporom obvladati solze med nagovorom. 24. decembra bo gospod misijonar spet na Paternalu in na Božič tudi. Na Božič popoldne pa bomo spet zapeli z vso slovesnostjo litanije na Avalos. Prišel bo tudi č. g. Zmet in morda še kak drug slov. duhovnik. Gospod misijonar bo tedaj prvič zapel slovenske litanije odkar je duhovnik. 7. jan. pa ste vsi rojaki povabljeni na misijonsko akademijo v drovani Don Bosco, Soliš 253. (Blizu Pl. Congreso). POZOR DRUŠTVA! V nedeljo 7. januarja popoldne se vrši misijonska prireditev v dvorani Don Bosco, Soliš 252, ob 15. uri. 4. februarja se bo vršil izlet v estancijo San Juan. Zato prosimo društva, da puste omenjene nedelje proste za ta namen, da se bodo mogli rojaki vdeležiti. magnifico ejemplo de El “que vino no para ser servido sino para servir y darse para los demas... Y tenemos el socorro de la Redenciön y de la gracia que da en abundancia a todos los que la imploran... Si no estamos en posesiön de la paz, no tenemos derecho a quejarnos contra nadie, pues cualquiera, aunque en medio de la guerra y del odio de los demas, puede disfrutar la paz celestial en su propio corazön con tal que abra confiadamente y sin reservas su alma a Jesus. El mundo egoista y perverso, los que no siembran la paz, los que por la paz nada sacrifican, los que a los demas hasta estorban en sus justos derechos pacificos, no pueden alcanzar la paz sino que han de experimen-tar lo contrario: “Para los impios no hay paz”. f •Gaudium magnum! El mundo estä inundado de lägrimas. Entre sollozos y suspiros emprendiö la humanidad su misteriosa carrera; entre sollozos y suspiros prosiguc su mar-cha y entre sollozos y suspiros rendira su jornada al final de los tiempos. I Hoy lo mismo que ayer, y manana lo mismo que hoy, se ha de levantar desde todos los ämbitos de la tierra, el grito de dolor, el grito de desesperaciön de una raza que va buscando la felicidad, la dicha, la paz y no halla sino amar-gas desilusiones. Ya es el azote de los poderosos que se descarga atroz sobre un pueblo de esclavos; ya es la Miseria, la angustiosa miseria que se adelanta como un fantasma sobre campinas y ciudades; es el furor dela Destruccion que aniquila en un instante el trabajo de largos anos; es la Enfermedad que se ensana cruel en el cuerpecito exangüe de una inocente cnatura; es la Muerte que arrebata arteramente a seres amados y precipita a tantos otros en la mäs honda desolaciön! Oh, y despues son los mil y mil dolores, frutos todos de la Maldad humana! Y con todo, hace veinte siglos, allä en las sonrientes tierras de Palestina se oyö en una noche apacible y tranquila una voz venida del cielo que anunciaba la llegada definitiva de una dicha muy grande, de una felicidad verdadera y al alcance de todos. jAnnuntio vobis gaudium magnum! Os anuncio una gran alegria. jGaudium magnum! ^Seria una ilusiön? ^Error? ^Mendra? jNo! ;Ha nacido verdaderamente un Niho y ha traido muy de veras el sosiego y la paz a nuestros atribulados corazones! Emanuel. ;Entre nosotros Dios! Emanuel. [Con nosotros Dios! Emanuel. jPara nosotros Dios! Con £1, y solo con £1, la Dicha, la Felicidad, la Paz! El mundo desconoce este misterio, el sigue su angustiosa marcha, desvarian los hombres; victimas de fiebre mortal: es fiebre loca de gloria, de honores, de poder; — es fiebre in- UN ACTO MISIONAL Se encuentra en Bs. Aires el P. tnisionero FEDEHICO I RIJAVEC, que ejerce su misiön entre los Jibaros del Ecua-i dor. Por un trägico incendio, que redujo la misiön flore-ciente de Macas a cenizas, hace cuatro anos, se halla la obra en grandes apuros, no pudiendo progresar sin la | ayuda elicaz de buenas almas. El dia 7 de Enero a las 17 horas se realizarä una ACADEMIA MISIONAL en el Salon DON BOSCO, calle SOLIS 252, con un programa selecto cuya parte principal corresponde al admirable misionero. Invitamos a todos que hagan propaganda para la concurrencia a dicho acto misional, que tendrä lugar el domingo de la Epiiania, la fiesta misional de la Iglesia Catölica. ENTRADA GRATIS. El padre misionero publicö un librito de vibrante ac-tualidad sobre los Jibaros, que se puede adquirir en San Carlos. Lo que se obtenga de su venta se destinarä a la misiön. (Pidase por correo: Adolio Berro 4050). saciable de riqueza y de lujo; — es fiebre supia de placeres, de orgias, de diversiones y pasatiempos! Pero la felicidad, la paz, estan muy lejos de eilos! En cambio los de buena voluntad, los de corazön sen-cillo y humilde, los encuentran allä, en el portal de Belen! Allä junto al Nino Divino, con Maria y Jose, con los Pastores y los Reyes Magos! Allä el humilde y el pequeiio encuentran su grandeza; el pobre encuentra su riqueza; el afligido su consuelo, el perseguido la paz y el misero pecador encuentra el perdöh! Este es el significado verdadero de la alegria navidena! Oh, no la hagamos pues consistir en diversiones ruidosas, ni en pasatiempos vanos, propios del siglo! Recojämonos en el ambiente tranquilo del hogar y allä, en la mäs sana alegria y con almas puras esperemos la venida del Nino Jesus! Pelices fiestas! MIRKO RIJAVEC PO AKGENT1M SEM 1IN TJA Že dolgo me je čakala dolžnost, da pohitim tudi v Misiones, Asuncion in Formozo. Tudi po tistih krajih je nekaj rojakov. V Asuncionu imajo naše šolske sestre dve hiši, v Formozi pa imajo naše sestre razne ustanove in tudi raznih drugih slovenskih spominov sem slutil v Formozi. Tako sem “zavezal popotno culo” in sem jo mahnil na pot. čudno se sliši, pa je vendarle res: Drugi na Čakariti svojo pot končajo, jaz sem jo pa tam začel in na lastni koži doživel resnico, da “se zarečenega kruha več poje kot zapečenega”. Iz čakarite gre namreč vlak, kateri vozi po tiru Lacroze in potem zavije v Entre Rios in dalje v Co-rrientes ter skozi Misiones vse do Asunciona. že večkrat sem videl tisti vlak, kako je leno stokal tja doli skozi Tropezon in sem si mislil: pač bedak, kdor se s takim vlakom vozi. .. Oni dan je pa mene zadelo, da sem se moral tudi “pobedačiti”... Mi je pač najbolje kazalo, čeprav je vožnja počasna in še neverjetno draga. 5. nov. ob 15 uri smo jo rezali čez Patemal. Tako je stokal ta siromak, žvižgal, vriskal in piskal, kot da bi hotel zbuditi vsa Čakarito. Na, sem si mislil: če je s tako korajžo začel, bo pa že nekaj. Pa nismo prišli še do Lurdesa, ga je začetno navdušenje minilo. Sredi pota je obstal in kar nič ni povedal zakaj. Slednjič se je vendarle premaknil in nas leno vlekel naprej. Ko smo plazili mimo Živcovih, sem dobil še en pozdrav. Skoro bi še lahko stopil doli in bi še enkrat trčili na srečno rajžo, ker bi brez težave vlak dotekel. .. Tako nekako je motovililo vse do Pilarja. Bo, kar bo, tako sem si mislil, če se jezim ali ne, preje ne pridemo. S tem sem odložil nepotrpežljivost in, vzel v roke kaj bolj koristnega. Prijazni dan je skril žgoče sonce za oblake, nedavni dež je potlačil nevšečni prah, tako da je bila vožnja nad vse prijetna. VLAK NA VODI. . . Raca na vodi, to je vsakdanja stvar, toda vlak na vodi je pa kaj drugega. Argentina ima vsega in zato bi bilo pač čudno, če bi ne imela “vlaka na vodi”. Po učeno se mu pravi “ferry-boat”. Vlak ki gre v Entre Rojaki zbrani pri novomašnem obedu na Avellanedi 8. okt. Rios in dalje proti severu, stopi v Zärate na ladjo, ki ga prepelje 80 km daleč do kraja Ibicuy v Entre Riosu, kjer spet stopi na svojo železno cesto. Zärate je kaj slikovit kraj. Ob bregu reke Parana se dviga strma brežina, v kateri se je naselilo mestece Zärate, ki je prav gotovo najbolj slikovit kraj v bližini Buenos Airesa. .. Pravim “v bližini”, ker z vlakom iz Ville Ballester se pride tja v pol ure, toda naš polž ie rabil iz Čakarite več kot tri ure. Po zanimivem zavijanju in ovijanju je vlak obstal. Pred nami je čakal nekak stvor, podoben ladji. Lokomotivo so odpregli in jo peljali nazaj, ker je pretežka in je zato nočejo voziti. Vlak, ki je imel 18 voz pa so razdelili na štiri konce, pri čemer se jim seveda ni prav nič mudilo... Saj bo jutri še er. dan! Bog je velik, Argentina je pa bogata, s temi razlogi je sopotnik pojasnil to ravnanje. Čez dobro uro je zabrnel brod in se odmaknil od brega, ter jo ubral po reki navzgor. Potniki smo stopili na krov, kjer se nam je nudila prekrasna večerna slika. Sonce je le malo pokukavalo iz nizkih oblakov; le toliko, da je razsvetlilo z jasno lučjo pokrajino na sever in na jug, da se je sklonilo tudi v blestečo reko, pa je že spet zginilo za oblake. Vse niže je lezlo sonce in je tonilo že za obzorje, med tem ko je igralo v oblakih prečudno harmonijo večernih žarkov, ki so se lomili v blesteči vodi in zamotavali s temno modrino zapadnega neba, ki se je vpletalo v viseče obrežne vrbe. Morda se vidijo taki prizori pogosto... To vem, da jih v mestu nikdar ne vidim, zato sem kar zasanjal nekam v dali o in pozabil, da je mrzli piš že davno vse ljudi pometel iz krova. Pa tudi meni ni bilo dano, da bi smel še cd tam občudovati lepoto tega divnega večera, kajti strežnik me ie opozoril, da je treba iz krova, ker ga mora zapreti. Med tem se je brod jadrno gnal po vodi navzgor. Sem pa tja je kaka rdeča lučka značila nevarna mesta in ovinke, po katerih smo ovijali. Tamle prihaja nekaj nasproti. .. Skozi mrak so nam posvetile skromne lučke, ki so pokazale, da je drugi brod, kateri pelje po vodi navzdol tovorni vlak. Tudi kaka redka ladjica nam je pokimala v pozdrav, dokler ni dan popolnoma ugasnil in sem se umaknil na moje mesto v vlaku. Moje dr.evne dolžnosti so bile končane in me čaka le še nočna dolžnost. Rad bi se dobro naspal in me že ni več brigalo, ali gremo naprej ali nazaj, ali hitro ali počasi. Ko sem se čez nekaj časa zbudil, sem se zavedel, da treskajo vozovi drug v drugega. Zavedel sem se, da menda sestavljajo vlak, da smo torej v Ibicuy. Ura je bila na že ob .t h zjutraj. Pozneje sem zvedel, da je bila triurna zamuda od tod. ker je bila tisti dan voda tako nizka, da je šele na tretji poskus mogel brod prav pristati. Z ozirom na to, ali je voda boli ali manj nizka imajo razna brodišča. Tako nizka kot letos pa voda še nikdar ni bila, odkar ta vlak vozi. Tista triurna zamuda nas ie nato celo pot spremljala. Morda zato. ker ie bilo vlaku žal prenaglo bežati skozi tako leno deželo!... čeprav je nihče gledal ni! Saj je bila noč, vse do 5 ure zjutraj, ko sem se zdramil in nokukal ven, kjer sem prebral ime neke postaje “General Urdinarrain”. PO ENTRE RIOS če je lepa dežela, ki obdaja mesto Buenos Aires, ie še mnogo bolj prikupna pokrajina, po kateri ie drčal nnš vlak. Entre Rios je kakor vzvalovano morje. Tam ni ravnine, ki utrudi oči, temveč vsa okolica ie razgibana v nižine in vspetine, po katerih se vlečejo dolge Vrste pomarančnih nasadov ali drugega drevja, če ni polje ali pašnik. Redka so velika naselja, pač pa se vidi posamezne domačije, ki se skrivajo med skupine drevja. Za hip se je vlak zarezal v globoko brazdo, pa je spet drčal po nasipu in zgrmel čez mostiček, pod katerim je hitel potoček v reko Uruguay. Postaja Yeruä me je spomnila, da se že bližamo mestu Concordia. Yeruä je namreč letalska postaja za Concordio, torej mora biti že precej blizu. Kar hitro sem bil nared, da pohitim v mesto. Morda dobim celo časa, da opravim sv. mašo? Že so postajale hiše bolj goste in že so se dvignile v dalji visoke zgradbe in tovarniški dimniki. Še hip, pa smo postali v Concordiji. Napovedali so pol ure postanka. .. Nisem imel torej časa za vse, toda mesto si bom pa le lahko ogledal. Concordia je po velikosti in pomembnosti drugo mesto v provinciji Entre Rios. Šteje kakih 25.000 prebivalcev. Ustanovljeno je bilo 1832. Kar začudil sem se vzorni lepoti tega malo poznanega mesteca. Koliko krajev, ki so mnogo večji in bolj poznani, sem že videl v republiki, ki se morajo skriti pred snažnimi in lepo tlakar.imi cestami tega naprednega mesta. Kar za tramvajem sem jo ubral. .. to se pravi za njegovim tirom, — tramvaja nisem srečal nobenega. Zavil sem nato na levo in kmalu bil na glavnem trgu pred lepo kolonijalno cerkvijo. Mesto ima mnogo lenih trgov in parkov, krasnih gosposkih dvorcev in tudi lepih palač. Kar naglo mi je potekel čas in zato sem hitro stopil v taksi, da vlak ne odide brez mene. Kakega sledu za našimi roiaki nisem mogel najti. To vem, da so bili nekateri naši svoj čas v kraiih boli južno od Concordije. Posebno v Guale-guaychü žive bojda nekatere naše družine že iz davnega časa, menda od tedaj kot naši r.aselniki v Parana. Tudi v Bassavilbasö mora biti kak naš človek kot delavec na estancijah. Med tem je pa vlak hropel sem in tja in se razlezel tako, da ga ni bilo nikjer videti razen furgonov iz katerih so jemali pošiljke. V Concordiii ostane namreč nekaj voz... Med tem so prihaiali in odhajali lokalni vlaki. Eden je pristokal iz Villaguaja, drugi iz Coiv'epciön de Uruguay, mi smo pa čakali, kot da se nam prav nikamor ne mudi med tem, ko so izlagali mlečne vrče in vreče z bučami iz prihajajočih vlakov. Slednjič so vendarle spraznili tire in pripeliali od nekod naš vlak, ki se je leno premaknil na nadaljno pot, ki se je vila skozi pomaračne nasade, obdelano polje in nrostrane pašnike, ki so cveteli v stoterem cvetju. Neka trava, podobna našemu mačjemu repu, ie prebarvala vso poljano z rožnato barvo; pa ie zopet nekaka mačeha, skrita med biljem, žarela kot živordeči mak: tam po pašniku pa so se razpostavili kakor stražarji košati kruhovci (algorrobo) obloženi z bogatim stročjem, kakršno smo nekoč doma jedli kot — rožiče, i Ko smo brzeli dalie med poljem, so ljudje postajali sredi polja in naslonjeni r,a motike gledali za nami, otroci na so nam mahali v pozdrav. Kakor da se pe-liem od Višnje gore doli preti Novemu mestu, sem si mislil. Samo nisem mogel videti gostih bukovih gozdov in ne cerkvic, katere bi pozdravljale s svojim belim zvonikom in rdečo streho. .. SKOZI DEŽELO RIŽA. Vse dalje smo se gnali. Monte Caseros je bila večja pestaia, kamor smo prilezli že pozno popoldne. Tam se vlak razdeli. Pol ga gre v Corrientes, druga polovica ie po enournem postanku hitela proti severu. Monte Caseros ie pomembno mestece s kakimi 10.000 prebivalci. Okolica nrideluie raznega sadja, zlasti pomaranč in fig, a tudi žita pridela mnogo. Posebno pc- zornost so obrnila name riževa polja, katera se pa bojda niso posebna dobro obnesla in so se preselili oni ljudje, ki so začeli z riževimi kulturami na drugo stran dežele k reki Parana, ki bolj zanesljivo daje vodo za riževa polja. Monte Caseros leži ravno nasproti urugvajsko-brazilske meje in je zato važno mesto prehodne trgovine. Dve uri vožnje naprej smo bili v Paso de los Li-bres. Tamkaj gradita Argentina in Brazilija most čez reko Uruguay, ki bo zvezal obe deželi in odprl možnost, da se bo lahko z vlakom potovalo v Brazilijo. Most grade že dve leti, pa bo še precej zamude, predno bo gotov, kajti delo je ogromno. Na drugi strani vode stoji brazilsko mesto Uruguajana, od koder gre vlak do Porto Alegre ali pa na sever proti San Pablu, kamor vozi menda kar 4 dni. Brazilci pa imajo do tam tudi letalo... Rad bi videl, kako je z mostom, toda reka je kake tri km daleč in ni bilo mogoče opaziti dela. železnica jo pobira ves čas ob reki navzgor do Santo Tome, kjer jo ubere naravnost proti severu. Med tem je pa že davno ugasnil dan. DEŽ GRE. Ko me je naslednje jutro predramil dan, me je pozdravil dež, ki se je neslišno pocejal po oknu. . . Bujno zelena se mi je nasmehnila pokrajina, ki je pa kmalu ostala za nami in že smo se zagozdili med skalnate stene, ki so se mestoma odpirale in dale prostora prijetnemu gozdu ali tudi bolj široki planjavi, koder se je naselila skupina hiš ali kaka samotna pristava. Bili smo že sredi dežele Misiores. Ura je kazala že pet. .. Torej smo blizu, sem pomislil, a sem kmalu zvedel, da še ne bo tako kmalu. Vlak bi imel priti ob 4 h, a smo komaj ob 7 h srečno pririnili na postajo Posadas. Imel sem med tem dovolj časa, da sem prevdaril vse možnosti, katere mi postavlja dež. če bo dan takle nadaljeval, potem naj si kar iz glave izbijem, da bo danes kak kolektivo tekel, kajti po misiones ni nobene tlakane ceste. Zato sem takoj uvidel, da si moram vsaj zagotoviti način, kako dohiteti vsaj delno, kar vtegnem radi dežja zamuditi. Naravnost v cerkev sem krenil. Ljubeznjivo so me sprejeli in kar takoj je bilo vse nared za sv. mašo. Bilo je vse tako, kot navadno. . . Pa vendar me je nekaj čudno presenetilo. ... Ko sva stopila s strežnikom iz zakristije v cerkev, El museo histörico esloveno en Ljubljana donde se guarda el "Nacimiento" de Layer, reproducido en la tapa. je udaril zvonec... Kako? sem začudeno pogledal in videl, da imajo prav tako, kot je po naših slovenskih cerkvah, zvonček pri vratih, kateri naznani pristop svete maše.... Odkar sem zapustil slovenska tla, nisem več videl tistega zvončka, ki mi je na tako prečuden način priklical davne spomine, spomine na čase, ko sem še pod lipo s fanti čakal na mašo in smo se premaknili tedaj, ko je vdaril tisti zvonec. . Spomnil sem se, ko sem bil strežnik in potegnil za oni široki trak, ki je visel ob zakristijskih vratih. .. . Prav tako je zapel zvonček tudi tedaj, ko sem prvič pristopil pred oltar male cerkvice na Petkovcu. Mati, bratje, sestre, fantovski tovariši, sosedje... vsi so bili zbrani pri sveti maši, med tem ko je zlato sonce poljubljalo cvetno polje, katero se je smehljalo vse naokrog po brežičkih, ki so nanizani okrog hriba, na katerem so davni predniki postavili ljubko cerkvico svetega Heronima... Vse naokrog so se budili domovi v jasno sončno jutro in klicali na delo, katero je bilo nato deležno blagoslova iz nebes... O, kje so tisti davni spomini in tista lepa leta, ko je v vseh srcih živela in vodila ravnanje vseh tale misel: Zvonovi, zvonite, k molitvi vabite, ker prazno je delo brez sreče z nebes. ... Danes znajo ljudje dobro računati in delajo suhe račune in imajo nemara bogate žepe. .. Toda srce je prazno, ker denar ga ne more napolniti. .. In kjer je beda in stiska, je z njim obup in zavist... Ne čuje se mašni zvonček in ni časa za molitev, zato pa tonejo narodi v prekletstvu in sovraštvu. ODLOMEK PISMA IZ LJUBLJANE Marec 1944 Razpoloženje naroda nasproti Mihailoviču in Titu Po začetnih izgredih je imel Tito po deželi zelo malo privržencev, več v mestih, verujoč v nacionalna komunistična gesla ali pa upajoč s toleranco premostiti prepad .! Vso komunistično armado so leta 1943 cenili na 2.000 mož s hrvatskimi uskoki vred. Toda mnogo je bilo pri njih prisiljenih, ker domov niso mogli (ubegle so komunisti pobijali), v internacijo (glad) pa niso hoteli. V srcu je bil ves narod z jugoslovansko vojsko in so težko pričakovali, kdaj bo Mihailovič poslal svoje oddelke v Slovenijo. Organizirati večjo skupino Mihajlovičev-cev na ni bilo mogoče radi pomanjkanja orožja in hrane. Ko bi bila bela garda predčasno uskočila, bi to imelo usodne in katastrofalne posledice za narod, ker je narod simpatiziral z njimi in so Italijani za to vedeli. Kaj mislijo o bodoči Jugoslaviji? Predvsem, da bi že skoraj prišla. "Zlata je bila, a nismo vedeli", se je izrazil neki kmet. Želi pa narod — kot vedno — samoupravno Slovenij ov okvirju Jugoslavije: z večjim socialnim čutom. Hitler je preje mnogim Slovencem impo-,i niral prav radi sijajnega reda, zaposlenosti, dobre plače in sploh radi velike brige za delavce, ki so imeli plačane počitnice, izlete . Sedaj je pa Hitler izgubil vse simpatije in to zaradi germanizacije, nasilja, rekvizicij, mobilizacije, ubijanja talcev, zlasti pa zaradi preseljevanja. Trpljenje je bilo nujno. Za Italijo pa Slovenci itak nikdar niso imeli nobenih simpatij. Prvo leto po razsulu Jugoslavije se ni čutilo pomanjkanje: bile so če zaloge. Drugo leto je bilo že hujše. Živilske karte so nudile le pičlo, zlasti v Ljubljani so trpeli. Uradne cene so bile zmerne: riž kilogram 4 lire; enotna moka 2 liri; govedina 16 do 20 lir, sir 24 lir. mleko 2 liri. Dobilo pa se je krog 4 klg. moke. riža 2 klg. en četrt klg. sladkorja, en četrt klg. olja, enkrat tedensko meso in včasih tudi krompir. Kmalu pa je nastopila črna borza, ki je leta 1943 že strašno gospodarila: klg. črne moke 15 lir, bele moke 35 lir, suha svinjina 80 lir, slanina 100 lir, olje 100 do 180 lir. Bogati so še precej primerno živeli, ubogi pa so bili uradniki, ki so dobivali isto plačo kot prej v Jugoslaviji, le sedaj v Lirah. Sicer so pozneje plačo zvišali za 20%, a bilo je še vedno malo. Železničarji so si pomagali s prevažanjem blaga, s čimer so dobro zaslužili. Za prenos pisma je bila taksa 15 Lir; če je spravil v Ljubljano en nahrbtnik živil (mesa) je zaslužil navadno od 500 do 700 Lir. Kot je znano so bili Italijani Ljubljano zaprli — nihče ni mogel ne ven in ne notri. Dovoljenje za prehod se je na vojaški komandi le težko dobilo. Sploh se na železnico ni moglo brez vojaškega dovoljenja tudi po deželi ne. Bilo je v Ljubljanski pokrajini stalno obsedno stanje (Večina jestvin je bilo sploh prepovedano prodajati). NEKAJ ZA STARKE VZGOJA NA NADNARAVNO ŽIVLJENJE. POMEN VERE ZA VZGOJO. Ker je vera vsakemu človeku r.ujno in neobhodno potrebna, je tudi bistvena podlaga vsaki dobri vzgoji. Prvi naš poklic je, spoznati in častiti Boga. Človek že s svojim umom spoznava, da je Bog in da ima človek dolžnosti do njega. Natančneje ga tega uči razodenje. Spoznanju se mora pridružiti božje' češčenje, to je izvrševanje dolžnosti, ki iih ima človek do Boga. Vera je tedaj spcznar.je in češčenje božje, ne pa samo neko čuvstvo. Ako vera ne prešinja vsega človeka, njegovega razuma in volje ter njegovega delovanja, je mrtva, brez vsebine in brez življenja. Prav taka bi bila tudi vzgoja, brez verske podlage. Kaj je človek brez vere in brez verske vzgoje, izpričuje dovolj glasno žalostna podivjanost zlasti v vrstah zanemarjenih mladostnih oseb, ki dcraščajo — prepuščeni samim sebi brez nadzorstva, brez verskega vpliva. — Vsa zgodovina nam je dokaz, kako gineva in polagoma tudi izgine nravnost, čednost in srčna plemenitost povsod, kjer ni verske vzgoje, kjer veljavo božjih zapovedi izpodriva modrost človeške slabosti. Kaj pa človeka najbolj zadržuje, da ne zabrede v goščo nravne propasti, zlobe, krivičnosti, sebičnosti ter grešnega, uživar.ia. če ne prepričanje odgovornosti pred vsevednim Sodnikom božjim! ? In kdo mu vtisne v srce to zavest, če ne nauk, ki ga nam je razodel Kristus. Sin božji! Kdo da, človeku točne odgovore na vprašanja.: odkod, čemu? kam? Odkod življenje? Odkod je prišlo življenje v mrtvo snov? Saj je splošno priznano, da je bila zemlja nekoč v razpaljenem stanju, v katerem je bilo organsko življenje nemožno! Izključeno je, da bi nastalo življenje brez ploditve, življenje prihaja le od živega bitja, človek mora nujno imeti za. svoj izvor mogočnega, vseoživljajočega Stvarnika, ki vse vlada. In duša? Duša se pojavlja v tem, da spozna in želi oziroma odklanja dobro in hudo, resnico in zmoto. Odhod t.o hrepenjenje? Odkod duša sama? Teh vprašanj ne moremo razložiti brez bitja, ki je višje od človeka. Le Stvarnik človeštva je mogel položiti ta cilj v dušo; Stvarnik, ki je sam Dobrota, Resnica in Lepota. Bog sam je naš začetnik in cilj; zato je zapisal sv. Avguštin v svojih “Izpovedih” zlasti za vzgojitelje tehtne besede: “Zase si nas ustvaril, o Bog in nepokoino je človeško srce, doklr r.e počiva v Bogu.” — Kakšn bo končni uspeh vzaoje, če starši in vzgojitelji otrok ne marajo ali pa ne znajo odgovoriti na vprašanje: odkod? kam? Sv. vera, ki .je neporušno zasidrana v resnici božji, v od Boga razodetem nauku, nam daje ra zgorajšnja vprašanja nedvomno rešitev, zanesljiv in pomirljiv odgovor. Verska vzgoja je nujna zahteva vesti, je zaukazana po božji volji in božji postavi. Vera ni kaj takega, kar mi je dano na ljubo a,li na izbero, kar lahko sprejmem ali pa zavržem; kajti predmet vere so božje resnice. Kar je resnično, sem dolžan sprejeti in svoje življenje po tem uravnati. Kdor ne sprejme od Boga razodetega nauka, v tem ni ljubezni božje, “zakai brez vere ni mogoče dopasti Bogu”. (Hebr. 11. 6.) Nauk o veri, vera sploh mora imeti prvo mesto v vzgoji; še več, prešinjati mora vso vzgojo. Kaj bi bilo, če bi se otroci vzgajali brez vere, brez Boga? Poglejmo v zgodovino. Rimljani, pa tudi Grki, so se odlikovali v omiki, znanosti, umetnosti, a prave vere, krščanstva niso poznali. Kakšno je bilo življenje med njimi? Naj odgovori mož, ki se je sam prepričal o tem, kar je pisal. Sv. Pavel sam, apostol narodov, je tisti mož. ki je v listu do Rimljanov (I, 24, 281 najprej opisal nizkotnost poganstva, nato pa pristavil: “Zaradi tega jih je (nevernike) prepustil željam njih srca, nečistosti, da so postali oskrunieval-ci...; bili so polni krivice, hudobi i e. nenravnosti, lakomnosti, napačnosti, polni nevoščliivosti, ubijanja, prepira, goljufije, hudodelnosti; bili so podpihovalci, obrekovalci, Bogu sovražni, zasramovalci, prevzetni, napuhnjeni, izmišljevale! hudobij, staršem nepokorni, neumni, razuzdani, brez ljubezni, brez zvestobe, brez usmilienja.” To je slika človeka brez verske, brez krščanske vzgoje. DAVID DOKTORIČ: Svete!TlU Grill* lil Metodu 11. Trinoštva rešiti nas, brata sta «e namenila. Človeku je vsakemu dana moč uma razsodn-spoznanja, kaj naj si njegova bi volja svobtv'-'a kot dobro želela, nasprotno, kar slabo, odbila. Kako dragocen je zaklad te svobode odlične! Nobeni na zemlji ni drugi bil stvari podarjen! Človeku, ki sam od Boga ves svoboden je vstvarjen, kdo sme ta zaklad mu kratiti iz želje sebične? Prelepa je zemljica naša, kri naša prezdrava, da ne bi pohlepa zbudila pri lačnih sosedih. Kaj čuda, da tujec usužnjiti nas namerava? Za našo svobodo borila sta brata se smela, tavest sta pravilno usmerila v naših pradedih, oholost sosedov ob njunem se delu je vnela. 12. Oholost sosedov ob njunem se delu je vnela, pokol se sovraštva je z gnevom v brata zaganjal in borba se z grdim je obrekovanjem začela. Kdo Jezusov nauk je od bratov čistega oznanjal? V Rimu nedolžnost obeh so izkaže ivjajno A izčrpan od truda Ciril je premlad ■'-m podlegel. Metod po vrnitvi zadel na sovraštvo jo skra:no, zdivjali so Nemci, ko da jih sam vrag je obsedel. V preganjanju, v ječi pokazala se veličina Metodova, delo neumorno Cirilovo nadaljeval je, goreč ves ljubezni do nas in do božjega Sina. Nasprotnostim Nemcev še vrsta je dejstev sledila in v zmedi, ki sprožil jo kruti madžarski naval je. dosegla, da res njuna žetev se je zakasnila. Ts nisma kozarskega vladarja carigrajskemu cesarju izve-'j10 slcdc~e: “Poslal si nam moža, ki nam j c z besedo in z t-eiaruem dokazal, da je krščanska vera sveta; zato smo uka-Za *’ d'1 se daio krstiti vsi. ki hočejo. Upamo, da bomo tudi 1,11 to dosegli. Vsi pa ostanemo tvoii zavezniki in prijatelji taoiega cesarstva, pripravljeni tebi služiti, kjer nas boš potreboval." _____Metod ie snremb.il svojega brata kot diiakom in je bra- tu stregel pri sveti maši. V verske razgovore se najbrž ni toliko vtikal, pač pa je bolj skrbel za posvetne zadeve. Brata sta na vsak način v kratkem času dosegla raz-meroma velik uspeh. Judje in Saraceni so bili premagani, okoli dvesto Kozarov se je dalo krstiti. Še večji ie bil diplo-matični usneh, obnovljena in utrjena je bila prijateljska zveza med Kozar i in grškim cesarstvom. Vladar Kozarjev ie bil nad vse zadovoljen in je sv. BOžIč — PATERNAL: Polnočnica in ob 10 h na Av. del Čampo. Molitve na Avalos. AVELLANEDA: Maša ob 10 h (Man. Estevez 630). Cirilu ponujal bogata darila, ki jih je on pa odklonil. Izprosil si je le prostost okrog dvesto krščanskih ujetnikov. PRIPRAVE NA POT. Medtem so v Carigradu divjali proti vsem Ignacijevim prijateljem Fotij in.njegovi pristaši, ki so prišli do mou p Bardarovi volji in s pomočjo nesrečnega mladega tesarja. Odstavljenih je bilo mnogo škofov, ki jim niso zaupali, m iskali so oseb,' da jih postavijo na izpraznjena mesta. 1 Ko sta se Ciril in Metod vrnila s svojega^potovanja, »o silili v Metoda naj spreime nadškofijski sedež Odločno je odklonil in rse je komaj dal pregovoriti, da je sel za opata v veliki samostan Polihrom ob azijskem bregu Marmornega mV ...n . I;, .dl - ~ "šili 11 Slovenske Anine v božične«1 'azp0-loženju. LA ACADEMIA MISIONAL EL 7 DE ENERO A LAS 17 h EN SOLIS 252. La Navida^ «n las montanas *slove- rojakom sporočamo, da sedaj č. g. Doktorič živi stalno v ulici Canelones 1159 v Montevideo. Trna tudi telefon: Larga distancia 85820. Bojo el Sol Ilire SEXTO CAPITULO. Comenzaha a clarear el alba. Se apagaban las estrellas y una fuerte brisa soplaba sobre el Propontide. Epafrodit permanecla inmčvil sobre la cubierta, apoyado contra la horda de la nave. Desde diez ahos atras, cl rico comerciante no se habia fatigado tanto ni espiritual ni corporalmente. Pero el sueno no vencih a sus ojos. Los mantenia despiertos la seguridad de part.ir vietorioso de Bizancio. El cielo se encen-dia en miliares de luces por su triunfo, y el rumoroso Propontide le deda con sus olas; Por muchos anos!” El largo, angosto barco, volaba. El viento hinchaba las velas, los mastiles parecian curvarse. A los costados, tambien se hundian en el mar largos remos movidos por las muscu-losas manos de los mejores esclavos que habia tornado consigo Enafrodit. Estaba tan excitado al iniciar el viaie ciue no cabia en su mente otro pensamiento que el de la huida y la salvacion. Ordenaba continuamente a Numida que apura-ra los goloes del martillo que daha el compas a los remeros. Les nrometič ademas de una paga una recompensa, si loorra-ban huir de los perseguidores imperiales. Sahia que no habia en las aguas bizantinas un velero mas rapido que el suyo. Sin embargo, y aunque volaba empuiado por un viento favo-rahle y por los remos. le parecia que se movia lentamente, v cme nodria alcanzarlo en cualquier momento el oio rojo de los barcos imperiales, que lo prenderian y lo llevarian a la mrerte. Solo cuando se aclaro la manana y se encontraran en medio del Pronontide, cuando el ojo ma s a endo no podia di-visar emharraciones perseguidoras, Epafrodit se tranauilizo. Dio media hora de deseanso a los remeros, ademas de un abundante desavuno. Tambien a el sirvio Numida ostras, per-diees frias v un jarro de vino anejo. El comerciante se en-volvio en el rnanto, porque sentia frio a la fresca brisa mananera. Comia con apetito; el cansancio y la preocupa-cion secaban su garganta, por lo que rceaba la comida con abundante vino. Cuando recunerö sus fuerzas y se apaci-guaron sus pensamientos, se le desnertč la conciencia de hnber veneido a la emneratriz. salvado a Iztok v a si mismo. El comerciante se volvio hacia Bizancio. que desde hacia tiem-po se habia perdido de vista, hundiendose en las olas. Sintič entonrps un dolor en el corazon. j Bizancio! Cuarent.a anos vivio en el, durante los cuales 'su nombre se hizo cčlebre, jugo a los dados innumerables ve-ces con Justiniano aün antes que čste subiera al poder. Per-dia miles a proposito, para que el heredero del trono tuviera suficientes riauezas como para llevar una vida llena de pomna. Y ahora debia huir a pesar de no haber hecho nada. Debia huir por haber protegido a Irene, por haber salvado la vida de aqurl que habia prolongado su propia vida. “iOh. Bizancio, eres ahominable!” diio en voz alta. "Ahora debo alejarme de ti, me obligas. jOrdenes del destino! Pero me iria sin estas ordenes, porque cl hastio de tus rela-ciones es tan amargo, que mis anos ya no lo' podrian soportar.” Los ojos de Epafrodit se cerraron, como cuando las estrellas desaparecen al llegar la manana. Se envolvio aün mas en el rnanto y comodamente se apoyö en el blando asiento. Las olas que chocaban contra la nave, transformaron sus tristes pensamientos en el dulce placer de la vietoria y la venganza. Sus pensamientos se hundieron en la mana de la ciu-dad imnerial. Sintič el griterio dc la multitud preparada por sus libertos. Vio la palida- čara de la ingeniosa emperatriz, que se mordta los labios de rabia por haber sido enganada por cl griego, quien le habia arraneado el botin de las manos. Una sonrisa se dibujo en sus labios cuando se imaginh las secafl menil as del emperador despues de haber leido su carta, que debio haberlo hundido en una amargura mortal. Le habia comunicado que iba a la muerte, aue se hum diria en medio del mar. Con esta mentira Epafrodit no esne-raba detener a sus perseguidores ni a las malas lenguas. De-masiado conocia a Bizancio. en el que se debia creer siempre iv contrario de lo que se habia dicho. Y aunque Ie creyera el Emperador, nunca lo haria la emperatriz. El deseo de Vl- aganza levaria las anclas de los mejores barcos. que se diseminarfan por todo el mar Egeo en su busca. Epafrodit časi rič ort voz alta. Sus planes habian previsto todos los detaHes. Decididamente se quito la tela de lana. se levanto, vnlviose hacia cl sol y resniro hondamente. Sombreo sus °'os con la mano. En el horizonte no se movian las alas blancns dc ninguna ranida nave. Tranquilo y satisfecho llamo a Numida v le ordenö que cuando pasaran el Helesponto, el timonel conduiera la nave hacia el sureste, a la isla de Samotracia. Si divisaban ante ellos un barco, no debia aleiarse. Debian seguir su ruta desnues de izar su insignia. Si la embarcacihn los seguia, tenian que comnnicarselo inmediatamente. Luego entro al “kubiculum” y se durmič, como cansado guerrero tras una Ilicha vietoriosa. Sc acercaba la terccra noche de navegacion. Nadic debia dormir, es a orden se habia corrido, Enafrodit. desde la cnbierta trataba de enconfra en la noche las luces del puerto de la fortalega d n Toner. El timonel afirmaba aue las verian a. media noche. El viaie habia sido bueno durante todo el tiemno. Encontraron algunos barcos nue se dirigian a Bizancio. Todos remnocierpn al velero de Epafrodit v lo saludaron con resneto. Enafrodit se les acercaba a prooosito. nues rmeria ouc los naveerantes d.'ieran a las naves imperiales haria dnnde hmn. Calculo detalladamente que las naves perseguidoras nerdenan como minimo un dia, aun navegando ranidamente. Ese tiemno le era suficiente para llevar a cabo sus planes y borrar toda huella tras si. A mcdianoche un esclavo grito desde los mastiles: “jLuces!” "Toner”, renitio el timonel v se inclino ante Enafrodit. Inmediatamenro bafarpn las velas. Los remos se moviemn lentamente. conduriendo la nave a puerto. Antes d» llegar a la ven'ndad de los barcos, Epafrodit ordeno: El anria!” Las grandns endenas enuieron. el ancla se hundio y se clavo en el fondo. el velero balanreh. se ladeo un noro v se aqireto. Baiaron un hote al mar. En el ge sentaron Epafrodit v Numida. ]a trinulacihn auedo sobre el barco v se aensto. Solo el Eunuco Esniridon no se durmič. Dia v noche habfa ve-lado. Se escondio en un rincon baio cubierta. cubrio con sabanas las bnhsas de dinero v se acurrucč sobre ellas. lleno de temor: “;Si los atranan?” De solo pensarlo, cerraba los oios, se hacia un ovillo v anretaba su tesoro. Cuando el coraje volvio a el. cuando sobre el barco todo descansaba y va no se oia el ruido de los remos, levanto las sucias sabanas, desnto la bolsa de mil hizantinos de om y con co-dicia manoseo el ofo, contč las monedas con dedos sudorosos y silenciosamente las agrupč en montoncitos. Si de sus manos tremulas se le deslizaba alguna moneda y tintineaba debil-mente, se estremecia todo. Al seritir 'este ruido toda su alma se llenaba de inmenso placer, a la vez que se apoderaba de čl un terrible espanto; cubria entonces el tesoro cori,su cuerpo y escuchaba durante un largo tiemno si el sonido habia des-pertado a alguien y tentado a alguna larga mano a arr^ba-tarle su dinero durante la noche. Cuando vencia al miedo, continuaba contando. Contč hasta el fin, coloco las monedas en la bolsa, ato fuertemente y medito en lo que nodria ha-cer. Habia reunido tanto que nodria vivir sin träbaiar. Pero si sacaria del monton, este disminuiria v se agotaria. No. Decidio desembarcar en Toper e ir a Solun, donde era des- H conocido y podrla poner un pequeno negocio. Por eso ansiaba abandonar el barco. Epafrodit se habia ido, con el Numida, la tripulacion dormia desprcocupada-mente, el velaba, esperaba y temblaba. Ahora podlan venir los barcos de Bizancio. . . . Temblo ante tales pensamientos y miro a traves de la claraboya, bajo cubierta. Aparto la čara, como si lo hubieran qucmado. Se levantö despacio y acerco un solo ojo a la ventana. Se quejö, sollozö, y se envolviö en las sabanas, sobre su tesoro. Tambaleo su juicio, se apoderö de čl tal pavor, que sintio moverse al suelo bajo el. En seguida sintio que algo golpeo al barco. Levantö la cabeza y escuchö. El velero se balanceaba suavenmente. Vol-vio a alargar su cuello hasta la claraboya para mirar. Al lado estaba un velero comerciante, unido por el puente con el de Epafrodit. Sobre el puente viö que algunas personas pasaban del barco extrano a la cubierta. Sintio pasos sobre el. La boca se le abrio para gritar. Pero su gar-ganta no emitio ni un sonido, sollozö, asiö el tesoro y esperö la muerte. El barco se meciö, se aquietö luego, los pasos iban y ve' nian, volvian a irse y se silenciaban. El cuerpo de Espiridön estaba cubierto de sudor. Una vez mas se inclino el velero, chirriaron las cadenas y luego todo fue silencio. Bajo los remos salpicaba el mar. Tiritando como una hoja se levantö sobre las bolsas y mirö a traves de la ventana. El otro barco se habia alejado y desaparecido en la oscuridad. El eunuco dejö escapar un suspiro de alivio y murmurö un agradeci-miento. Con esto, la nave despertö. Bajo cubierta se encendieron luces; los esclavos — ahora libres servidores —, el timonel, Numida y Epafrodit, todos se reunieron sobre la cubierta, perca del escondrijo del eunuco. Epafrodit estaba de pie entre ellos. Estaba vestido en la ropa sencilla de un comerciante viajero. Sus mejillas habian cambiado, tenian un tinte rojizo, como si las hubiera quemado el sol; Espiridön apenas si lo reconocio. “Termino el camino, termino vuestra esclavitud.” Co-menzo Epafrodit en voz baja. Los servidores se inclinaron y algunos siguieron la costumbre de arrodillarse. “Levantense, sois libres. A čada uno designe una paga por su fatigoso trabajo, de manera que podreis descansar y luego buscareis una ocupaciön donde sea." Algunos comenzaron a sollozar. '‘Todos conoceis lo que sucediö en Bizancio, todos sabeis que la muerte me amenaza." Los sollozos aumentaron, algunos levantaron los punos y apretaron los dientes. “Os doy las gracias; fuisteis fieles y espero que en la despedida no habra entre vosotros ningün traidor. Levantaron los dedos, cono en un juramento. Pero to-das las cabezas se volvieron hacia la cueva de Espiridön. Tambien Epafrodit se volviö hacia el eunuco. “/De este sospech.iis? ;Es cicrto, Espiridön?“ El eunuco se arrodillö, levantö en alto los dedos y re-novo su juramento 'por Cristo, por Dios Padre y por cl Espiritu Santo. “jQue la muerte te alcance aqui, el infiemo mas alla, si eres traidor!" Espiridön se estremeciö y prömetiö no serlo riunca, por la santa Trinidad. “jEntonces confio en todos1 Mis riquezas estän sobre d barco mercante, el velero esta vacio. Un comerciante ami-go los llevarä a Atenas. Ahora desembarcare en Toper, des-embarcad tambien vosotros y a la manana desparramad todos la triste noticia de que Epafrodit quiso hundirse con su barco. Cuando aparezca el sol bajad del velero y voltcadlo para que se hunda. ; Entristeceos tras mi, para confundir a la gente. Para que el prefecto de aqui avise a Bizancio que realmente me he hundido y los barcos que me persiguen Jleguen hasta aca y se vuelvan. La persecuciön terminarä y mi vida sera salvada y segura. Si alguien me encuentra, que no me mire m me salude. /Entonces, me hareis todavia este ultimo favor, vosotros, hombres libres?" Todos se acercaban a el, buscaban sus manos, las besa-ban y pronunciaban terribles juramentos, llamando a todos los rayos del cielo y a todo el infiemo de la tierra sobre el traidor ................................................... A la salida del sol se habia reunido Xin gentio sobre los muelles. Todo Toper quedö dcsierto. El nombre de Epafrodit no era desconocido ni a los oficiales ni al prefecto. La curio-sidad por ver hundirse al barco y ahogarse al suicida atrajo al pueblo. Los libertos, vagaban por la ciudud, lloraban a voz en cuello, se arrancaban los cabellos, mordian sus labios hasta hacerlos sangrar y se retorcian las manos ante la dcsgracia de su senor, el que era perscguido sin culpa por el emperador. Algunos, a propösito, gritaban contra el Emperador delante de los soldados, para que los prendicran y los llevaran presos. Cuando la excepcional noticia llegö a la časa del prefecto Rüstico, tambien la supo Irene, que habia llegado felis-mente por tierra, desde Bizancio hasta su tio, y vivia con su esclava Cirila, en la libre y medio barbara ciudad, m;is feliz que en la podrida cortc. “/Epafrodit, mi Salvador, el guardiän de Iztok?’’, mur-murö Irene a Cirila, que llegö a ella con la nueva. Por el largo viaje en el camino de Solun desde Bizancio a Toper, las deliciosas mejillas estaban encendidas y ella todavia no se habia repuesto del cansancio. El peine de marfil, con el que Cirila le peinaba sus dorados cabellos, cayö de sus manos tremulas. Los largos y blandos bucles cayeron sobre sus hombros y cubrieron el hlanco peplo que la cubria. Se despertaron en su corazön todos los recuerdos, todo su gran amor a Iztok y con ello su agradecimiento a Epafrodit. Las mejillas se encendieron en fuego y los labios temblaron. “jVirgencita, que no muera el justo! Cirila, yo lo salvo, debo, por agradecimiento, por amor a mi Iztok. jApiirate!" Apurada, la esclava recogiö los cabellos con una horquilla de plata, encima de la tunica le vistiö una hermosa estola y le ayudö a calzarse sus blandas sandalias. Las dos se din-gieron a ver al tio, el prefecto Rustico. El tio ya sabia lo succdido con Epafrodit. Los soldados le habian comunicado que habian prendido a algunos de sus esclavos, que habian agraviado a la majestad del emperador. Estos habian narrado porque Epafrodit iba sölo al eneuentro dc la muerte. Justiniano lo acusaba inocentemente, abriö un pleito contra el, por eso el quiso huirle con el suici-dio.' El prefecto, bizantino en todo, enseguida pensö que cl Emperador lo recompensaria altamente si le entregaba vivo a Epafrodit. Salia ya dc la časa, para ordenar todo lo nece-sario para salvar la nave. Llegö Irene. IZLET V ESTANCIJO SAN JUAN 4. FEBRUARJA. PRIJAVITE SE! “jPor Cristo, sälvalo, tiito!” Irene levanto sus todavia tremulas manos, en sus ojos saltaban las lagrimas, temblaba toda. Rüstico se asombro. “j Irene, tu lloras? ^Por que? j El ha ofendido al preclaro emperador! ^Por quč derramar lagrimas por uno tal?” Irene no habla explicado al tio nada de lo sucedido con ella en Bizancio. Solo le dijo que deseaba permaneccr un largo tiempo junto a el, porque no le habi'a ido bien en el palacio imperial. Rüstico la recibiö con alegria y se mostro sumamente orgulloso de tener junto a el h una pariente cor-tesana. “Epafrodit me ayudö mucho en Bizar.cio. Te digo sin-ceramente, tio, que me enamore del “magister peditum”. Pero lo alcanzo la crueldad de la emperatriz y habria sido muerto en cierta ocasion en que estaba conmigo, a no ser por Epafrodit y sus escclavos. Y tambien a mi me habrian des-honrado y hundido en la desgracia los saciados asaltantes.” Rüstico no se asombro. Guino un ojo y sonrič. “j Ah, avecita, ya viviste un interesante enredo amoroso en la corte! j Eh, se vive en Bizancio, se vive! jConozco a la emperatriz! Cumplire tus deseos. El griego no descansara en el fondo del mar. Que preparen su lecho el emperador o la emperatriz. El despota tiene duras camas para los criminales.” Rüstico se apresurö, para cortar a tiempo los planes del comerciante. “jNo debes hacerlo, tio! Sälvalo y dejalo en libertad. Mira, yo le debo la vida.” Irene le cerro el camino y lo abrazo. Pero el prefecto le torno suavemente las manos, las separč de su cuello y siguio su camino hacia la puerta. “Criatura mia, primer amor — primcros rccuerdos. Ol-vidaräs cuando te enamores de otro — cuando cncuentres otro amigo que te salve —, porque este debe ir a Bizancio ante el despota, al que jure lealtad.” Rüstico se retiro con los firmes pasos del hombre acos-tumbrado a mandar. Irene empalideciö; alargö la temblo-rosa mano hacia su tio, como queriendo retenerlo, detenerlo: “jNunca! jApiadate de mi! j Sälvalo!” Pero los duros pasos resonaban sobre el marmol; se oia el ruido de la espada o el de la cadena sobre el peto de acero. El tio salia en busca del griego para entregarlo a la justicia. El tremulo brazo de Irene se doblö, con ambas manos se apreto la acalorada frente, Cirila la abrazo en su deseo de consolarla. En su habitacion se arrodillö ante el icono. “jPerdona, oh Cristo! jPerdona, salva — salva!” De repente callö. Por unos segundos levanto sus ojos hacia el icono de la Madre de Dios. Su rostro enrojeciö. “jCirila, hoy lo salvare del calabozo” “jPreclara amita, es una tarea dificil!” “No hay oficial en la guarniciön que no cumpla los mäs pequenos deseos de una cortesana. Lo vere esta mišma noche, hahlare con čl sobre Iztok, tal vez me šepa decir donde estä y si Iztok'ha olvidado mi amor.'’ “iPreclara, el no te olvida!" “Si, el no olvida mi amor. Pero con seguridad que Epafrodit šahe donde esta ahora. Sobornaremos a la guardia y luego huiremos hacia el, Cirila, ja el!” Las mejillas de Irene brillaron de esperanza. “Räpido a la costa, Cirila. Debo verlo; tambien Epafrodit me debe ver. Mis ojos le diran: j No temas! j Irene te devolverä la deuda!” En el puerto, la gente se apartaba al pašo del prefecto. Dos centuriones conducian sus companias de soldados tras el. Inmediatamente ocuparon los barcos ya preparados, le-varon las velas y navegaron hacia el velero, que se desta-caba a lo lejos, a los rayos del sol saliente. Cuando el pre- fecto se ubicö en un hermoso barco, rodeado por cuatro ofi-ciales, y se interno en el mar, la multitud murmuro asom-brada. “;Lo van a salvar! j No se ahogara! j El Emperador lo tendrä en sus manos! jLästima por el hermoso velero! ^Por quč lo hunde? Si huyese, es tan räpido que ni las palomis lo alcanzan. jY tiene dinero, pero se lo lleva con la muerte!” Mezclado en el gentio, Epafrodit oia todo esto. Nadie sc fijaba en el sencillo viajero, nadie lo reconociö en Toper. Cuando el comerciante viö que los barcos partian y supo por que lo hacian, se atemorizö. Si Numida no los llegaba a ver, si llegaban a la nave antes de que destapara las perfo-raciones preparadas, se deshacian todos sus planes. El prefecto enviaria a todos sus soldados en su persecucion — ^cö-rao huiria? Vcndrian investigacdores de Bizancio y su destino estaria sellado. Epafrodit se volviö. Habria deseado alejarse de la multitud. Pero esta semejaba un muro de cuerpos. Los barcos se acercaban mäs y mäs al velero. Se hizo un pesado silencio. Murmuraban, hablaban a media voz uno a otro al oido. “jEsta sobre el puente!” se oyö entre la gente. Sobre el puente de la nave se moströ una figura, vestida en un traje brillante, agitaba un pano blanco, saludando a los que se acercaban . “;Se despide el griego!” dijo despäcio un flaco herulo, que olia a cahalleriza, tras la espalda de Epafrodit. “!E1 prefecto se levanto! jLos soldados reman mäs li-gero! jLo van a prcnder!” Epafrodit sintiö un hormigueo črt la" espalda. “jNumida!”, se enfurecia en su corazön, “que te parta un rayo! ;que esperas? jMe vendes! jDestapa!" Entonces el blanco pano volö por la borda al mar. La figura brillante desaparecio de cubierta. Epafrodit retu-vo la respiraciön. Los soldados hacian lo indecible; entre el gentio, una pesadez mortal. De pronto el elevado mästil de la nave se inclino. Gritö la multitud sobre el muelle: “;Se hunde! jNaufraga!" Sobre cubierta apareciü un esclavo vestido en corta tü-nica, gritando y agitando las manos. “jQue ränido te cambiaste, Numida! jEres buen actor! jBuen muchacho!” Epafrodit lo alababa en el alma, su temor se disipö. La nave se ladeö completamente, el agua penetrö bajo la cubierta, por las ventanillas -abiertas, las olas se agitaron y se levantaron; el esclavo, gritando, se arrojö de la cubierta al mar y se asiö a un bote que se balanceaba al lado del barco. Los soldados levantaron los remos y los barcos se detuvieron. Sobre el muelle se overon gritos, risas, la conversaciön se volvio un murmullo y la nave se hundiö. La gente se dispersd; Epafrodit quedo solo, su corazön desbordaba de alegria por haber cumplido en lo mäs minimo sus planes, pero con la amargura de haber perdido a una nave, la mäs querida, que con su fin borrö las huellas de-lante de sus perseguidores. Impregnado de estos pensamien-tos, se apoyö sobre una piedra, cuando sintiö que alguien tironeaba sus mangas. Los ojos de Espiridön refulgieron ante 61. ^ “Senor,” dijo, despucs de mirar prudentemente a su alrededor. “Senor, vi a la clara cqrtesana Irene.” QEn Toper?”, se alegrq. Epafrodit. “jAqui mismo, allä baio esc plätano lloraba tu muerte!” “;Lloraba? Tambien ella la supo?” Q.Como no? No hay criatura en Toper que no pro-nuncie tu nombre. Nos fatigamos, senor, nos fatigamos, jpor ti!” “^Lloraba, diccs?" “jFuerte! Tanto, que mis ojos se llenaron de lägrimas. Na božično vigilijo letos ni posta, ker je nedelja. OPAZOVALEC PRVI DECEMBER JNO je priredila v proslavo praznika Zedinjenja lepo prireditev v dvorani Principe Jorge 2. dec. Pred polno dvorano se je razvijal spored, katerega je otvoril naš orkester z obema himnama. Vodil je orkester g. Stanislav Baretto. Poleg nekaterih deklamacij in spevov je najbolj dvignil navdušenje tambura-čki zbor Zagreb, ki je prihitel iz Rosarija. 2e dolgo nismo imeli prilike v Buenosu slišati tamburico, zato je ta nastop rosa-rijskih tamburašev toliko bolj dvignil. 3. dec. sta se vršili službi božji. Prav lepo je bila obiskana naša maša v spodnji cerkvi sv. Roze. Nato je bil sprejem v poslanstvu. Dr. Kjudcr. sedaj odpravnik poslov, in gospa Marija sta ljubeznjivo sprejemala čestitke domovini, naše mladenke v narodnih nošah pa so gostom postregle med tem. ko so se zbrali pevci in tudi katero zapeli. Tudi tamburaški zbor “Zagreb" iz Rosario je igral med sprejemanjem mnogo lepih naših pesmi. Prisostvoval Jo vsem tem svečanostim tudi g. Branko Rubeša. konzul v Rosa-riju. SLOVENSKI DOM je imel v soboto 9. decembra zvečer v svojih novih in lepo urejenih prostorih v ulici San Blas 1951, svojo prvo domačo prireditev, ki je leno uspela. Obisk je bil lep, čeprav je bilo vreme mrzlo vsled viharja, ki je razsajal prejšnji večer in jakega vetra, ki je cel dan hladil. JUGOSLAVIJA SEDAJ Počasi nam prihajajo novice. Beograd je že osvobojen in velik del Jugoslavije, toda vlada se še ni konsolidirala. Prišlo je do sporazuma med vlado v Londonu in osvobodilnim odborom. Ugiba se marsikaj in je upanje, da se bo našla sporazumna sestava, da bo vlada imela 14 ministrov in 14 pomočnikov iz vseh skupin. katere so se izkazale dovolj zveste idealu svobodne Jugoslavije. Predsednik šubašič je bil v Moskvi in je dosegel razčiščenje zapletenih točk. Nekatere pomisleke imajo še Angleži. Vlada je podala izjavo, da j program bodoče Jugoslavije federacija 5 skupin: Srbija, Hrvaška. Slovenija, Bosna in Vojvodina. Glede kralja je bilo odločeno, da bo sodil narod v svobodnih volitvah, ali hoče monarhijo ali republiko. Do tedaj pa ostane kralj kot regent. V VILLI DEVOTO je 3. dec. imelo GPDS lepo prireditev, katera je tudi imela patriotski značaj. POMIRITEV DUHOV Najvažnejša točka doseženega sporazuma je v tem, da se odpro na stežaj vrata vsem dobronamernim patriotom. Nihče ne bo preizkoval njihovih morebitnih političnih pogreškov. Vsem je odprto, da se prijavijo za Osvobodilno Fronto, razen hrvaških ustašev. Samo, kar je bilo zagrešenih zločinov, tisto bo preiskano in po zasluženju kaznovano. Kolikor zvemo, je že velik del četnikov in “domobrancev" kakor se imenujejo v Sloveniji simpatizanti Mihajlovi-čevi, sprejel ponujane pogoje. Čas za snreSom v O. F. je do 1 jan. JUGOSLAVIJA ZAHTEVA TRST Dr. Marušič, minister londonske vlade in zaupnik Titov je podal časnikarjem izjavo, da so Istra, Trst in Gorica brez- pogojne zahteve Jugoslavije, katerim se noben pravičen Italijan ne more proti-viti in zato bo Jugoslavija neizprosno vztrajala na svoji zahtevi po slovenskem Ppmorju. MINISTER CANKAR JE PODAL IZJAVO v kateri povdarja zasluge maršala Tita in poziva vse Slovence, da naj se vsi strnejo v enotni črti svobodne Jugoslavije. CONDE SFORZA V NEMILOSTI Zviti italijanski lisjak, ki nam je po prvi vojni uropal naše Primorje, se že zopet rine v ospredje. Upajmo, da mu to pot ne bo uspelo. Kot se vidi, so Angleži spoznali, da je ta mož zahrbten. Tudi nje je izigral, kajti eno je obljubil, ko so ga poslali v Italijo, napravil je pa nekaj drugega. Zato ga je angleški zunanji minister označil kot nezaželjeno osebo v italijanski vladi in posebno v zunanji politiki. Tudi Čurčil je jasno označil Sforzo kot moža, kateremu prav nič ne zaupa. Ta deskvalilikacija najbolj nevarnega našega soseda je za nas vsekako velika pridobitev. e VAŽNO PISMO IZ STARE DOMOVINE dosplo iz Jesenic v Sev. Ameriko 28. avgusta, pisano 23 marca 1944. Draga sestra! Dne 19. marca ie priletelo nešteto ameriških letal nad Celovec in so bombar-bardirali več mest. Eno letalo je bilo zadeto in padlo na Adamčevo senožet na Golici. Letalci so se s padali rešili in prišli v roke partizanom, kateri jih bodo poslali nazaj v Ameriko. Jaz jim bom dal to pismo, da ga ponesejo tebi. Opisal ti bom malo o našem nesrečnem živ- Tal vez se desmayo, porque vi a algunos oficiales que la rodearon, trajeron una litera v se la llevaron.” “iHuerfanita, angel de Dios! Hoy mismo la consolare. Peca. el que no eniuga las lagrimas de esos ojos celestiales.” Epafrodit hablaba conmovido y decidido. Su corazon volvib a conjurarro en esa lucha y le pareciö que Dios mismo lo habia conducido y protegido esos Ultimos dias, para que en ellos diera la mas hermosa lecciön de su vida, para que reuniera dos corazones puros, Iztok e Irene. “Peca, dices, senor. Y asi seria, y lo haria yo mismo de tal manera que ni el mismo patriarca no me salvaria del infierno, si no te lo habria venido a decir.” ‘Te lo agradezco. Me enteraste de la gratitud de esa pura cortesana. Epafrodit, le devolvera todo. ^Adönde iras ahora, Espiridon?” La Opera en Ljubljana, centra principal de la opera eslovena. Ljubljansko operno gledališče, ki je bilo pred 1914 "nemško gledališče". 'A Solim; jya que tu terminaste, comenzare a comerciar yo!” “Que tengas suerte, prudencia tienes. j Tal vez volva-mos a vernos, a lo mejor te vuelvo a necesitar!'' “Estov para servirte, preclaro senor, siempre a tus orde-nes, hasta la muerte.” Enafrodit vio a Numida salir del hote, con el prefecto, llorando fuertemente la muerte de su senor. Ovo que le deda ajlüstico que lo amaba tanto que habia querido ir a la muerte con el, pero que se atemorizo, porque no era tan justo y tan puro como el inocente Epafrodit. El griego qui-so apartarse de Numida para no despertar sospechas. Por eso se interno en la ciudad. El eunuco lo siguio como una sombra. Cuando llegaron baio el platano, repitiö Espiridon: “v.Ves, senor? ;aqui lloraba Irene!” Entonces Epafrodit se volvio, y le entrego sonriendo unos bizantinos. “No quiero recompensa por esto, sinceramente no la ouiero. Pero habia solo novecientos noventa y nueve hizan-tinos de oro, y acordamos mil, rio te ofendas. por eso acepto, senor solo nor eso ;por Cristo, que no miento!” Epafrodit siguio tranquilamente y le hizo senas para que se separara. Esa mišma noche Irene supo por Numida toda la ver-dadera v feliz historia de la suerte de Iztok y de Enafrodit. Llena de gratitud, lloraba arite el icono de la Madre de DirtS. Cuando termino un salmo de accion de gracias, se levantb con las meiillas freseas v los oios brillantes. Su corazon estaba lleno de amor. Abrazo a Cirila, la apreto contra su nccho, la beso en los ojos y la boca y repetia, toda turbada: “j fil vive! jMi Iztok vive y me ama! jVendra en mi busca, mi Unico, mi bueno, heroe de heroes!” Traduccion de DARINKA ČEHOVIN. tlenju v Evropi. Imeli smo vsega dovolj, dokler smo bili v Jugoslaviji, vendar pa smo mislili, da nam ne bo hudo, ako zavladajo nad nami Nemci, toda smo se pošteno zmotili. Preden so vdrli v našo domovino, so vsi pripovedovali, da so to dostojni in kulturni ljudje. Toda kmalu so pokazali, kaj so. Čez štiri dni po zlomu Jugoslavije smo morali iti vsi od 14. leta naprej na preiskavo in so nas pričeli preiskovati ali smo nemškega pokolenja ali ne. Za tega so ugotovili da je Nemec. za drugega, da je Jud. In jeli so ljudi izseljevati in preganjati. Ljudje so se pričeli bati in pobegnili so v gozdove. Tiste ljudi imajo sedaj za komuniste. Ako pa jih zasačijo, jih nabasajo v avtomobile in odpeljajo v Begunje, kjer so veliki zapori in jih obsodijo na smrt. Neverjetno je in nepopisno, koliko danes trpi naš slovenski narod. Iz vasi Hrušica so nekega dne naložili na avtomobil skoro sto oseb ter jih odpeljali v Begunje. Čez nekaj dni pa se je ponesrečil neki nemški oficir v avtomobilu; zaradi tega so šli takoj v Begunje in naložili 34 Hrušičanov na avtomobil, jih nato odpeljali v Hrušico in jih tam na licu mesta postrelili, poleg njih pa tudi nekaj oseb iz Jesenic in drugih krajev. Za vsakega Nemca pade 10 Slovencev. Ko so pa partizani prišli iz gozdov in ubili župana na Jesenicah, so kaznovali 50 oseb in tako so že tisoči padli in prelili svojo nedolžno kri. Ne morem ti opisati nemškega barbarizma. Pri nas v Rovtah so pobrali duhovnike, advokate, trgovce, jih nato preselili in zaplenili njih imetja. Vse so pokrali in zvozili v Nemčijo. Mnogi so odšli v gore in tam žive kot divjaki, zdaj pa prihajajo h kmetom, da dobijo živež. Imenujejo se partizani. Nikoli v vsej zgodovini se ni noben narod tako kruto in barbarsko obnašal kot se Nemci v naši domovini. Niti Turki niso kaj takega počenjali. Kosov Jože je šel v gozdove, a vsled tega so izselili v Nemčijo njegovo ženo in 20-letno hčer. Najstarejši sin pa je bil v bolnišnici operiran na slepiču, a Nemci so prišli ponj. ga odpeljali v Begunje in ga ustrelili. Ustrelili so Lojza Pavelna, Lenko pa na smrt pobili, na to pa zažgali hišo. Tako je življenje pri nas. Nemci obkolijo cele vasi in jih zažgejo in čestokrat zgore ljudje in živina. Nešteto je takih prizorov. Razumljivo, da nas ne veseli. da bi se šli borit za Nemčijo za tako življenje. To življenje je slabše kot pekel. Vojskujejo se po gorah in pokopališča so po vseh gozdovih. Tisoče letal leta nad nami in razbijajo mesta. Ta pilot. ki bo odnesel to pismo, je dejal, da 80 tisti dan razbili pet mest. Tisoče in tisoče družin je brez strehe, na tisoče jih ie lačnih, stotisoči pa so v gozdovih in umirajo v krvavih boiih. Drugače živimo po nemškem ukazu. Živila in obleka je na karte in prav tako obutev. Na dan dobimo samo tri cigarete. Celo ženske do 50. leta dobe eno cigareto in pol na dan. Delavec dobi vsako leto par čevljev z gumijastimi podplati. Na vsake tri mesece dobimo nekaj blaga za krpanje obleke; pet oseb dobi kg in 30 dek. mesa na teden in nekaj gramov kruha. Kruh pečejo samo Pekarne. O gorje, če se pritožiš; te odpeljejo v Begunje, tam pa vešala. Tako rotijo slovenski narod barbarski Nemci. Ne morem ti popisati, koliko je že padlo mladih nedolžnih slovenskih mladeničev. V prvi svetovni vojni je padlo iz naše občine okoli 60 do 80 vojakov, zdaj pa že 308. Iz treh pušk in petih partizanov je nastala vojska, ki šteje 600.000 mož, ki sebore pod vodstvom Tita. kateri kruto preganja sovražnika. Od tu je eden bratov pri partizanih, drugi pa pri Nemcih; zopet drugi primer je, ko je oče pri partizanih, sin pa pri Nemcih. Nepopisno je trpljenje slovenskega naroda, velikansko je prelivanje krvi naših ljudi. Radi bi se pogovorili z ameriškimi aviatiki, a žal nihče ne zna angleščine. Trije ameriški vojaki pridejo nocoj k nam, seveda skrivaj, kajti če bi jih zasledili Nemci, bi jih takoj napadli. Partizani jih bodo prepeljali čez Savo in nato peš čez gore, da bodo prišli na Primorsko in od tam naprej v Ameriko. Upam, da se bom tudi jaz mogel pridružiti partizanom. Oni so osvobodili že velik del Jugoslavije. Nemci so še vedno v mestih, a partizani v vaseh. Pridejo in vzamejo temu vola. drugemu prašiča, tretjemu moko, pa tudi obleko. Gorje nam, če ne bo tega konec pred letošnjo l*BB8eKsSElkSfar&^KaiilB.-v!. 3 Žuženberk en Eslovenia Takole je zgledal glavni trg pred sedanjim porušenjem zimo. Kdor pa se potegne za nemško oblast, ta ima takoj glavo na niti. Ko jim je Štefan nekaj ugovarjal, so mu pobrali ves živež, obleko in obutev. Tako se igramo z našimi življenji. Težko je služiti dvema gospodarjema. Kaj nas čaka, ne vemo. Težko čakamo konca vojne. Pri nas smo vsi zdravi. Rozka in Johanca hodita v šolo, kjer uče samo v nemškem jeziku. Naš jezik moramo zatajiti. Teta je še tudi zdrava. Janez ŠE NEKAJ GLASOV IZ DOMOVINE IZ SEMIČA Cleveland. — Mrs. Agnes Schmunck je prejela od sestre Kati Jakša, Verta-ča št. 18, p. Semič, pismo, ki je datirano 11. aprila 1944; Po dolgem času se oglasim v nadi, da boste to pismo dobili v roke. Mi smo še vsi živi razen Pavla, ki je umrl. Franca in Micka sta pri nas. Pepe je doma, ker ima pokvarjeno roko in je slaboten. Pri Martinovih so tudi še vsi, pri Marnovih tudi. Lojz je bil v vojski, pa je zdaj doma bolan. Pri Kovačevih so tudi še vsi, Micka je pa v Ljubljani pri Anki. Bila je v bolnišnici, pa zdaj ne more domov. Stublerjevi so tudi še vsi, Francka je že velika, Lojz je zdaj tudi doma. ima tudi roko ranjeno. Mama vedno misli na Ivanko in jo lepo pozdravlja. Pri Greglovih so tudi še vsi." IZ METLIKE New York. — Rojak John Kompare v Tonawanda. je prejel pismo od svojih sorodnikov v Metliki, ki se v glavnem glasi: Po dolgeme času se Vam zopet javimo, da smo vsi še zdravi in žiiv. Ate je že star in ne bo mogoče več dolgo, ker je zelo slab, leži že Žtiri leta. Drugače je vse po starem doma. Tiče in Korel sta v partizanih, tako, da je mama sama za delo. Morate si misliti, kako je težko na posestvu, in preživljamo takšne čase, da se sploh ne dobi nobene stvari. V tem slučaju se je oglasil en ameriški pilot pri nas doma. Med pogovorom je sam omenil, da Vam naj napišemo, da vzame s seboj pismo in ga izroči, tako da ga dobite. IZ VIPOLZ Cleveland. — Gospa Zofija Person je potom Rdečega križa prejela pismo iz Vipolž pri Gorici na Primorskem, v katerem se ji sporoča, da je dne 7. majo letos umrl ljubljeni oče Johan Mavrič. Pokojni je bil star 67 let, ter se je pred leti z družino nahajal v Collinwodu. Leta 1922 je z družino odšel v staro domovino. Pokojni zapušča tam žalujočo soprogo Josephine, v Clevelandu pa sina Johana, dve hčeri Sofijo Persoen in Štefanijo Gričar, ter vnuke. frffir'-V IZ LJUBLJANE New York. — Ugledni rojak Mihael Pirnat iz Ridgewooda je iz starega kraja prejel sporočilo, da mu je že pred dvema letoma umrla njegova mati v Jaršah v visoki starosti nad 90 let. Poročilo tudi pravi, da so bili vsi Francel-novi, kakor sg pravi po domače pri Pirnatovi hiši,. izseljeni na Bavarsko. Mr. Pirnat je prejel tudi pismo po Rdečem križu, ki mu naznanja. da je Tolmajner, ki je bil pred mnogimi leti v New Yorku dobro poznan, umrl in da je Riedl župan v Ihanu. NEKJE V FRANCIH 20. avgusta 1944. Danes Vam imam dosti povedati, ker se mi je pripetil izreden slučaj. V našem ujetniškem taborišču sem se sestal z več Slovenci Seveda._islužiti so morali v nemški armadi in so bili ujeti, ali kakor nam sami želijo dati razumeti, podali so se Amerikancem, ko je prišla prva prilika. Govorili smo veliko o Vrhniki, Celju, Borovnici, itd. 'Takoj ko sem prišel v to taborišče, sem najprej govoril z nekim Nemcem, potem pa mi je prišlo na misel, da je med temi novimi ujetniki morda kakšen Slovenec. Stopil sem k neki skupini fantov, ki je na strani ležala v soncu in sem slovensko na glas vprašal, ali je kakšen Slovenec tukaj. Ni bilo dolgo, pa jih je bilo kakih trideset krog mene. Eden, ki je bil precej izšolan. je bil prav lepo zgovoren; pred vojno je delal očala in ure popravljal. Oni so bili veseli, jaz pa še bolj. Takoj sem si vsepopisal, ali to in še marsikaj drugega mora zaenkrat počakati. Slučajno pa nobeden med njimi ni ravno od tam doma. kakor ste Vi. Povedali so mi. da je bil tudi neki Vrhničan med njimi, ampak je bil ubit. Naslednji dan sem spet imel tam opravek in sem jim nesel “pod srajco" moj odmerek za tisti teden, to je okoli pet zavojčkov cigaret, čokolado, itd. Kasneje je Mr. Gostiša mimogrede sporočil domačim tudi imena nekaterih teh ujetnikov. Morda ima kateri izmed njih sorodnike v Ameriki, zato jih priobčujemo: Kajba Triz - Šoštanj; Šribar Stanko - Krško, Župančič - Krško. Teodorovič Ivšek - štore. Princ Franc - Trbovlje; Višnar Vili - Celje; Koritnik - Brežice; Podlesnik Fr. - Brežice. GORENJSKI FANTJE V U.S.A. UJETN1-ŠKEM TABORIŠČU Rev. Albin Gnidovec, župnik v Rock Spiings, Wyoming, sporoča, kako je obiskal zadnje dni slovenske fante, ki so bili po sili vtaknjeni v nemško vojsko ter so zdaj med ujetimi Nemci v ujetniškem KROJAČNICA Franc Melinc Najbolj vestno boste postreženi I Oglasite se na Patemalu PAZ SOLD AN 4844. Tel. 69-1356 FRANC KLAJNŠEK v mestu Bs. Aires prvi slovenski konstruktor s firmo, izdeluje načrte ln proračune za Mse in vse druge stavbe, vodi vsa zidarska ln stav o araka dela, m naje firmo. Av. FRANCISCO BEIRO 6327-31 Bs. Aires. — U. T. W>—0277. Vlila D e v o t o taborišču, ki je oddaljeno več sto milj od Rock Springsa. Fantje so v starosti od 20 do 25 let in so iz Gorenjskega in iz Štajerskega, radi bi zvedeli za sorodnike v Ameriki, katerih imena tukaj navajamo: Brata John in Frank Zajc iz Tacna št. 16 (Ropetovi); Hčer pokojnega Valentina Valjavec iz Javornika; Frank Lah iz Komende, Anton (?) Golob iz Klade, Stude-nec-Ig; brata Johin in Jožef Kobi, Preserje 32, p. Radomlje; Ivanka Potokar, roj. Dolenc; Volčji potok, p. Radomlje; Jakob Kern, Kasovice 27. p. Komenda; Joseph Naglič. Nova vas pri Celju; Eda roj. Vahčič. Videm pri Krškem, baje živi UMETNO STAVBENO MIZARSTVO KOVINSKA OKNA IN POLKNA FRANC BANDELJ Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska deia. AV. DB LOS JNCAS 6021 Teief. 61-0164. v Chicagu. Tem "ujetnikom" ni dovoljeno pisati komur bi hoteli in tudi drugi ne smejo pisati njim. Zato. ako hoče kateri gornjih, ki se iščejo, kaj natančnega zvedeti. naj piše na: Rev. Albin Gnidovec. Rock Springs, Wyoming, pa mu bo vse pojasnil, kako in kaj. VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje Luis Daneu PERU 832 U. T. 34 - 3405 “ČASA JUSTO” M A R M O L L R L A Construceion de Monumentos en los Cementerios PLAVA« DL BRUNVL JUSTIN JhARUSIU Garmiendia 4947 U. T. 59-4318 La Paternal Prelepe misli pevca Davida je predelal na izbrano slovensko besedo naš Gregorčič. Berite pazno in. premislite globoke besede. Gospod, naj pride moje vpitje pied Tvoj prestol. Naj zvem, da rek Tvoj istinit je. Hud sprejmi srčne prošnje moje. glej mojo bol, olmi me vsied besede Svoje. Veselju z lepo jaz slavico bom dal izrdz, ko skažeš mi obljub resnico. Navdušen hočem hvalo peti na ves Ti glas, ko Tvoji se zvršč obeti. O, stegni Svojo mi desnico ter daj pomoč, ker Tvojo ljubim jas pravico: rešitev pošlji zaželjčno, — in dan in noč Tvoj uk jaz čuval bom ognjeno. Sivi naj srečno duša moja in hvali Te, beseda naj krepčd jo Tvoja. Zdaj krog —zgubljčna ovca!— tavam; Glej roj preganjalcev i v vek bom Tvojim zvest postavam, od Tvojih postav pa Ze rano jaz k Tebi pritekam kličdč, ker up moj na Tvoje se reke opira; okö že pred svitom se k Tebi ozira, v Tvoj zvesti obet verujčč. Po Svoji zvestöbi usliši moj klic. in reši po sodbah me Svojih pravičnih; grozijo hodilci mi pdti krivičnih, grozč mi ljubilci krivic. A Ti pa si blizu mi vedno. Gospod! Vse pčti so Tvoje resnične do včkov: Od nčkdaj že to vem od Tvojih izrekov, da trajni is roda so v rod! Ponižan hudč sem, — Ti spet me vspostavi. ker uk Tvoj mi vedno — je v srci in glavi. Otmi me, ter pravdo — pravično mi sodi. po Svoji besedi — rešitelj mi bodi. Saj grešnikom Ti le — odlašaš rešenje, ker Tvojo postavo — njih žali življenje. Pravičnim dobrot pa — naklanjaš brez broja. Še mene obrani — pravičnost naj Tvoja. ■ zadaja mi boli: ne krenem nikoli. Se drug kdo če pade, — sreč mi trepeče, ker Tvojih izrekov — on čuvati noče. Jaz vedno pa vdan sem — zapovedi Tvoji, zatč po obljubi — ohrani me Svoji: Resnica le temelj — je Tvojih izrekov, in prava vsa Tvoja — do večnih so vekov. Po krivem preganja sovražnik me silen, jaz skrumbe pa Tvojih le slčv se bojim; izrekov se Tvojih srčnč veselim, kot on, ki priplenil si plen je obilen. Sreč mi je vneto za Tvojo postavo, a slednjo krivico črtim iz sred; zavoljo pravičnosti Tvojih sodbd prepevam na dan Ti po sedemkrat slavo. Kdor zakon Tvoj ljubi, prepoln je pokoja, in ni se mu bati nikakih spotik: zato pa jaz čakam, da boš mi rešnik, Ker duša gori za povelja mi Tvoja. Da, duša spolnuje zapovedi Tvoje, Ti reši me po Svoji resnični besedi; razloži, kaj dušna blagost! Kaj vzgoja, kaj prava modrost, (saj včrujem Ti!) — mi povedi! Pred Tabo hudč sem grešil, zatč pa ponižan sem bil, zdaj Tvoje pa čuvam izreke; ti dober. Gospod, si vselčj. z dobroto, milčbo torčj pravice me uči na veke. Krog mene prevzetnikov roj množi hudobije nebrčj, jaz uk pa le Tvoj preiskujem! njih srce, zakrklo ko loj, ne briga za zakon se Tvoj, jaz srčno ga rad premišljujem. Pač dobro mi bilo je tč, da bil sem ponižan takč, ker Tvoja s tem spčznal sem prava; vrši jih sreč. jih iskreno ljubeč, zdaj ljuba nad kupe srebril in zakon Tvoj jaz izvršujem goreč, in bolj ko tisoči zlatd ker Tebi odkrite vse steze so moje. ust Tvojih je meni postaval "BOŽIČNA SPOVED bo na PATERNALU 24. DEC. Ker prava vsa Tvoja vršim, kot veliš, trinogom pač Ti me v pestčh ne pustiš; v obrambo pač Svojega slugo sprejmčš. in silnikom krutim iz rok me otmčš. Po Tvoji pomoči oči kopernč, vresničenja Tvojih izrekov želč. Po milosti s hlapcem Ti zvestim ravndj, obetov zvestčbo pokaži mu zdaj. Ker zvest sem Ti hlapček. Tvoj rek naj uničm, izpolnjene Tvoje obljube naj zrem: pač čas je, da moje teptalce brzddš, da nje. ki skrunilci so prdv, poteptdš. Saj zakon Tvoj ljubim iz srca globin, zelč bolj od zldta pa vseh dragotin. Zvesti se zapčvedi Tvojih držim, a pčti krivične mrzim in črtim. Ti Svojemu hlapcu. Gospod, naklonil si polno dobrot Besedo pomni hlapcu dano. ki up mi dviga neprestano: ta up mi v togi tolažnik. tvoj rek mi bo iz stisk rešnik. Množč trinogi mi krivice, a jaz ne krenem od resnice: saj zvestih Tvojih sodb spomin tolaži sred me bolečin. Pač ginem in mrjčm bolesti, ko rod postavam zrem nezvesti; a duši moji spev sladdk tvoj rek tu v robstvu zdi se vsak. In nd-Te mislim še po noči, da čuvam uk Tvoj neminoči; a to se mi godi takd, ker zakon ljubim Tvoj zvestd. Pravičen, Gospod si, pravičen, in slednji Tvoj rek je neskončno resničen; zato zapovedaš ostrd: ta prava, te reke vršiti zvestd. Gorečnost sreč mi razjeda, ker vidim, da skruni se Tvoja beseda; rek slednji ognjčni Tvoj jaz pa ljubim goreče in bom ga ves čas. Ros mlad sem in — kdo me pošteje? Moj duh pa Tvoj zakon premišlja, umeje! Vem: Tvoja pravičnost je v vek, na veke resničen je slednji Tvoj rek. In zdaj, ko terd me bolesti, Tolažba vsa moja izrek je Tvoj zvesti: saj rek Tvoj na veke veljd, on um pač in srečno življenje mi dd. pred in po maši na Av. del Čampo in od 16—18 ure na Avalos 250. NA AVELLANEDI pred mašo in od 15 do 16 ure. Mata j e v Matija "Posebno zdajle, ko krevljaš kakor za-kovan konj!" se mu je smejal prosjak in ga vlekel za komolec od brega. "Cesta je slaba, cesta ni za nič, veš, Andraž! Pa nič ne de. Le meni verjemi, da zmikastim najhujšega zlodeja, bodi Hudnik, kakršen hoče. Juhu!" Mahal je z rokama, nog pa kar ni čutil; lomatale so mu same. Zazdelo se mu je, da so tuje, izposojene, in zagro-hotal se je na glas. Klopotanje samotnega mlina se je iz gubilo v daljavi. Pot ju je vodila navkreber skozi smrečje in borc*/je. Mir in tihota sta vladala v temnečem gozdu. Tuintam so plamteli skozi vejevje ordeli oblaki. Gozd je jel prepregati modrikast par; grmovje in skalovje se je pogrezalo v mrak, samo vrhove grčavih borov je ožarjal zlati bager poševnih žarkov. Polagoma je pojemala in ugašala poslednja svetloba. Oba sta sopihala močno, pehaje se po »trmesnici. Matajev Matija se je čestokrat spotaknil ob korenine in čudno odskočil v visoko praprot in vresje. Naposled sta prišla iz hoste zopet doli v ravan. Obledelo zahodno nebo je zopet, omodrelo in v visoki sinjini je z zelenkastim svitom trepetala večernica. Izza hriba se je nanovo prikazal potok in no 'ravnatem gričku sta zagledala borno kočo. "Na Matajevini sva!" se je oddahnil Matija. Morala sta čez potok. Brvi ni bilo tu nobene; na peskoviti plitvini je bilo po-'oženo nekaj velikih kamenov, da je mogel potnik s suho nogo preko vode. Mataj si je sezul škornje in klamoteril dalje. Bosi Hudopisk pa si je zavihal hlače do nad kolen, se opiral na palico in bredel potok. Bil je že na drugem bregu, ko se je Matija spotaknil in čofnil v vodo. "Andražek, počakaj no malo!" je zaklical, sede na sredi potoka, in molil svoje mokre škornje in suknjo kvišku. Saj se ti ne mudi tako, he he! Reši me naglo smrti!" "'Kaj to!" se je jezil Hudopisk. "Ali h nisem trobil, da pazi! Pa vse zastonj! Ali hočeš zdaj na dobro vino piti slabo vodo? Da bi te! Vstani no!" "Ko ne morem sam! Kam naj pa de-nem kamižolico in škorenjčke? Pomagaj mi!" Hudopisk je stopil po kamenih k njemu in ga prijel za laket; toda Mataj se ni ganil, kakor bi bil prikovan, dasi je berač vlekel, kar je mogel. "Težak si kakor zemlja!" je stokal Hudopisk in se upiral ob gorjačo. "Da mo-re biti človek tako neroden!" "Nisem tako lahek ne", je potrjeval Mataj in zdajci potegnil še Andraža k sebi, na mokro. "Bes te plentaj!" se je razjaril berač do dobra. "O, ti pokora, neroda in rogovila! Saj sem si precej mislil, da bo kaj takega!" "Nikar se no ne jezi, Andražek, saj sva doma!" ga je miril Mataj. "V vodki sediva, na hladnem, he he! Ka) Pa )e Potle! Znotraj sva mokra, bodiva še zunaj! Kaj ni res, he he? Zato naju ne bo konec!" ' Tebe že ne bom nikdar več vlekel iz nobene vode!" se je veri! srditi berač. Nikdar več, tako gotovo ne, kakor si ti danes pošteno pijan! Izpusti mojo roko, da vstanem vsaj jaz!" "Počakaj še malo in ne bodi tako si- ten kakor dedec mlinar!" ga je pogovarjal Mataj. "'Dobro je, če se ohladiva oba-dva. Človek mora v časi skrbeti za zdravje svojega telesa, četudi je trden in močan. Kopal se nisem že od lanskih pasjih Izpustil je Hudopiskovo roko, se skobacal na koleni in komaril po vseh štirin na suho. Ob rakih se je postavil na noge, izlil vodo iz škornjev, ožel kamizolo in krenil po stezici, zarasli s travo, proti bajti. Lunini žarki so obsevali Matajev dom na zelenem umolu. Lesena koča, na dveh straneh podprta s koloma, je stala kakor bolan starček na berglah. Prvi drog je držal dobro, drugi je pa že odnehal nekoliko; zato se je bila nagnila kajža in žalostno čepela postrani. Na strehi, pokriti z gnilo slamo, je bil Mataj zamašil nekatero luknjo z desko ali mahom; ponekod pa so gledale gole krovnice izpod slame in tupatam je sililo sleme na zrak. Mala, nizka okna so kazala zamazano, oprašeno steklo, koder ga ni razbil veter ali sovražen kamen. Največje take praznine je Mataj zadelal s papirjem, Žuženberški grad manjših razpoklin pa ni zacelil nič, toda ne morebiti iz ljubezni do koristne ventilacije, temveč zgolj iz lene malomarnosti. Na levi pred hlevom je tičal kup gnoja, na desni pa nepreskočna luža. Za polomljenim plotom se je v sencah skrival vrt s krivenčastim drevjem. Matajev Matija je odprl škripava vrata v lesenih tečajih. Stopila sta v temno vežo. Matija se je pritipal do police in iskal po njej, da bi ukresal luč. Z jeklenim talebom svojega žepnega noža je tolkel po kresilnem kamenu, ujel iskro na gobo in jo vihtel v zraku. Od netila se je dvigal tenak dim in zadišalo je po smodu. Pritisnil je trsko na tlečo gobo, pihal, da je jel goreti les in prižgal lo-jenko v okopanem svečniku. "Kaj ti je treba svetiti!" je mrmral Hudopisk in se oziral po okajeni veži. Na klopici je videl vedrico vode in korec, na ognjišču nekaj sajastih loncev, skled in počen vrč ob kupčku pepela. Pri zidu se Jo sesedla napol prazna vreča moke, nad njo je visel venec čebule. Zraven tnala z vsekano sekiro so ležali na tleh stari čevlji, kladivo, brezova metla in zarjavela veriga. Mataj je šel tiho v slanico, Hudopisk pa je truden krevsal za njim. V zatohli, nizki sobici je dišalo po plesnobi in zabrnel je roj zdramljenih muh. Mataj jih je prišteval poleg svoje krave, svojih kokoši in pajkov domačim živalim. Ob levi steni je bila oguljena klop, črvojeJna miza in prevrnjen stol, na desni pa uležana postelja blizu široke peči. Ob njen na drugi klopi se je valjal kup^ obleke in perila, rešeto, nož in lesena žlica. Vilic Mataj ni imel nobenih in jih menda iudi ni pogrešal. Med okencema nasproti vrat se je šopirila velika hrastova skrinja z obledelimi rožami in srci, nanjo pa se je naslanjal debel, rdeč dežnik, s širokim jermenom zvezan nad ošabnim trebuhom. Na stenah ni bilo nobenih podob; okrašene so bile, kakor iudi strop, z obilnimi pajčinami. Le nad po* steljo je visela slika Matijevega patrona pod lesenim razpelcem in starim moUom z debelimi, utipanimi jagodami. "Ves sem moker", je tožil Hudopisk m se silil kašljati. "Še prehladim se!" je dodal in sedel k peči. "Nič ne maraj, Andraž, prinesem n brinovčka, ta te pogreje!" ga je tolažil Mataj, ki ga je nekoliko iztreznila kopel v potoku. "Le sleci se, ožmem_ ti tvojo in svojo obleko, da se čez noč posuši v veži." "'Spal bom pa kar tukajle na klopi, Matijček!” je golčal berač nekoliko^ prijazneje, ko je slišal besedo o pijači. Malo zglavja pa malo odeje, pa bo! Kajne, da nisem siten?" "Saj res nisi", mu je odvrnil Mataj m izvlekel iz omare veliko opleteno steklenico. "Zdaj ga pa le pokusi! Malo mrzle kaše imam še od kosila, če je hočeš? "'O, le sam jej!" je odklanjal Hudopisk prijazno ponudbo in zadovoljno pestoval težko posodo. "Jaz ga pa malo srknem. . . samo zavoljo preljubega zdravja. Potle jo pomaknem pa kar spat." Matajev Matija si je za mizo postregel z opoldanskimi ostanki. Počasi, skoro slovesno, je z leseno žlico zajemal velikanske zalogaje iz oškrabane sklede; naposled pa jo je vzdignil z obema rokama k ustom in jo polizal slastno do čista. "Lej, Andraž, jaz se pa prav nič ne bojim za svoje zdravje", je povzel, ko se je navečerjal. "Tak sem pa, da . . . Anka, le veseli se, pravega korenjaka dobiš za moža!" "Le pazi, ljubi Matijče, pazi, da ne zamudiš prave urice pri dekletu!" ga je prijateljsko opominjal berač, ki je v tem pridno skrbel za preljubo zdravje. 'To ni kar tako! Meni se prav zdi, da prideš prepozno, prepozno! Zakaj ji pa nisi zinil že danes kakšne bolj . bolj tečne? Kaj?" "T, saj sem hotel! Pa je zlomek pri-citral dedca starega!" "Pa bi bil prej zasadil pravo besedo, Matijče, prej!" "Prej pa nisem mogel", se je izgovarjal Mataj, utrinjale brlečo svečo. "Kaj sicer imam še nekaj jezika, ali, kadar stoji dečla pred mano, takrat sem pa ves drugačen! Tako sem zmešan in vos neroden, da kar ne morem najti prave besede. In če jo najdem, mi pa spak neče iz ust. In obliva me pot, kakor bi vlekel težko bruno sam sebi z jezika!" "Pa je res čudno, da je nekateri mladenič tako uvezan in lesen vpričo mladega dekleta", je pripomnil berač z modro nagubančenim čelom. "Kar boji se je. Saj stare babe se ne bi!" Slekla sta se. Hudopisk je dobil nekaj perila in Matajevo odejo na klop in postlal sam. Matija je nesel mokro obleko v vežo, svoj robec z denarjem in uro pa si je dejal pod zglavje, upihnil svečo, zlezel v posteljo, se odel z razdrapano rjuho in prespal vso noč na enem ušesu. Proti jutru se mu je sanjalo nekaj prav lepega. Čepel je na lopatah jako velikega mlinskega kolesc, vrtečega se vodoravno nizko nad cvetočo livado. Na sredi kolesa, v zlati megli, pa je sedela lepa Anka in pela čudovito sladko pesem. On jo je zvesto poslušal in se vozil venomer okoli nje. "'Kdo bi si mislil, da znaš tako ganljivo peti!" jo je pohvalil, ko je utihnila "Pa še ti zakroži katero ali zažvižgaj, DOMOVINA Tam daleč kjer sonce vzhaja, misli tja mi hitč, tam za morjem je en kotiček raja. ki vedno nanj spomnim se. Kjer peli so slavčki ljubko, in rožce cvetele lepo, kjer rumenelo je žito zlato, in na trtah vince sladko. Tam daleč, onkraj morja vroča bitva grozeče divjd, prelivajo kri bratje zdaj da osvobode domovino kedaj. Poteptane so njive in polja cvetoča in dragi jokajo — k Bogu tožijo. Kdaj? ali se vrne nazaj? oče, brat, sin; iz daljnih tujin? Ta tožna misel mojega spomina to dragi dom je, domovina. Cilka Žigon V BUENOS AIRESU SE TRENUTNO MUDI č. sestra Majda, ravnateljica učiteljišča v Formozi, ki je prišla sem radi nekaterih potreb zavoda. PRIJAZEN IZLET K ROJAKOM Častitega g. misijonarja Mirkota Rija- Matija!" ga je prosila in ga je pogledala tako ljubo, kakor še nikdar ne. Matajev Matija se je odkašljal in poizkušal, da bi tudi on prav milo povzemal glas, pojoč: ; "Če hočeš moja biti, te vzamem to jesen." Iz grla pa mu je prihajalo samo neblagoglasno stokanje in tako hripavo grohanje, da se je čudil sam sebi. Toda Anka mu ni očitala ničesar, celo smejala se mu je prijazno in se zibala v bokih. Bližalo se mu je njeno lice, nežno zardelo kakor divje rože cvet; za doseg-ljaj blizu je videl njene oči, poredne, vesele, sladke. Iztegnil je roke, da bi jo prijel za roko, pa se ni mogel ganiti, kakor bi bil ves prevezan s trdno zavozlanimi konopci. "Tako te imam rad, Anka", ji je zagotavljal, "da bi te nesel štuporamo na Triglav, pa še nazaj!" "Verjamem, Matija", se je odzvala veselo. "'Toda veš kaj? Rajši pojdi v ris po denar, potle pa v belo Ljubljano, če me imaš res kaj rad, in kupi mi tam Židana ruto, kakršne nima nobena druga tod okoli!" '"Pa grem!" ji je obetal moško.. “Kupim ti najlepšo ruto in se nekoliko ustavim pri sestri Špeli, ki je omožena v Ljubljani. Rad te imam pa tako, da ti ne morem povedati. Tebe vzamem za ženo, pa nobene druge, ni res? Le še malo me počakaj, zasnubim te v kratkem! Ali boš srečna z mano! Boš videla, he he, kaj se to pravi! Ali nisem čeden mladenič in krotak in prijazen? Z lučjo bi si morala iskati boljšega ženina po devetih farah! Le verjemi mi, prava ljubezen se je oprijela mojega srca!" "Beži no, ne bodi tak!" mu je odvrnila in povesila krasne oči. "Ne govori tako! To je greh!" "Sram io je", si je mislil, "‘pa saj je mene tudi." Potem pa je nadaljeval na glas: "Ne zameri mi mojih besedi, Anka! Prav povšeči mi je, da si tako sramežljiva dečla. Pa ne bom več govoril o tem. V Ljubljano doli pojdem pa precej, čeprav nisem bil še svoje žive dni tam. Pa saj imam ondi sestro Speluzo. vec sta spremila v Tigre v Recreo Europa č. g. Zmet in č. g. Hladnik. Rojaki Rovtar in Oberdank, ki imajo znani Recreo Europa so goste z veseljem sprejeli in prav po slovenski navadi postregli. Kadar gre človek v Receo Europa se zdi. da je nekje doma, kjer pod oknom šumi Vipava ali Soča. ROJAK VIKTOR KOVAČ se je pred kratkim preselil v svoj novi lokal poleg postaje Villa Progreso, kjer ima sedaj "Cafe-Bar-Almacčn" v lastni vzorni hiši. OPERIRANA JE BILA na slepem črevesu MIRIJAM GREGORIČ v bolnici Alvear. a se je morala radi neke komplikacije spet vrniti v bolnico. SESTRA MARIA FEDERUZI, poznana premnogim rojakom iz bolnice Alvarez (Flores) je že mesec dni v Asuncionu (Paraguay), kjer je prednica največje tamkajšnje bolnice. * ROJAKOM V ROSARIJU IN CORDOBI V februarju bo obiskal č. g. Hladnik rojake v teh krajih in če bo prilika tudi še v drugih krajih, ki so v tej smeri. Načrt bo povedan v prihodnji številki. DRUŽINSKI PRAZNIK SO OBHAJALI TRAMPUŽEVI iz Dobrave, Šent Vid pri Vipavi. 10. dec. Od samega veselja se bo jokala, ko bo videla svojega brata po tolikem času!" Zdajci se je izpremenilo mlinsko kolo v ogromen svatbeni kolač. Matajev Matija ga je načel s svojim pipcem in ga ponudil velik kos Anki. Toda komaj ga je pokusil tudi sam, pa se mu je hudo zaletelo in zbudil se je iz prijetnih sanj. Na moč mu je bilo žal, da se mu je razblinil čaroviti privid tako naglo v prazen nič. Zastonj je poiskušal prisiliti nadaljevanje prelepe zabave; zastonj je mežal in si venomer utvarjal, da se suče okoli Anke. Glasno petje telebanovskih petelinov ga je zdramilo popolnoma. Zazehalo se mu je široko. Vzdignil se je, sedel, laz-pel roke nad glavo in jih pretegnil, potresel velike pesti in stresel razkuštrano, rušo glavo. "Kaj tako lepega se mi ni sanjalo še nikdar!" je mrmral in si mel oči. "Kaj godrnjaš?" se je oglasil Hudo-pisk na klopi. "Godrnjati bi njoral le jaz, ker si tako grdo kalil nočni mir!" "'Jaz?" seje čudil Mataj. "Smrčal si, kakor bi žagal skalo!" se je pritoževal berač. "Zbudil si me vsak čas, smrčulj!" "I, pa bi me bil malo potresel in me opomnil: Matija, ne smrči no tako, da bom mogel spati!" "Saj sem te dovolj mikastil za ramo, pomagalo pa ni nič!" se je jezil Hudo-pisk. "Ponehal si vselej le za malo časa, potle si pa vlekel dreto le še huje. Slabo sem spal pri tebi, slabo!" "'Ne zameri mi moje nerodnosti, Andraž, saj nisem smrčal nalašč. Sicer spim čisto tiho in pohlevno kakor maček." "Saj bi bil šel vunkaj na svisli in se zaril v listje ali seno, pa sem se bal, da se ne nabodem na kakšne vile in da mi ne bi padel pol tvoje vegaste strehe na glavo. In malo preveč sem likofal včeraj. Boli me betica!" "Mene pa nič, Andraž!" se je pohvalil Matajev Matija, že v coklah. "Ti nisi pil toliko." "Veš kaj? Stopi doli k potdku in pomoči glavo v vodo, pa ti odleže. Jaz pa “SLOVENSKI DOM” priredi letos v svojih društvenih prostorih v ulici SAN BLAS 1951 (LA PATERNAL) (tri kvadre od križišča Avda. San Martin in Donato Alvarez) 31. decembra 1944, ob 10 uri zvečer prav po starem običaju SILVESTROV VEČER na katerem bo podan lep spored, kateri bo vseboval več pevskih točk, ples mladih deklet, godbene točke, kratek šaljiv prizorček, sliko prihoda Novega leta. Nato pa ples. je dopolnil Slavko 9 let. Ta dogodek je padel skupaj tudi s Prvim sv. Obhajilom. Zato je družina slavila praznik v krogu mnogih sodomačinov iz gornje vijavske doline. OPERIRAN JE BIL v sanatoriju Lavalle Jože Golobič iz Radoviče, ki dela v Lomi Negri. Zvemo, da se je že povrnil na svoj dom v Lomo Negro. pomolzem Dimko in zavrem mleko." "Le srečno kuhaj, Mafijec, jaz si pojdem pa res hladit bučo. Kje pa so moje cape?" Mataj je odropotal s svojimi coklami v vežo in obema prinesel posušeno obleko. Napravila sta se in Hudopisk se je šel zdravit. Vrnil se je kmalu, ves zaripel v glavo; brisal se je v rjuho, godrnjal in vzdihoval. Po zajtrku je vzel Hudopisk r\oj slamnik, palico pa malho in se obrti, 1 k Ma-taju: "'Zdaj moram v Zaplano, potle pa po leskovke in mačjo kost, Mafijec! Zbogom!" "Pa ne, da bi mi jo popihal, Andraž!" se je zbal Matajev Matija, ki je dvomljivo gledal prosjaka. "Nič se neboj, prav gotovo se vrnem popoldne!" je obljubil Hudopisk, že na pragu; mahnil mu je z roko in odšel svojim potem. 6. Ris. Matajev Matija je ob podboju gledal za beračevim slamnikom, ki se je zdaj-inzdaj še pokazal izza jelšja in rakitovja vzdolž potoka. Nad tiho dolinico je lesketalo jasno junijsko jutro. Mirno, svečano so stražile visoke hoje in smreke bližnjega gozda divje razpokane pečine in sivotne ska-line v dolgih ranih sencah. Naokoli so zeleneli smaragdni holmi, tuintam okriti s temnim lesovjem; za njimi so sinjevale strmovite gore v prenežnem hlapu pod ponosnim zaklonom ledenih orjakov. Počasi se je majal Matija proti svojemu vrtu. Lesena ograja, nagnita, tro-hla, ulomljena, je na več krajih žalostno čepela po strano. Pod jablanami in hruškami, opreženimi z lišajem in mahom, sta se šopirila robida in glogje. Osat in kopriva, divja kamilica in pasje mleko, smolika in metalica, gadovec in odolin, podpones in mlečki, čemerika in sto-klasa — sama glota, trava in plevel so bohotno rasli po gredicah in potih in dušili nekaj obupanih zeljnatih glavic in nekaj klavrnega fižola. (Nadaljevanje) Krščanska socijalna načela PRAVICA DELAVCEV DO ŽIVLJENJA IN ZDRAVJA Kar se tiče varstva telesnih in vnanjih dobrin je treba najprej iztrgati uboge delavce iz, besnenja onih pohlepnih ljudi, ki brezmejno izkoriščajo osebe kot blago radi dobička. Ne pravičnost, ne človekoljubnost namreč ne trpita, da bi se Zahtevalo toliko dela, da bi oslabel duh hidi prevelikega dela, in obenem s telesom podlegel vsled utrujenosti. V človeku je namreč, kakor vse njegovo bistvo, tudi delavna sila obda-na z gotovimi mejami, preko katerih ni mogoče iti. Sicer se ista pomnoži Z vajo in rabo, toda le pod tem pogojem, da večkrat preneha delati in da počiva. Gledati je torej treba, da se vsakdanje delo ne zavleče na več ur, kakor dopuščajo moči. Kakšni pa morajo biti presledki počitka, je treba presoditi iz različne vrste dela, iz okoliščin časov in krajev, iz zdravja samega delavca. Katerih delo je izsekavanje kamenja iz zemlje, ali izkopavanje železa, bakrene rude in drugih tovrstnih stvari, ki so v globini skrite, njih delo se mora, ker je mnogo težje in tudi škodljivo zdravju izravnati s krajšo dobo. Gledati je tudi treba na letne čase, kajti neredko se iste vrste delo v enem času Z lahkoto prenaša, v drugem času se pa na noben način ne more prenašati ali ne brez največje težave. Najbolj prvotna pravica človekova je njegova pravica do življenja. Ta pravica tvori takorekoč podlago vseh drugih naravnih pravic, karkoli jih človek sploh ima. Če se taji in omalovažuje ta pravica človekova, postanejo vse druge naravne pravice, kakor n. pr. pravica do zasebne lastnine, pravica do zakonskega življenja kratkomalo brezpredmetne in ničeve. Pravica do življenja in pravica do zdravja, ki iz prve povsem naravno sledi, obstoji v tem, da ima človek pravico, da je obvarovan pred vsemi škodljivimi vplivi, ki bi mu kakorkoli mogli škodovati na življenju in zdravju. Torej to ni kaka posebna pravica, ampak povsem naravna dolžnost, ki jo ima vsak človek sam do sebe in država do svojih državljanov. Ta dolžnost še zdaleka ni izčrpana s tem, da država ščiti državljane pred umorom, ropom, tatvino itd. Človek ima pravico, da ga nihče ne oškoduje na življenju in zdravju, to se pravi, kjerkoli bi nastopila možnost takega oškodovanja, stopi ta pravica v veljavo. Predvsem pa stopi v veljavo v gospodarskem življenju, v katerem je človekovo življenje in zdravje tolikim nevarnostim izpostavljeno. Povsem naravno slede iz tega vse pravice in njim odgovarjajoče dolžnosti delavskega varstva ali zaščite. In kjer so razmere take, da si posameznik ne more braniti lastnega zdravja in življenja, mora to izvrševati družba, v kateri živi in sicer v prvi vrsti država. Delavci, ki so prisiljeni delati v zdravju ali življenju škodljivih podjetjih, katerim se nalaga prehudo ali predolgo delo, se ne morejo sami braniti. Velikokrat nevarnosti za svoje zdravje in življenje sami niti presoditi ne morejo. Zato jih mora varovati država z zakoni. Take zakone, ki se imenujejo zakoni za delavsko varstvo zahteva pravičnost in so naravnost dolžnost države. Ker je delavska okrožnica namenjena vsemu katoliškemu svetu, se razumljivo papež ne more spuščati v posamezne točke delavskga varstva. Vendar pa poudarja odločno, da ne pravičnost in ne človekoljubnost ne dovoljujeta zlorabe delavskih človeških sil, kakor se dandanes tako pogosto godi. Delo je utrudljivo, človeška moč pa je omejena, zato se mora dati delavcem večkrat in dovolj odmora med delavnim časom, drugače nujno mora hirati. Isto-tako se mu ne sme nalagati toliko dela, da bi s počitkom ne mogel nadomestiti izgubljenih delavnih sil, ker mu gotovo krajša življenje in škoduje zdravju. Težje delo kakor v različnih rudokopih, tovarnah mora biti primerno krajše, ker povsem naravno človeka mnogo bolj izčrpa težko kakor lahko delo. Ozirati se je treba na vremenske neprilike, na mraz in vročino, ki imata na človeka velik vpliv. Temu primerno je treba delo skrajšati ali pa se morajo delavski odmori primerno razdeliti. Z eno besedo, vse kar bi moglo škodovati delavcu na zdravju in življenju, mora socialna zakonodaja upoštevati. Tudi delavec je namreč član države, katere prva naravna naloga je, da varuje časne dobrine svojih državljanov in delavčevo delo je, ki ustvarja bogastvo držav. (4-10) Nad me, oj Gospod moj, usmiljenje pridi, moj duh po obljubi rešitev naj vidi. in lahek odgovor smešilcem bom dal, čemu da v zaupanji trdno sem stal. Nikar ne umakni besede resnične, ko trdno Ti v sodbe zaupam pravične, in Tvoje postave prav veren čuvar jaz bodem od veka do veka vsekddr. In potlej po poti jaz hodil bom sreče, in Tvojo postavo premišljal goreče, pred kralji, če treba, o njej govoril; in vendar nikakor me strah ne bo vil. Zvesto preiskava! postavo bom sveto, ki zanjo srce mi iskreno je vneto, kopne bčm k njej stezal ljubeče roki, skrbno se je vadil do zadnjega dnč. Na veke slednji Tvoj je rek: na nebu, glej, veljd na vek; veljd na zemlji z roda v rod, kot si vstanövil, nje gre hod; vrsti se stalno dan in noč. vse sluša vkazov Tvojih moč! To stalnost moj premišlja um, to v stiskah mi množi pogum. In upa v veke ne zgubim, tvoj rek me jači, ko trpim. Ker v rek Tvoj upam, Bože moj. ti boš me čuval, saj sem Tvoj! In dasi tare me sovrag. Tvoj rek poznam in nisem plah: saj slednja pač prešld bo stvar, kar rečeš Ti, veljd vsekdar! Potrta v prah mrjč mi duša, otmi jo. Svoj izpolni rek; osod Ti bridkih toži tek, ko kdaj, naj milost spet okuša. Pravičnost Svojih sodeb skaži, spoznam naj Tvojih čud sladkost: do solz mi dušo trč bridkost, ti. kot si rekel, jo vtolaži! Po rekih Svojih se me vsmili, ki čuvam se krivičnih cest, ki Tvojim sem postavam zvest in zakon Tvoj spolnujem mili. Nikdr mi nad ne osramoti, sai Tvojih prav držim se vnet; ko mi sreč razširiš spčt, vešči bom tekal Tvoje poti! GREGORČIČEV PREVOD PSALMA 118 Tvoj zakon naj vodi življenja mi tek in rad premišljaval ga bodem na vek; daj um mi. da bodem ga prav preiskäval, daj moč mi, da s srcem ga bom izvršaval. Na zakona stezo mi vodi nogo, ker to najsrčneje jaz ljubim stezo; sreč ob izrekih se Tvojih naslajaj, bogastva pohlep ga nikar ne zavajaj. Odvrni oči mi od ničnih stvari, otmi me, ki Tvoje držim se poti; služabniku spolni obči Svoj prezvesti, ker vodi Tvoj strah po življenja ga cesti. Odvrni sramoto v bodoče mi dni, Sladkč naj so Tvojih mi sodeb poti; ker zakon Tvoj ljubi Tvoj sluga udani. po Svoji pravičnosti Ti ga ohrani! Gospod, ki me Tvoja je vstvärila dlan, »Polnjenje Ti Svojih obljub mi dodeli! videč me, pravični naj bodo veseli, videči, da nisem zaupal zaman. Pač vem, da pravične so Tvoje sodbč, in da si ponižal me bil po zaslugi; a spet mi daj milost, tolaži me v tugi vsled Svoje obljube na veke zvestč. Usmiljenje pčšlji, da srečno živim, ker moje veselje le Tvoje so pčti; tlačilce krivične mi pa osramöti, saj Tvoja povelja premišljam, vršim. |n slednji, kedor za Tvoj zakon je vnet, kdor Tebe boji se, naj z mano se združi! Sreč pa naj vedno brez graje Ti služi, ko zdaj da v sramoto ne pahneš me spet. Po Tvoji pomoči srce omedleva, v resnični Tvoj rek upajoč; oko po spolnitvi obljub koprneva: “Kdaj pošlješ tolažbo?" — kličoč. Grbančim, sušim se, ko v dimu mehovi, a Tvojih ne zabim besed! Dokdaj naj trpljenja mi trajajo dnovi, kdaj silnik bo sojen ves bled? Love me trinogi, — žo zije mi jama! — Ker zakon pač Tvoj jim je tuj; a reki vsi Tvoji resnica so sama, tlačilcem me torej izruj. Zatrli so skoro s svetd me sovragi, stčz Tvojih pa nisem pustil; občuvaj po Svoji me milosti blagi in zakon Tvoj rad bom vršil. “SLOVENSKA KRAJINA” Naäe društvo je prijavilo svoje sodelovanje v skupni organizaciji slovenskih društev za pomoč domovini, ki so se združilo na popolnoma nepolitični podlagi. DRUŠTVENA ZABAVA se bo vršila 6. jan. v prostorih na Chacabuco 501 ob 20 uri na večer. Rojaki povabljeni. REDNI LETNI OBČNI ZBOR “Slovenske Krajine" se bo vršil 21. januarja v društvenem prostoru Almafuerte 254. Začetek ob 16 uri. V slučaju male vdeležbe je občni zbor sklepčen uro kasneje na istem mestu. Vabi Odbor. IZLET V SAN JUAN se bo vršil 4. februarja. Potovali bomo z omnibusi. Odhod iz Paternala (Avalos 250) ob 7 uri, od sv. Roze ob 7.30 iz Puente Barracas ob 7.45 uri. Listki v predprodaji do 28. januarja. To bo prav zadnji rok. Ker pa je število sedežev omejeno, zato prosimo, da pohitite, da bomo že 21. jan. vedeli, če bo treba iskati več mesta, ker pozneje že ne bo mogoče. Listke dobite: Paternal: Paz Solddn 4924. Villa Deveto: A v. Fr. Beirö 5388. Centro: Pasco 431. Avellaneda: Dean Funes 254, ter pri tajniku “S. K." Pineyro: Santiago del Estero 1932 in pri Časarju. Cena: Veliki S 2.80. Mali (do 14 let) 2.—. toao: lono: loaoc ioao JUAN BOGANI P o D o Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS 1923—ALSINA — 1925 U. T. 47, Cuyo 6894 Buenos Aires a o loaor :onoi ?OBQOr Recreo “EUROPA” RIO CARAPACHAY Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni | Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli $ 1.—, ? = otroci $ 0.50. J ; U. T, 749 - 589 — TIGRE — FCCA. I ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE Obrnite ne na SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN L I P Ič A R OUTENBERG 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 50-3036 DUHOVNO ŽIVLJENJE LA VIDA ESP1RITUAL Pasco 431, Buenos Aires, Argentina_ CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Sucursal 13 Concesidn 2560 MISIJONARJU MIRKOTU RIJAVEC priredi Bratovščina Živega Rožnega Venca s sodelovanjem “Slovenske Krajine" družinski sestanek 31. decembra v prostoru poleg kapele. Gospodinje bodo poskrbele za prigrizek, možki pa za kaj tekočega. Povabljeni vsi rojaki, prijatelji naše službe božje na Avollanedi. Prihitite, da boste spoznali od blizu našega misijo- narja. Molitve se začno ob 16 uri in nato sledi drugo. C O N S U L T O R I O J U R I D I C O GRATUITO PRAVNI SVETOVALEC Ker jo po novi odredbi zabranjeno advokatom zasliševati stranke brezplačno, zato sta se ponudila oba BRATA TORRES ASTIGUETA da bosta nadalje pomagala našim rojakom v pravnih potrebah potom naše revije v posebnem oddelku pravnega svetovalca, ki ga bo Duhovno Življenje imelo odslej. Rojaki pošljite vprašanje na La Vida Espiritual, Pasco 431 ali S. Julio Torres Astigueta, Lavalle 1282, IV. p. Odgovor bo objavljen v Duhovnem Življenju. Sprejemajo se samo dopisi s polnim naslovom. ftr ww W^rwwww'wwwwwwwwwww w w w -m y [ A M A R 0 ! : MONTE C U D I N E ; ► A Z A F R A N | i MONTE CUD1NE i ► < > (JALIDAD Y KENDI MIF1NTO < ► MONTE CUDINE S. R. Ltda. < * Capital 1,000.000 $. BELGRANO 2280 ] V SOBOTO CELI DAN je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v FOTO SAVA San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606 Umetnina je psalm 118 — Še bolj umetnina pa je Gregorčičev prevod, ki. ga objavljamo, deloma v tej številki. Glej stran: 20, 19 in 16. Oj. blažen, ki mu čist je hod. ki hodi, kot veli Gospod, ki reke Božje vse vrši. in srčno rad se jih uči, ki čuva dol krivičnih se, ki stčz drži pravičnih se! Saj Ti nardčil si ostrd tvoj zakon čuvati zvostd . . . O, da bi tudi moja pot po volji Tvoji šld, brez zmot! / sramoto pač bi ne zabrčl, .to zakon Tvoj bi priv umčl. In iz sred bi To slavil, ko prdv bi vseh se naučil; ta prava čuval bi vsikdar, — le ne zapdsti me nikdr! Saj kdaj na poti pač smo pravi? Če zvesti Tvoji smo postavi! Iz srca, glej, jo jaz želim, ne daj, Gospod, da jo zgrešim! Naj reke Tvoje v srci hranim, da z grehom Ti srca ne ranim. Razkrij pa vse mi pravo Ti. in jaz bom peval slavo Ti. In Tvojih ust pravične sdde oznanovdl moj jezik bode. Saj nad bogastvo pot jaz prdv, pot Tvojih ljubim jaz postav. Zatd jih rad bom premišljdval, rad poti Tvdje preiskdval. Postav bom Tvojih zvest čuvar, in zdbjl jih ne bom nikddt! Ne žabi Ti me, me otmi in uk Tvoj čuval vse bom oni; odpri oči mi, daj jim svita, odkrij jim prava čudovita. V tujini tujec tavam tod, ne skrivaj stčz mi: "kam in kod!" Želi preželjno duša moja, hoditi vedno pota Tvoja. Provzetnike Ti pokoriš, postav skrunilce pogubiš; od mene pa sramoto vzdmi, ki služim rad z močmi Ti vsemi. Glej, zbor mogotcev me .lori, moj duh pa uk le Tvoj goji, postav le Tvojih se raduje, L~kar tč svetujejo — spolnuje!