Političen list za slovenski narod. _ . , , , posti prejeman velja: . . Z« celo leto predpis 15 gld 7a pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., Ijeden mesec 1 gld 40 kr. L „ . . . „ V administraciji prejeman velja: | V r J J^' ? 1101 1C'a 6 pld" ia fi8trt leta 3 » ieden 1 gld. * V Ljubljani na dom poCiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne fitevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo In ek»pedlc>la v ,,Kutol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo." Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iiviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vera in liberalizem. 11. Prav, kakor smo rekli! »Slovenski Narod« našemu Članku odgovarja s frazo : »Naš list ni narodna stranka. Narodna stranka ni zanj odgo vorna!« Toda, oprosti naj gospoda okrog »Slovenskega Naroda«, če ji povemo v brk, da ima kratek spomin ali pa je malo poštena! Ali se gospoda ne spominja, kaj je zapisala in zarisala v »Slovenski Narod« letos dno 26. avgusta v št. 193 ? Pomagajmo ji torej! Zapisala je te-le ve-kovite besede: »Reci kdo karkoli, istina je in ostane, da vsak, kdor ima s takimi listi kaj opraviti, kdor je ž njimi v zvezi, kdor jih duševno ali mater ijelno podpira, je indirektno sokriv njihovih lažij i n obreko vanj, pa bodi to prelat ali cerkovnik, najvišji dostojanstvenik ali zadnji pometa č! « Kako li. da baš mi ne bi smeli z isto" pravico sklepati: »Reci kdo karkoli, istina je in ostane, dokler je narodna stranka kakorkoli s »Slovenskim Narodom« v zvezi, dokler ga duševno in materijelno podpira, je indirektno k r i v a n j e g o v e g a brezver-s t v a ! ? « Prosimo, da »Slovenski Narod« še na to odgovori, predno »z zadovoljstvom zabeleži« drzno laž, da je »Slovenec« narodno stranko ob-rekoval! Dokler narodna stranka ne pahne od sebe svojega glavarja, odgovornega urednika »Rodoljuba« in šef-redakterja »Slovenskega Naroda«, dokler nje somišljeniki podpirajo gmotno in duševno ta dva lista, dokler ima narodna stranka sploh »kaj opraviti s takimi listi«, dotlej je po argumentu samega »Slovenskega Naroda« indirektno kriva, če »Slov. Narod« ruje zoper katoliško cerkev in vero! Toda, morda »Slov. Narod« nikdar ni grešil proti načelom katoliške vere ? Morda se je vedno »tesno in brezpogojno« držal teh načel? »Slov Narod« ima res toli drzno čelo, da to - slovesno zatrjuje! »Naš list, tako piše zadnji »Slov. N« ni še nikdar grešil proti načelom katoliške vere... Načela katoliške vereso bilavedno naše ravnilo pri vsemdelovanju in nehanju. « Človek res žo ne ve več, ali so ljudje okrog »Slovenskega Naroda« tako preprosti, ali pa mislijo, da so njih somišljeniki tako preproste dušice, da kar brezumno vsprejemajo vsako trditev, če je le tiskana v »Slovenskem Narodu«! »Slovenski Narod« sploh ne ve več, ali pa noče vedeti, kaj je katoliška vera in kaj so nje načela ? »Slovenski Narod« jc tajil temeljno načelo vsega krščanstva, bivanje osebnega Boga; zrl je pomiluje nanje, ki imajo sploh še pozitivno religijo, trdil jo, da se krščansko svetovno naziranje ne da več združevati z moderno znanostjo in da so se torej dosledno spodmajala tla tudi dosedanji morali, ki je sezidana na svetovno naziranje; imenoval je verske resnice trhleno ograjo formul proti pritisku duševnega napredka, in na vse to ima samo ta odgovor: »Naš list ni še nikdar grešil proti načelom katoliške vere«, toda »nikdar in nikoli si ne bomo dali utesniti svobode, da smemo priobčevati spise filozofične ali zgodovinske ali naravoslovne vsebine, tudi če se ne strinjajo s cerkvenimi željami in zahtevami, najmanj ako prevzamejo zanjo odgovornost pisatelji sami.« Torej, tajiti Boga, tajiti pozitivno religijo, tajiti krščansko moralo, tajiti resnico krščanstva sploh — vse to ni greh zoper načela katol iške vere, ampak je samo svobodna pisava proti »cerkvenim željam in zahtevam«?! »Slovenski Narod« je zasmehoval kato- liško cerkev, ker si prisvaja pravico obsojati brez verske spise; grdil jo je, ker terja, da bodite šole verske; dolžil je cerkveno-versko vzgojo, da raz jeda ljudsko moralo. In zopet na vse to mirno odgovarja: Z nauki katoliško vere »nimajo indek« cerkvena šola in cerkvena vzgoja prav ničesar opraviti !« Sploh »Slovenski Narod« priznava le se - etične nauke katoliške vere: »Naš list ni nikdar grešil proti načelom katoliške vere Načela so etični nauki katoliške vere.« Vse drugo torej je vrgel v vodo! Za dogme, ki niso naravnost etične, sc »Slovenski Narod« ne meni » Za disciplino katoliške cerkve se meni še manj! »Slovenski Narod« odreka katoliški cerkvi pokorščino v vseh stvareh, če niso etični nauki ! »Slovenski Narod« torej dosledno mora tudi braniti herezijo, da katoliška cerkev nima od Boga dane pravice, ustanavljati vnanjo disciplino' In tak list je še toli drzen, da se upa našemu narodu v lice rogati, češ »naš list ni še nikdar grešil proti načelom katoliške vere«, in to v hipu ko tepta eno izmed prvih načel katoliške vere' ki se glasi: »Verujem sveto krščansko' katoliško cerkev!« Da, reci kdo karkoli, istina je in ostane, dokler bo narodna stranka trpela, da nje glavar širi po javnih slovenskih listih taka načela, ki so naravnost zoper najvitalnejše pogoje razvitku slovenskega naroda, zoper njega najdražje svetinje • dokler se ne bo kakor en mož dvignila in glasno protestovala zoper tako početje, - dotlej je indirektno sokriva vsega zla, kar ga zagrešita »Slo-venski Narod« in »Rodoljub«! Shod pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. S Štajerskega, 28. okt. Ni še dolgo tega, kar je bilo ustanovljeno »Katoliško-slovensko politično in gospodarsko dru- LISTEK. Gomila. Spisal Ivan Grada r. Beli oblaki so stali mirno na nebu, razstrti od obzorja do obzorja, podobni belim madežem na plavi paleti: Luna je hitela proti zahodu; prikazala se je izza oblakov tiha in jasna, na polju se je zalesketalo, čez cesto so legle dolge sence topolov. Slišal nisem druzega kakor odmev svojih korakov. Časih je lahno zašumelo v gozdu, ki se je razprostiral nedaleč kakor visoka črna stena. Iz nekega poslopja v daljavi se je bleščalo rdeče okno, podobno krvavemu očesu. To pot sem hodil že neštevilnokrat. Znan mi je vsak grm ob cestnem jarku, znana vsaka koča, skrita za drevjem. A jaz čutim, koliko se je iz-premenilo v tem dolgem času. To je ista mesečina, trepetajoča na listju kakor svetle srebrne kaplje; to je isto tiho, pusto polje ; kakor me je spremljalo nekdaj, spremlja me nocoj boječe šepetanje in šuštenje, prihajajoče iz gozda na moji desni; na onem.holmu stoji samotna cerkev, in kakor jo je oblivala nekdaj, obliva jo mesečina z bledim ognjem . . . Pod mojimi nogami je zašumelo zdaj pa zdaj odpalo listje; vstajal je omotni jesenski hlad in po udih me je zazeblo. Zavil sem se tesno v svojo suknjo in potisnil klobuk globoko na oči. Zaželelo se mi je s čudovitim hrepenenjem, da bi poklical nazaj tiste krasne čute iz svojih prejšnjih dnij. V mojem srcu je tiho in pusto. In ali ni to isto nebo, ali ni to ista lepa sanjajoča noč? Kako so plavale takrat opojne sanje pod temi belimi oblaki, kako so se dvigale iz teh tihih senc, kako so šepetale krog mene, dotikale se z božajočimi rokami mojega obraza. In zdaj je v mojem srcu tiho in pusto. Moje oči so postale razumne in hladne. Ne vidijo ničesar druzega kakor bele oblake, visoko drevje s preperelimi vejami in dolgo rosno polje. Nikjer jih ni onih zračnih, nejasnih postav, ki so stopale časih proti meni s tihimi koraki, ni jih onih skrivnostnih glasov, ki so zadrhteli nenadno v moji pričakujoči duši. Da, moje oči so postale razumne in hladne in v mojem srcu je tiho in pusto. Do pokopališča je še daleč; jaz moram videti, kako je z grobom moje matere; živa duša se ni brigala zanj in zdi se mi, da je pokrita gomila s travo in plevelom. Mučno mi je in neprijetno, kadar se spominjam te gomile. Ali mislite v resnici, cla ni ostalo od tega obraza, od tega telesa, ki so ga položili tja v zemljo, ničesar druzega, kakor siv okostnik? Da so oči samo še globoke jame, ničesar druzega, kakor globoke temne jame ? Da so lica izginila, da so izginila ustna? Ali mislite v resnici, da more izginiti brez sledu tak smehljaj, kakor je plaval na teh ustnih? .faz tega ne verjamem, bilo bi strašno. Če bi hotel videti še jedenkrat svojo mater, - in odprl bi grob in pred mano bi ležala režeča mrtvaška glava . . . Tega ne morem verjeti; zdi se mi nenaravno. Ona spi tam doli z bledim, utrujenim obrazom, s sklenjenimi rokami in zatisnenimi očmi, kakor smo jo položili na mrtvaški oder . . Takrat so pogledale mqje oči jasno in hladno; jasno in hladno so gledale skozi pekoče solze in moja glasna žalost je bila alektirana. Imel sem preveč opravka s svojimi vzdihi in solzami, da bi mogel razumeti, kaj sem položil v grob . . . štvo s sedežem v Jarenini« za 8 obmejnih župnij in že je priredilo dva shoda. O prvem ustanov, shodu v Jarenini je »Slovenec« že poročal. Drugi je bil v nedeljo dne 23. oktobra pri Sv Jakobu v Slov. goricah. Gostilna M. Peklarja je bila v ta namen z zastavami okrašena. Shod otvori za narodi- stvar velezaslužni gospod župnik Fišer kot predsednik društva in prisrčno pozdravi vse navzoče Jakob-čane. Na to poroča marljivi naš poslanec gospod Fr. H o b i č o svojem delovanju v državnem' in deželnem zboru. Poročilo je bilo slično onemu v Jarenini Tu naj omenim le nekatere posameznosti. G. poslanec izrazi svoje veselje, da se je ob jezikovni meji ustanovilo toliko potrebno društvo, ki ga je že drugikrat sedaj povabilo, da poroča o svojem delovanju. Slov. poslanci ostanejo v večini, ako se jim zagotovi, da takih krivic več ne bodo trpeli Slovenci, kot so jih dosedaj. To se jim je že zagotovilo. Mi zahtevamo slovenščine zmožnih uradnikov. Mi ne sovražimo Nemcev, naj le imajo svoje pravice, za Slovence pa isto zahtevamo, kot je imajo Nemci. Novo drtištvo bo kazalo pot, po kateri si lahko te pravice pridobimo. J O prejšnjem državnem zboru omeni, da je mirno deloval in se je tudi moglo kaj malega doseči za kmečki stan. Štajerski deželni zbor šteje 63 poslancev; Slovenci jih imamo izvoljenih le 8, z lavantinskim knezoškofom 9, kar je zelo krivično za nas, ki nas je tretjina prebivalstva v deželi. Zelo važno pa je za nas štajerske Slovence, da smo dobili svojega zastopnika v deželnem odboru. Dolgo ga že nismo imeli. Deželni odbor nastavlja uradnike, oddaja ustanove itd., ima sploh celo upravo dežele v rokah. Kolikokrat lahko tu zastopnik Slovencev povzdigne svoj glas za svoje rojake. Naposled še poslanec opominja navzoče, naj se vsi pridružijo novemu društvu ter se naj z njegovo pomočjo potegujejo za svoje pravice. Poročilo gosp. poslanca navzoči zborovalci z navdušenjem vsprejmo in mu soglasno izrečejo popolno zaupanje in zahvalo za njegovo požrtvovalno delovanje v prid slov. kmeta. Na to tajnik društva, kaplan Gomilšek v obširnejšem poljudnem govoru razloži navzočim namen novega društva, ki je po pravilih na podlagi načel katoliške vere a) podučevati slovenski narod v političnih, gospodarskih in socijalnih zadevah in braniti verske, narodne in državljanske pravice Slovencev; b) skrbeti za povzdigo gospodarskega blagostanja. Ko še pojasni ostale točke pravil, povabi v iskrenih besedah vse navzoče k pristopu. Odzvalo se jih je toliko, da društvo sedaj že šteje v celem 100 udov, ki so vsi vplačali udnino po 1 gld. 50 kr. ali 25 kr., vsak po razmerju svojega imetka. Skupljeni denar se bo uporabil za tekoče stroške, za ustanavljanje ljudskih knjižnic po posameznih župnijah in za napravo drevesnice in amerikanske trtnice v Jarenini. Na levi ob poti stoji visoka bela hiša; nobeno okno ni več razsvetljeno. Na tem poslopju ni nič posebnega; nocoj se mi zdi celo samotno in dolgočasno. A spominjam se kljub temu neke čudne okoliščine . . . Tam v oni široki nizki sobi sem posedal časih uro za uro. Na stenah so visele svete slike v kričečih barvah in zaprašenih okvirjih, za pečjo je dremal zaspan gostilničar. Gledal sem skozi okno v zeleno, solnčno daljavo, na duhteča polja in temne gozdove, raztezajoče se na obzorju ... In kakšne zmagoslavne, ponosne sanje so vstajale v moji duši; v moji duši se je dvigala čudovita moč, da bi se igral s svetovi, kakor s svetlimi pomerančami . . . Lani sem se ustavil za trenotek v oni sobi; krajina se mi je zdela dolgočasna in vino je bilo slabo .. . Dam razumem jako dobro, kaj sem izgubil. Jutri zgodaj pojdem na pokopališče, da vidim ono gomilo. Ne bilo bi lepo, da bi ostala brez spomenika in da bi so razrasla trava na nji. Nasadimo tam rože in ;jolice; vijolice je moja mati ljubila, ker sem jih ljubil jaz. Zdaj jih ne ljubim več, zakaj v mojem srcu je tiho in pusto. Krajina se razteza pred mano s svojimi dolgimi sencami neizmerna in sanjajoča ; jesenski hlad jc legel na moja lica kakor vlažna maska. Konečno prebere društveni tajnik S) resolucij, in sicer za ustanovitev slov. vseučilišča in nad-sodišča v Ljubljani, za nastavljanje slovenščine amožnih uradnikov po naših slovenskih krajih in še naslednje : 1. Slovenski volilci, zbrani na shodu pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah prosijo slovenske poslance, naj izposlujejo pri železniškem ministerstvu, da se bodo na vseh južnoštajerskih železnicah tudi v slovenskem jeziku izklicavala imena postaj in so tudi v slovenskem jeziku priobčevali ceniki in želeanični razglasi in da bodo postaje dobile tudi slovenska imena. 2. Slovenski možje, zbrani na shodu pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah opozarjajo ministra za uk in bogočastje, naj vender jedbnkrat kaj ukrene, da tudi Slovenci na južnem Štajerskem dobe svoja slovenska učilišča. Zato tirjajo, naj se z novim šolskim letom vpelje na c. kr. učiteljišču v Mariboru slovenski kot učni jezik, istotako zahtevajo, naj deželni šolski Bvet štajerski z novim šolskim letom določi na deželni sadjarski in vino-rejski šoli v Mariboru slovenščino kot učni jezik in naj ustanovi tudi za Slovence nekaj slovenskih meščanskih šol. 3. Shod prosi poslance, naj v deželnem odi-boru z vso močjo delajo na to, da se prej ko slej ustanovi v Slovenskih goricah viničarska šola za Slovence, kakor jednaka že obstoji za Nemce pri' Lipnici. 4. Shod opozarja ravnateljstvo o. kr. priv. južne železnice na Dunaju, naj na postaji Pesnica nastavi prej ko slej slovenščine zmožne uradnike, kajti sedanji ne znajo niti trohice slovenski, dasi so nastavljeni v popolnoma slovenskem kraju. 5. Shod prosi slovenske rodoljube v maribor Bkem okraju, naj ne spe še nadalje, nego naj v kratkem času ustanove več političnih in gospodarskih društev, tako n. pr. v Maribora za mesto in okolico,.v Rušah, v Framu ali v Slivnici, v Slov. Bistrici, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah in še drugod, da bo v kratkem posebno celi mariborski sodni okraj politično in gospodarski organizovan, da popravimo, kar se je v prejšnjih letih zamudilo, in ohranimo eeli mariborski okraj slovenstvu. 6. Shod izraža željo, naj »Slovensko društvo za južni Štajer«, ki bi naj vodilo slovensko politiko na južnem Štajerskem, ali v kratkem skliče kak shod in se preosnuje, ali pa naj preneha, . kajti društvo, ki le spi, je boljše, da ga ni. Vse resolucije so zborovalci soglasno vspre-jeli. Ko se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik shod z »Živio«-klici na sv. Očeta in svitlega cesarja. Shod oi bil Rog kako obilno obiskan, vender so se sešli najboljši šentjakobski kmetje in tudi nekaj Jareninčanov in Šmarjetčanov. Tu še pač sedaj ledino orjemo. Za začetek smo zato z vspehom zadovoljni. Vsi pa, ki so se shoda udeležili, so z velikim zanimanjem poslušali govornike in pritrjevali njihovim besedam. Že iz dosedanjega nastopanja društva lahko pač vsakdo razvidi, da je bilo društvo skrajno potrebno in da utegne res veliko koristiti Slovencem ob meji, kar Bog daj. Politični pregled. V Ljubljani, 2. novembra. Položaj desnice postal je po mnenju brn-skega »Illasa« in »Lidovih Novin« vsled razpada nemške »Gemeinbiirgschalt« in spremenjene taktiko liberalnih veleposestnikov precej kritičen. »Hlas« piše mej drugim: Za nas se je s to premembo pojavila nova nevarna situvacija. Liberalni veleposestniki, ki imajo dober nos za političen veter ter so v ozki dotiki z višjo birokracijo in celo z dvornimi krogi, uvideli so nevarnost, ki bi pretila njihovim interesom, liberalizmu in ustavi, ko bi se grof Thun popolno nagnil na desnico, ter so naglo dali novo smer svoji politiki, s tem pa ustvarili položaj, ki je za nas zelo opasen in zahteva resnih razmišljanj. Poleg tega treba tudi vpoštevati, da je grof Thun dospel do prepričanja, da se ne more brezpogojno oslanjati na dcsnico, kar je pokazalo zadnje glasovanje v nagodbenom odseku.— Drugi češki list pa pravi: Za nas Čehe je manj važno vprašanje, kako taktiko bo nastopila katoliška nemška stranka, kakor pa postopanje liberalnih veleposestnikov in pa to, kar se godi" za kulisami Vladni organi sicer zatrjujejo, da je bila vlada vrlo presenečena vsled dogodka v nagodbenem. odseku, toda vsi vemo, da se vladna glasila poslužujejo- take pisave le prečesto zato, da prikrijejo resnico, članek potem govori o pogajanju grofa Thuna z baronom Chlu-meckim in z ostalimi levičarskimi voditelji, ki baje trajajo že nadalje, poisem o neodločnosti vlade napram češkim in slovenskim zahtevam ter dostavlja konečno svoje začudenje, da je popolno prenehala gonja proti jeaikovnima naredbama, kakor da bi bili že davno razveljavljeni. — Kaj lahko je toraj mogoče, sklepajo »Lid. Noviny«, — da imajo levičarski gospodje 3e pismeno zagotovilo, da vlada takoj prekliče jezikovni naredbi vsaj za takozvano zaprto nemško ozemlje, ko bo brez vseh težkoč, s pomočjo desniee, veleposestnikov in Mauthnerjeve skupine, rešeno na-godbeno vprašanje. — To so eventualnosti, s katerimi treba že sedaj računati. — Morda imata ta dva češka lista popolno prav, kajta naloga Thu-novega ministerstva je z nagodbo rešena. Regulacija častniških plač. Zadnja »Reichavvehr« objavlja sledečo brzojavko iz Budimpešte : V tukajfinih politiakih krogih se z vso resnostjo zatrjuje, da je povišanje častniških plač gotova stvar. Ker je avstrijska vlada načrtu že pritrdila, pečala ee je s tem vprašanjem tudi ogerska vlada in se načelno izjavila za povišanje. Dotični načrt predložita vladi prihodnjima delegacijama, ki se snideta preje, kakor je bilo dosedaj navadno. Ako delegaciji odobrita predloženi načrt, izvede se regulacija že tekom prihodnjega leta. — Ta vest je precej verjetna, kajti v vseh višjih krogih se marljivo na to dela, da se čim preje povišajo plače častnikom armade, toda vprašanje, kje dobiti potrebnih virov v pokritje znatno večjih stroškov, ne bo tako naglo rešeno. Novo francosko ministerstvo še vedno ni definitivno sostavljeno in oficijelno raaglašeno, vendar pa je skoro gotovo, da obvelja konečno naslednja kombinacija : Dupuy prevzame predsedstvo in notranje zadeve, Lebrat pravosodje, Freycinet vojno, Lockroj mormarico, Dolcasse zunanje zadeve, Peytral finance, Lsygues naučne zadeve, Delombre trgovino, Viger poljedelstvo, Krantz javna dela in Guillain naselbine. To ministerstvo je že 37. v S71etni dobi tretje republike. Ub^oga Francija, ki mora preživljati toliko bivših ministrov! Sedanji ministerski predsednik je bil že trikrat minister ter že d vakraS ministerski predsednik. Popolno novi so le trijo ministri, namreč Lebret, dosedaj pravnik, Delombre, urednik lista »Temps«, in Guillain, inžener, vsi ostali so sedeli že na ministrskih stolcih. Najstaraji med njimi je Freycinet, ki 14. t. m. obhaja sedemdesetletnico svojega rojstva, najmlajši 39 let, pa Delombre. Šest novih mož je republikancev, trije : Freycinet, Peytral in Lockroy, so zmerni radikalci, Leygues pa je napreden republikanec. Trije člani Brisso-novega kabineta so vstopili v novo ministerstvo, namreč Delcasse, Lockroy in Viger. V petek 4. novembra predstavi se novi kabinet obema zbornicama, toda ne ve se, kako ga bodeta vspre-jeli. Zatrjuje se, da je Dupuy protirevizijonist in da odobrava postopanje prejšnjih vojnih ministrov Cavaignac in Chanoine. Nemški cesar v Jeruzalemu. Zadnji dan minulega meseca, minuli ponedeljek, toraj ravno na tisti dan, ko je ustanovitelj protestantizma, odpadnik Martin Luther, leta 1517 priobčil znanih 95 tez proti katoliški cerkvi, otvorila se je v prisotnosti cesarja Viljema v Jeruzalemu druga pro-testanska cerkev, ki pa bode, to smemo že sedaj naglašati, večinoma vedno prazna, kajti v Jeruzalemu ni niti 400 pravih protestantov *in je bila slabo obiskovana dosedaj jedina cerkev te vrste. — Poleg tega pa je nemški cesar »velikodušno« poskrbel tudi za svoje podanike katoliškega vero-izpovedanja, ker jim je izročil od sultana mu podarjeni teritorij, »La dormition de la Sainte Vierge« imenovan. To je namreč prostor, kjer je Brezmadežna preživela zadnje dni na zemlji, kjer je stala za časa sv. Helene cerkev apostolov in ki je prav blizu coenacula, ki je pa še v posesti mo-hamedovčev. O tej svoji »velikodušni skrbi« za katoliške Nemce je cesar obvestil svetega očeta, kardinala Koppa in badenskega vojvodo, kateri vsi so se mu zahvalili brzojavnim potom. Ta cesarjev čin pa izgubi precej na svoji veličini, ako pomislimo, da ta, katoličanom res svet kraj, nima za protestante nikakega pomena. Veliko večjega pomena pa so cesarjevi govori bodisi v novi cerkvi, bodisi pri vsprejemu raznih deputacij. Povdarjal je vedno, da čaka protestantizem na tem kraju mnogo dela, da si pridobi ono veljavo, ki mu baje pristaja vsled njegove notranje vsebine. S tem je pač hotel reči, da se je protestantizem vse premalo razširjal dosedaj po sveti deželi in da treba v bodoče bolje delati za poluteranjenje ondotnega prebivalstva. Ako je temu res tako, in nad tem ni dvomiti, potem cesar ne kaže posebne naklonjenosti napram katolikom. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. novembra. (Presvetli kuez iu škof ljubl janski) se je danes odpeljal proti Rimu. Mej potoma obišče knezo-škofe v Mariboru, Celovcu in Briksenu ter se čez Tirole popelje v Rim, od koder se vrne koncem meseca. Včeraj popoldne se je Presvetlemu poklonil stolni kapitelj pod vodstvom mil. gosp. stolnega prošta, želeč mu srečno pot in srečno povrnitev ter zagotavljajoč, da ga bodo spremljale iskrene molitve školljanov na njegovem potu. Sinoči je prišel Presvetli k večerni molitvi v semenišče, kjer se je gg. bogoslovcem priporočil v molitev. — Angelj Gospodov spremljaj Presvetlega ter ga zdravega vrni v ljubezni mu vdanim vernikom ! (Deželni predsednik) ekscelenca baron Ilein se je včeraj za nekaj dnij odpeljal na Dunaj. (Vseh vernih, duš dan.) Včeraj je bilo po starodavni navadi zopet pokopališče sv. Krištoia torišče, kjer so se zbirali Ljubljančani v neštetih množicah. Vreme je bilo dokaj ugodno, pokopališče je bilo prav skrbno olepšano. — Danes ob osmih je presvitli knez in škof daroval sv. mašo pri sv. Krištofu. (Kanonično umeščena) sta bila v sredo 26. oktobra č. g. Gustav Sifrar na župnijo Borovnica in č. g. Fr. Lakmavr na župnijo St. Jošt nad Vrhniko ter sta včeraj slovesno nastopila svoji službi. (Mašniško posvečenje) sta prejela pretečeno nedeljo čč. pp. Ferdinand Zajec in Frančišek Ambrož iz reda manjših bratov. Presvetli knez in škof dr. Anton Bon. Jeglič ju je posvetil v frančiškanski cerkvi. Ob 9. uri je bil slovesno vpeljan v cerkev, stopil na prižnico in razložil preobilno zbranemu ljudstvu pomen obredov pri mašniko-vem posvečevanju. Ljudstvo je s pravo slastjo poslušalo poljuden in podučljiv govor, ter potem z veliko koristjo in spodbudo gledalo obrede po-svečevanja. Prihodnjo nedeljo obhajata oba posve-čenca novi maši, in sicer prvi v frančiškanski cerkvi v Ljubljani ob 9. uri dopoludne, drugi v Šmartnem pri Kranju. (Iz Rima.) Papež je zadnje dni vsprejel v avdijenciji avstrijskega poslanika grota Revertero, kateremu je ponovil izraz svojega iskrenega sožalja zaradi britke izgube, ki je nedavno zadela cesarja Franca Jožefa, ter mu naročil, naj sporoči cesarju, da se ga papež spominja v molitvah. — Avstrijski cesar je podelil kardinalu llampolli veliki križ sv. Štefana. —• Konsistorij bode zboroval najbrž zadnje dni listopada. Ne bodo se imenovali novi kardinali. Šele v konsistoriju, ki bode sledil temu, bo sveti oče imenoval nekaj kardinalov. — Na Francoskem je stavila redovnica Marija iz reda presv. srca Jezusovega predlog, naj po učenosti odlične redovnice otvorijo žensko učiteljišče, kjer bi se redovnice učeče v samostanskih šolah izobraževale. Tako bi njihovi zavodi, katerih je na Francoskem prav veliko, lahko konkurirali z državnimi učiteljišči, ki širijo večjidel le duha nevere. Predlog je sam na sebi jako dober. Veliko vglednih katoličanov, posebno škof Avignonski, se izraža odločno za to misel. Drugi, posebno katoliški monarhisti, ne odobravajo predloga, češ to oslabuje disciplino ženskih samostanov, to se pravi, "Uvajati amerikanizem v francosko cerkev. V Rimu niso temu predlogu neprijazni, vendar bodo tudi neradi privolili v otvoritev takega redovniškega učiteljišča, če ga ne bode odobrila ,aj večina francoskih škofov. (Električna železnica na Šmarno Goro.) Neka dunajska družba je po posredovanji župana Hribarja dobila dovoljenje pričeti pripravljalna dela za električno železnico na Šmarno Goro. Neko podobno podjetje je omenjena tvrdka *.e lani iz- vršila. — Pri tem nam bodi dovoljeno opozoriti . župana Hribarja, naj bi tudi poskrbel za čedno in zložno pot na ljubljanski grad, za kar se zdaj, ko se zida »Mestni dom«, ponuja ugodna prilika. Od tukaj bi se dala lepa pot po ridah izpeljati na grad. Sploh se čudimo, kako je mogoče, da mestni olepševalni odsek tako grozno zanemarja ljubljanski grad. (Iz Maribora) se nam piše: Skoro neznosne so postale razmere za naše tukajšnje Mste, ki zastopajo slovenske težnje. Konfiskacij smo doživeli že samo v letošnjem letu več, nego prej po tri leta skupaj, če se naredi v naših listih le nekoliko nepovoljaa opazka o katerem višjem ali nižjem nemškem uradniku, najedenkrat pride državno pravdništvo s svojim vozom, da odpelje liste, ki so bili s kraja prav za prav namenjeni naročnikom in ne državnemu pravdniku. Ugovori ne pomagajo popolnoma nič. Če prinašajo listi še tako stvarne kritike o nastopanju nemških uradnikov, okrožno sodišče je vselej subjektivno prepričano, da so podatki neresnični in da imajo le namen, hujskati proti vladnim organom. Hišne preiskave v tukajšnji tiskarni so tako navadne, da bi bilo tiskarskemu osobju dolgočasno, ako bi ne videlo v delavnici vsak mesec preiskovalnega sodnika in redarjev; in vendar je sodišče prepričano, da nihče ne bo čakal z rokopisi na sodnika, da pride ter jih pregleda. Celo v nedeljo si gospodje ne dajo miru, tako da jim bo moralo sedaj bržkone vodstvo tiskarne izposlovati na pristojnem mestu nedeljski počitek. Zadnjo nedeljo je bila namreč v tiskarni zopet redna hišna preiskava. Popolnoma drugače sc ravna s tukajšnjim nemško-nacijonalnim listom. Ta sme pisati veleizdajski o naši Avstriji, srdito napadati slovenske uradnike, hujskati k odstopu od katolicizma, zanj nima okrožno sodišče niti hudega pogleda. Kako tudi, saj ima ta list ravno v tukajšnjih nemških uradnikih svoje najboljše člankarje in najboljše referente. (Izžrebani porotniki.) Dne 31. oktobra t 1. so bili izžrebani pri c. kr. deželnem sodišču v Ljub ljani za porotno sodišče, ki se prične 5. decembra t. 1., nastopni gg. porotniki: Bahovcc Josip, posestnik v Ljubljani; Bizjak Pavi, knjigovez v Kranju; Burger Anton, posestnik v Hrašah ; Can-toni Viktor, trgovec, činkole Janez, posestnik, Dražil Janez, posestnik, Eggenberger Vinko, posestnik, Friedrich Lambert, prokurist, Frisch Janez, jermenar in posestnik, Hammerschmidt Ernest, trgovec, Jeunikar Ernest, trgovec, Klauer Jakob, trgovec, Lokar Jožef, posestnik, Mayer Franc, zlatar, Mikuš Adolf, posestnik, Pauer Fridrik, posestnik , Pire Franc, posestnik, Presker Anton, krojaški mojster, Reisner Anton, krojaški mojster in posestnik, Sirnik Karol, posestnik, Stadler Josip, posestnik, Schuster Franc, posestnik, Tavčar Janez, podjetnik, Toennies Viljem, tovarnar, Urbane Feliks, trgovec, baron \Vurzbach Alfons, graščak, Zorman Alojzij, mokar, Zupanec Urban, disponent, vsi v Ljubljani; Fajdiga Josip, leso-tržec v Kamni Gorici; Kovšca Anton, posestnik, Kobi Anton, gostilničar, Majer Kari, posestnik, vsi na Vrhniki; Kranjc Janez, posestnik v Borovnici; Matajc Ludvik, sitar v Stražišču pri Kranju ; Ter-pinc Janez, hišni posestnik, Telban Jožef, posestnik, oba v Kamniku. — Namestovalni porotniki : Boucon Andrej, posestnik, pl. Farkaš Edvard, po sestnik; Kozak Miha, mesar, Krapež Franjo, kavar-nar, Kregar Janez, pasar, Schmidmayer R., vrvar, Stebi Anton, izvoščik, Topolavec Franc, posestnik in Večaj Alojzij, pečar, vsi v Ljubljani' (Glas izmed občinstva.) Kdor ima priliko opazovati »Dolenjsko cesto« od Hrvata do »zelenega hriba«, čudil se bode nad jarki, ki kvarijo pešpot ob tej cesti s tem, da se jim je treba umikati na cesto ali pa skakati čez nje; ker jih pa ni nič manj ko štirideset, ni to nikakor prijetna zabava. Da pa ti jarki no olepšavajo pešpoti, bode vsakdo rad priznal. Drugi nedostatek, kateri se občuti na tej cesti, pa so staroveški »konfini«. Pešpot je itak ozka, po noči slabo razsvetljena, kaj čuda, če se potnik zaleti v »konfin«. Tujci iz Dolenjske se obče pritožujejo radi nedostatkov te ceste. Kaj si pa tudi moro misliti tujec, ko pride po tej cesti ob 9. uri zvečer v mesto? — da je prišel v kako domačo vas in ne v metropolo slovensko! —• Ali ne bi mogel mestni magistrat z dogovorom costnega erara navedene promet ovirajoče nedostatke odstraniti ? (Mesečni pregled) Minoli mesec vinotok bil je zelo moker, toda topel. Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 9 0°, ob dveh popoldne 145°, ob devetih zvečer 1P2°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega mesca 11-6°, za 12 nad normalom. — Opazovanja na tlakoineru dado povprek 734 9 mm kot srednji zračni tlak tega mesca, za M mm pod normalom. Mokrih dnij bilo je 16, padlo je pa vsega skupaj 228 8 mm dežja. Društva. (Pevsko društvo »Ljubljana«) je mest j odsti>pivšega predsednika volila na izrednem občnem zboru 30. t. m. brata Tram p u š a predsednikom, nadalje Ivana P a v š k a podpredsednikom, Ivana Pirnata, blagajnikom in Radivoja Korene, tajnikom. Odborniki so: Pav-šek Avgust, Kranjc Filip, Feldštein Albert, Kramar Josip in črne Ivan. 13. t. m. priredi društvo, svoj »Martinov večer« v restavracijskih prostorih »Narodnega duma«. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca oktobra 1898 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 704 strank gld. 234.655 96, 618 strank pa vzdignilo gld. 294.680 83. Gospodarska organizacija. Hranilnica in posojilnica v Trnovem imela je v mesecu septembru : prejemkov.........gld. 6322'— in izdatkov........» 177191 toraj denarnega prometa .... gld. 8093 91 Hranilnih vlog se je vložilo v tem času gld. 1423 —, vzdignilo se je pa gld. 306-30, in je stanje gld. 61.708 38. Posojil se je dalo gld. 1085'—, vrnilo pa se je gld. 25 — in je stanje gld. 97.972 3S. Članov ima posojilnica 471. Hranilnica in posojilnica v Leskovici imela je v mesecu septembru prejemkov . . gld. 274 36 in izdatkov......... » 240-— tedaj denarnega prometa .... gld. 514'3ti Hranilnih vlog se je vložilo gold. 30-—, vzdignilo se ni nič in je stanje gold. 3644'—. Posojil se je dalo gold. 240'—, vrnilo pa gld. 20'— in je stanje gld. 1947 —. Naloženega denarja ima posojilnicagld. 1600'—. članov ima posojilnica 31. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 2. novembra. Cesar in nadvoj-vodinja Marija Valerija sta se pripeljala danes na Dunaj ter se podala naravnost v cerkev kapucinsko, kjer sta v rakvi molila za blagor ondi počivajočih svojih pokojnikov. Dunaj, 2. novembra. Nagodbeni pod-odseki prično jutri svoje posvetovanje. Vlada želi, da vzlasti pododsek za carinsko in trgovinsko zvezo hitro reši svoja dela ter jih predloži zbornici v razpravo. Dunaj, 2. novembra. V najkrajšem času bo imenovan princ Jurij za poglavarja na Kreti. Rusija nima nič proti temu, da se na zunaj varujejo Turčiji pravice vladarja ter je dovolila, da ostane majhna garnizija turških vojakov na Kreti. Dunaj, 2. novembra. Razmere mej Francosko in Angleško so zaradi Fashode še vedno napete. General Marchand je zapustil Fashodo ter dospel v Kairo. Francoski listi zahtevajo, da se vrne nazaj v Fashodo. Angleži skrbe za to, da se o Fashodi nič ne zve, ter so od tam izgnali dopisovalce časnikov. Levov, 2. novembra. „ Slovo Polskie" poroča o groznem umoru na graščini Mar-ganu. Ljudje so našli graščaka Maranov-skega, ženo, štiri otroke, hišino in deklo mrtve s prerezanimi vratovi. Stanislavov, 2. novembra. Mej postajama Jezierzany in Buczacz je skočil s tira stroj in sedem voz tovornega vlaka. Strojevodja, kurjač in jeden uradnik so ubiti, trije drugi uslužbenci pa težko ranjeni. Rim, 2. novembra. Uradni list objavlja kraljevi dekret, s katerim se sklicuje parlament na 16. novembra. Darmstadt. 2. novembra. Vlada je predložila zastopnikom stanov načrt zakona, po katerem se dovoljuje fakultativno sežiganje mrliče v. Kodanj, 2. novembra. Pekovski pomočniki so na občnem zboru z veliko večino vsprejeli predlog, da se udajo in prenehajo stavko. Pariz, 2. novembra. Zmerno - liberalni časniki izražajo veliko radost, da se je Du-puyu posrečilo sestaviti kabinet, ki je najboljši v sedanjih razmerah. Konservativni in socijalistični listi hočejo čakati na vladno izjavo. Pariz, 2. novembra. Kasacijski dvor je v izredni seji določil, da se zaslišijo priče pred vsemi člani sodišča in da se nobenemu ne poveri posebna naloga. Pariz, 2. novembra. „Agence Havas" poroča, da je člane španske mirovne komisije zelo presenetila zahteva Amerikanov, naj se jim odstopijo vsi iilipinski otoki. Zahtevo samo so naznanili vladi v Madrid, od katere pričakujejo, da se ne bo vdala. Članom ameriške komisije so zapretili, da takoj prekinejo pogajanja in apelujejo na velesile, ako bi se vršila razprava o drugih mirovnih pogojih , nego so začrtani v mirovnem zapisniku. Carigrad, 2. novembra. Sultan je izvedel, da se grof Muravjev mnogo trudi, da prodre Rusija s kandidaturo princa Jurija, in da se je že pričelo pogajanje mej kabineti. Sultan je neki uvidel, da se tej želji ne bo mogel protiviti. in bo toraj postopal popolno pasivno. Vendar pa je vlada izročila poslanikom štirih velesil novo noto, obsega-jočo sedem točk, v kateri zahteva varstvo sultanove suverenitete na Kreti, ter stavi nekaj določnih pogojev glede imenovanja gu- vernerja v sporazumu s sultanovo vlado in o garniziji na otoku. Nadalje zahteva sultan gotovo svoto davk«v, ter da se sodi v njegovem imenu in imenuje turški glavni pro-kurator. Poslaniki so zahteve takoj zavrnili. Svila za plesne obleke po 45 kr. do gld. 14 65 meter — istotako Orna, bela in barvena Honnebergova svila od 45 kr. do gld. 14 65 meter — iz najbolj modernih tkanin, barv in vzorcev. Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. Vzorol obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico. 51 3 4 Tovarne za svilo G. Henneberg (e. in kr. dvorni založnik), Cnrih. 8;Miril M4»: 29. oktobra. Sigmund Sclineider, zasebnik, 84 let, Fran-covo nabrežje 29, ostarelost. 30. oktobra. Mirko Lotrič, mizarja sin, 4 mesece, Tržaška cesta 65, črevesni in želodčni katar. V hiralnici: 29. oktobra. Katarina Jalen, gostija, 77 let, ostarelost. V bolnišnici: 27. oktobra. Marijana Civha, dekla, 18 let, legar. — Ana Zupančič, Šivilja, 30 let, jetika. 28. oktobra. Martin Suhadolnik, dninar, 61 let. jetika. 29. oktobra. Marija Maggiori, gostija, 55 let, naduha. — Barbara Kastelic, jesiharja žena, 57 let, otrpnenje srca. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306'2 m. a a a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Neb« «-2 •gl- S! ^KISELINE ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspohom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru. slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi. zgagi itd., ter katarlh v sapillh, zaslizenju, kašlju in (III.) hrlpavosti. 1—44 Henrik Mattoni v Gresshubl Sauerbrunn. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinaini in vinom. Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da prevzemam in izvršujem točn« naročila na 294 37—29 ! uuJl riž »njo, rik vina i Pošiljatve v omotih po 5 klg. oddajam po pošti, one od 30 klg. naprej pa po železnici s povzetjem. Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žeI6 o raznih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje itd. Glavni moj namen Je razpošiljati dobro blago ln po nizki oenl. Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno. Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in morem dajati blago po tako nizkih cenah, da se ne bojim konkurence. Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja. Z odličnim spoštovanjem Ernest Pegan v Trstu, ulica S. Francesco št. 6 ft ■J »S' f pristnega letošnjega vina lastnega pridelka je takoj na prodaj. Cene: Belo namizno vino . . hektoliter po 22 gld. Črni teran .... » » 2G » Vino je sladko in močno ter ima od 9—11 stopinj alkohola. Sodi se pošiljajo na naslov: Franjo Goreč župnik v Baderni, pošta Antignana, železniška postaja Pazin (Pisino) Istra. 758 3—3 •Q€KH3€H3Q» Stanarinske knjižice za stran ke z urrdnt potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. * * * tt tt tt tt tt * š tt tt ]> ajlepwo luč daje uporaba 760 6-2 tržaškega cesarska-kronskega kristalnega olja (varnostnega petroleja). Prednosti : čist. bel plamen brez neprijetnega duha, in se ne razpoči. V konvicah po 15 klgr. a klgr. 26 kr. franko na dom. Za konvico ni treba nadatja. — Naročila po pošti izvršujejo po povzetju v zabojih po dve konvici franko nastopne tvrdke v Ljubljani: Jeglič & Leskovic, Kastner Mihael, Kordin Josip, Perdan Ivan, Schifler Viktor, Konsumno društvo. K * K K K K K K K K K K K K St. 36344. Razglas. 756 3—3 Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane sklenil je v svoji seji dne 18. t. m., da je v mestni občini ljubljanski pobirati v občinske namene tudi v dobi prihodnjih deset let, to'je od 1. januvarija 1899, do konca 1909. leta od dohodkov najemščin naklado v isti visokosti kakor doslej, toraj tako, da so najemščine pod 50 gld. popolnem proste in da je od najemščine od 50 do vštetih 100 gld. plačevati na leto po 2 kr. naklade od vsakega goldinarja najemščine, in od najemščin nad 100 gld. po 4 kr. naklade (gostaščine) od vsakega goldinarja najemščine. To se v smislu § 43 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano javno daje na znanje z dostavkom, da je pritožbe zoper ta sklep vložiti pri podpisanem magistratu v Hdnevnem zapadnem roku, to je do 6. novembra letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 22. oktobra 1898. f Otvoritev narodne trgovine. t + 4* Ljubljana, v Iiresijski palači, Liupujeve ulice 4* (preje na Glavnem, trgu.) Zaloga raznega perila, kravat, predpasnikov, ženskih in otročjih oblek, modercev, raznih čevljev, vse zimske 4* oprave, nogavic, rokavic itd., nadaje vse priprave za «&< ^ krojače in šivilje. 763 3-2 ^ I> u n a j 8 k a 1> o r z a. Dne 2. novembra. Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 25 kr. 101 » — > Avstrijska zlata renta 4°/0...... 119 > 75 > Avstrijska kronska renta 4"/0, 200 kron . 101 » 60 > Ogerska zlata renta 4°/0....... 119 > 45 > Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... 97 » 90 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 914 » — » Kreditne delnice, 160 gld....... 352 > 10 > London vista........... 120 > 50 > Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 » 87" 20 mark............ 11 > 77 » SO frankov (napoleondor)...... 9 > 54 > Italijanski bankovci........ 43 > 80 » C. kr. cekini ........... 5 > 68 » Dn6 31. oktobra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 165 gld. — kr. 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 168 » 50 > Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 » — » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » 30 » Tišine srečke 4»/0, 100 gld.......138 ► — » Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 130 » 50 » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 » — » Posojilo goriškega mesta.......112 » — » 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 » 50 » Zastavna pisma av. osr.zem. kred. banke 4°/0 98 » 10 > Prijoritetne obveznice državne železnice . . — » — » » > južne železnice 3°/0 . 179 » 25 » » » južne železnice 6% . 126 » 70 » » » dolenjskih železnic 4°/0 99 » 50 » Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld. 40 kr.. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......25 Salmove srečke, 40 gld................82 St. Genois srečke, 40 gld.......80 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 1S4 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3450 » — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . 409 » — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 69 » — SploSna avstrijska stavbinska družba . . 114 » 40 Montanska družba avstr. plan.....176 » 6 "j Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 171 » 30 Papirnih rubljev 100 ................127 » 25 30 20 50 50 ?? MERCUR XXXVII. letnik. 1. oktobrom se prične novo celoletno naročevanje! / / 1 vtfkllti<*Il