LETO XXXI / ŠTEVILKA 1, JANUAR 1999 / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2380 SLOVENJ GRADEC / CENA 230 TOLARJEV GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC HUBERT DOLINŠEK, dipl. inž. gozdarstva GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D.D. V LETU 1999 V gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec je še 16.000 ha državnih gozdov. V njih do Gozdno gospodarstvo na podlagi 20-letne koncesije opravilo vsa načrtovana dela. blačrtujemo je posek 50.000 m3 neto gozdnih sortimentov. Predvidevamo vlaganja v aojen|e in varstvo gozdov, za njihovo izvedbo bomo porabili 3.000 delovnih dni. Za novogradnje gozdnih vlak v zaprtih predelih Smrekovca in Uršlje gore načrtujemo 30 mio tolarjev. Za vzdrževanje vlak in gozdnih cest pa še 30 mio tolarjev. Od privatnih lastnikov gozdov predvidevamo odkup 20.000 m3 gozdnih sortimentov na kamionski cesti in še 10.000 m3 odkupa na panju. Gozdnim posestnikom nudimo tudi druge storitve pri gospodarjenju z gozdovi. Preko naše trgovine jih bomo oskrbovali z orodji in napravami za delo v gozdu. Skupno bo Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec tržilo 80.000m3 gozdnih sortimentov in še 5.000m3 žaganega lesa. Prevoz lesa iz gozda naoim kupcem bomo opravili z lastnimi kamioni, po potrebi pa vključili še naše kooperante. Skrbeli bomo za dobro vzdrževanje vseh strojev in naprav za delo v gozdu, za traktorje, žičnice, kamione, prikolice in drugo. Redno bomo vzdrževali lupilne linije in stroje za razžagovanje lesa na Centralnem lesnem skladišču v Otiškem vrhu in Melesu v Radljah ob Dravi. Na mehaniziranih skladiščih CLS in MELES bomo krojili, obelili in sortirali 50.000 m3 gozdnih sortimentov, izdelali 4.000 m tramov in razžagali 5.000m3 hlodovine. V decimirnici načrtujemo izdelavo 3.000m3 bukovih elementov za pohištveno industrijo. Pri visokih in nizkih gradnjah bomo povečali obseg dejavnosti za 10%. Pri tem se bomo z našimi partnerji še tesneje poslovno povezan za doseganje boljših rezultatov. Naši maloprodajni trgovini v Radljah in Slovenj Gradcu bomo dopolnili še s proda|o žaganega lesa, stenskih oblog, ladijskega poda in tramov ter tramičev. Razvijali bomo tudi prodajo opreme in naprav za delo v gozau in sredstev za varstvo gozdov. Za zaposlitev naših delavcev z zmanjšano delazmožnostjo bomo pridobili in razvijali programe, kjer bo možno preko našega invalidskega podjetja produktivno zaposliti večino teh delavcev. ”'ih naše dejavnosti bomo aela racionalizirali, izboljšali organizacij dela in s tem znižali stroške poslovanja, a pa bomo v celoti izpolnjevali kolektivno pogodbo za gozdarstvo. S] GOZDARSTVO OB JUBILEJIH A A GOZDNEGA GOSPODARSTVA H IN VIHARNIKA Vodilni v Gozdnem gospodarstvu in uredništvo Viharnika so po izidu jubilejne številke prejemali čestitke ob jubilejih. Veliko je bilo izrečenih ustno, nekateri pa so nam pisali in nekaj izmed njih tudi objavljamo: MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC Direktor gospod Hubert Dolinšek, a ipf. i nž.gozdarstva Slovenj Gradec Dovolite mi, da Vam in vsem vašim sodelavcem iskreno čestitam ob 50 - letnici Gozdnega gospodarstva in 30 - letnici Viharnika in vam zaželim še obilo delovnih uspehov. Vsa pota so težka, vse želje so vedno nedosegljive in pričakovanja vedno večja od realnosti. Zato bodite ponosni na prehojena desetletja v prepričanju, da ste veliko storili tako za naše naravno in naše bivalno okolje ter da ste dobro gospodarili z gozdovi, ki so vam bili zaupani. V bližnji preteklosti ste veliko postorili, da smo naše podeželje približali dolini in mestu ter na tak način preprečili, da bi se nam razselilo podeželje, kot se je to zgodilo v nekaterih drugih okoljih. Prepričan sem, da bo vaše delo tudi naprej dokazovalo vaša poslanstva, zato tudi vsa naša pričakovanja ostajajo še naprej velika in prav je tako. Se enkrat vsem iskrene čestitke. Janez KOMLJANEC SPOŠTOVANA GOSPA IDA ROBNIK GLAVNA UREDNICA VIHARNIKA! V prvih dneh novega leta sem prejel decembersko številko Viharnika. S to številko ste lepo obeležili njegovo 30 - letnico, z obsežno vsebino pa predstavili še drugi jubilej, to je 50 - letnico Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Tudi drugi zapisi sodelavcev Viharnika so zanimivi in so (bodo) pomemben prispevek (vir) za zgodovino gozdarstva in kmetijstva v koroški pokrajini. Prav je, da ste ob visokem jubileju Viharnika oživeli spomin na nekdanje sotrudnike. Gospa urednica Ida, Vam in sodelavcem Viharnika ob jubileju iskreno čestitam, prav enake čestitke vsem inženirjem, tehnikom, delavcem in kmetom ob 50 - letnici Gozdnega gospodarstva Sloveni Gradec. Vsem želim veliko nadaljnih uspehov. PREBRAL SEM JUBILEJNO ŠTEVILKO VIHARNIKA Po vsej verjetnosti sem eden najmlajših sodelavcev Viharnika, pa ne po letih, temveč po stažu objavljanja svojih prispevkov. Za Viharnik sem zvedel po zaslugi vašega dolgoletnega sodelavca Franca Ju-rača. ki me ie pred letom dni predstavil v rubriki pogovori kot korenino iz Javorja. Pred seboj imam jubilejno številko, ki ste jo dalj časa skrbno pripravljali in ob novem letu poslali svoji ročnikom, sodelavcem in posli svonm naslovnim partnerjem. Iz zanimive vsebine in izbranih fotografij lahko razberemo, da se po koroških globačah pod viharniki skrivajo dobri zgodovinarji, ki so se za trenutek prelevili v časnikarje, z dobrim spominom na stare, davne čase, ko v gozdovih še nismo poznali motornih žag, zaščitnih sredstev, mehanizacije, kajti vsa dela smo opravljali ročno in s konjskimi vpregami. V redakciji ste znali poiskati ljudi, ki so se lotili pisanja tudi med koroškimi holcarji in gospodinjami. Med sodelavci je zaslediti tudi kar nekaj talentov, ki se lotijo tudi poezije. Vsem lep pozdrav Profesor Jože POTOČNIK Slovenj Gradec Res nisem pristojen, da bi napisal oceno, kdo je napisal najboljši prispevek (strokovnih prispevkov tukaj ne štejem), mislim pa, da je bil najbolj odmeven članek gospoda Marjana Čuješa Stari nergač. Tudi mladostni spomini gospe Berte Rupčič so tako življensko in realistično prikazani. Posebej naj namenim nekaj besed fotografijam, ki ste jim namenili ustrezen prostor saj, imajo nekatere že kar zgodovinsko vrednost. Osebno me ie najbolj navdušila fotografija Traktorsko spravilo lesa iz gozda, katere avtor je gospod Franc Jurač. Nekaj besed pa bi želel nameniti še odgovorni urednici. Brez dvoma si prizadeva, da je vsebina Viharnika vedno zanimiva, ne samo za gozdarje in kmete, ampak tudi za mnoge druge. ČESTITKE OB JUBILEJU Če mi dovolite, bi se tudi jaz pridružila k čestitkam ob 30 - letnici Viharnika. Spominjam se, s kakšnim veseljem je moj mož tisti dan prihitel iz službe, ko je izšla prva številka glasila gozdnih delavcev, takrat z imenom Obvestila. Ker je bil gozdni delavec, ga je redno prejemal, vsak mesec. Takrat so mu pri plači zanj odtegnili 1 dinar. Zaradi tega ga ni nikoli odpovedal. Mislim, da je Viharnik previhral svoio krizo in bo izhajal tudi v bodoče, saj ga ljudje, posebno na deželi, zelo radi berejo. Včasih, če ima zamudo, me ljudje že sprašujejo, če sem ga slučajno jaz že dobila. Če bi še živela Jure Šumečnik in Andrej Šertel, bi jima z veseljem stisnila roke in jima čestitala, da sta ustanovila tako revijo, ki je vseskozi aktualna in ima bodočnost. Vsem, ki sodelujete s svojimi prispevki, znanim in neznanim, želim zdravo in uspeha polno novo leto 1999. Štefka MELANŠEK Franjo HOVNIK vtHmm 3 GOZDARSTVO tl NA GOZDNIH UČNIH POTEH GORAZD MLINŠEK, dipl.inž.gozdarstva % Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Konec starega in pričetek novega leta je čas najrazličnejših inventur in poročil o delu v preteklem letu. Tudi sam sem razmišljal o mojem delu, predvsem pa o sodelovanju pri izobraževanju tako lastnikov gozdov kot ostale javnosti. Zelo mi je pri srcu druženje s predšolsko in šolsko mladino, saj se mi zdi vlaganje v znanje o gozdu in varstvu naše pestre narave mladim nadebudnežem velik kapital za boljše prihodnje vrednotenje in varstvo našega zelenega življens-kega prostora. Da si šolarji želijo srečanj z naravovarstveniki, med katerimi smo tudi gozdarji javne gozdarske službe, je dokaz v vse številčnejših medsebojnih druženjih širom po koroškem gozdnogospodarskem območju. Najraje smo se sprehodili po gozdnih poteh, skupaj smo uredili tuai nekaj novih gozdnih učnih poti, o katerih smo že poročali v lanskoletnih številkah Viharnika. Naše delo je vse bolj pestro, saj je v naših gozdarskih vrstah vse več sodelavcev, ki kljub obilo svojega rednega dela z veseljem sodelujejo z mladino. Med njimi so najbolj zagnani v Črni Janez Švab, V Mežici Janez Kodela, v Radljah Jerneja Čoderl, Zdenka Jamnik in Tone Jeznik, v Dravogradu Vlado Petrič, na Prevaljah Bojan Kočnik, Franc Hudrap, v Slovenj Gradcu Gu-sti Kunc, Mika Medved, Drago Zagorc in v Mislinji Primož Areh in Mirko Cehner. Naj mi ne zameri kdo, če sem katerega med njimi izpustil. Vsi moramo težiti k temu, da bo osveščanje mladine in ostalih še boljše. Zato pa je potrebno izpopolnjevanje znanja. Lanskoletno jesensko in zimsko obdobje ni bilo najbolj primerno za medsebojna srečanja v gozdu zaradi slabih vremenskih razmer. Ko pa prelistavam svoj dnevnik, vidim, da naši šolarji in mi nismo spali v tem obdobju. Kar nekaj skupnih poučnih druženj smo imeli v koroških gozdovih. Zelo pestro je bilo v Črni. Zelena pot Teber je bila zelo obiskana pod vodstvom Janeza Švaba. Imel pa je Janez veliko tremo, ko se je pripravljal na celodnevni naravoslovni pohod z mladimi na Peco. Lep jesenski dan je bil bogato poplačan, saj so šolarji kljub naporni hoji Janeza vneto poslušali. Živahno je bilo tudi na obeh bregovih Drave v Radljah. Tudi radeljski gozdarji so se veselili otvoritve gozdne učne poti na Majerhofu, še bolj pa jesenskega obiska. Jerneja Na začetku male gozdne učne poti Navrški vrh. Foto: Gorazd Mlinšek A. ▼ Po učni poti Navrški vrh Čoderl in njeni sodelavci so bili polno zasedeni. Iz Vuzenice je urejena lepa učna pot do cerkve sv. Marije na Kamnu. Revirni gozdar Tone Jeznik je želel, da se na že obstoječi sprehajalni poti sprehodi in nauči o gozdu čimveč nadebudnežev. Danes je ta pot lepo urejena. Solarji so jo predstavili na naravoslovnem dnevu v osnovni šoli v Vuzenici. Med najstarejše učne poti spada mala gozdna učna pot Navrški vrh, za katero skrbijo poleg gozdarjev tudi šolarji osnovne šole Prežihov Voranc z Raven na Koroškem. Priznati moram, da je ta pot po Navrškem vrhu nekoliko zanemarjena, kar se njene ureditve tiče. Vendar pa imajo prežihovci radi svojo gozdno pot. S pomočjo učiteljice Rozike Vogel so spisali celo igro o učni poti in jo tudi večkrat zaigrali. V Slovenj Gradcu gozdne učne poti ni, so pa številne gozdne poti, katere te popeljejo skozi gozd v Dobravi, na Legnu ali v Starem trgu. Po dolgotrajnem jesenskem deževju so se četrtošolci 1. osnovne šole Slovenj Gradec lahko prepričali, da so gozdna tla kot goba, ki enakomerno vsrkava dežne kaplje in še dolgo po dežju oddaja vodo v obliki izvirov, potokov ali mlak. Da je gozd lep in zanimiv tudi pozimi, so ugotavljali tudi malčki in ma-lošolarji otroškega vrtca iz Mežice. Revirnega gozdarja Janeza Kodela iz Mežice in mene so povabili, da jih l|ena la nisem vodiva po gozdu nad Starijem do Škratove jame. V njo nam je škrat prepovedal vstopiti, saj je čez nekaj dni pripravljal nočni pohod z baklami iz Mežice do njegovega domovanja. Ali so otroci dobili obljublji darila, ne vem, ker se pohode udeležil. Sicer pa malčki izkoristijo svoje obiske v gozd za igro in spoznavanje gozda in njegovih prebivalcev. Kar nekaj zanimivih preprostih vprašanj so nam zastavili o gozdu. Pokazali so nama tudi veliko mravljišče, katerega skozi vse leto opazujejo. Tokrat je bilo mravljišče ob gozdnem robu zaščiteno z debelo snežno odejo. Ob zaključku pohoda smo si ogledali tudi drevesa, katera smo pred letom dni slavnostno posadili v njihovem igrišču. Čeprav so lepo skrbeli za naša drevesa, dve izmed njih nista podobni drevesu, saj so ju nepridipravi polomili. Zaščitili so rane, tako se nista Dsušili in imata grmičasto obliko posusih krošnje. Zakoračili smo v novo leto v upanju, da se bomo še velikokrat srečali na najrazličnejših gozdnih poteh. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije v koroškem gozdnogospodarskem območju si želimo sodelovanja z vami. Naj se prične že tradicionalni „Teden gozdov", ki poteka po našem programu v drugi polovici maja, že kar na začetkuletošnjega leta! Mežiški mali šolarji in malčki se niso ustrašili poledenele poti skozi gozd. Drugošolci iz Slovenj Gradca Foto: Gorazd Mlinšek A ▼ RIŽA V BISTRI JANEZ ŠVAB, inž.gozdarstva, © Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec -----4 - 5 m - Vhod v rižo Pred kratkim časom je g . Mirko Kumer v Viharniku pisal o zgodovini podjetja „ Korotan „ in objavil tudi sliko riže, ki je leta 1920 -1926 potekala po dolini Bistre. Članek je sestavljen iz dveh delov in sicer prvi del vsebuje splošne podatke o rižah, drugi del pa opisuje rižo v Bistri v letih okrog 1920. Konkretne podatke o riži so mi posredovali Frančiška in Ivan Dlopst - pd Knez ter Franc Adamič - pd Plaznik. Splošno o rižah Riže so gozdne poti, po katerih se giblje les, deloma kontrolirano zaradi lastne teže. Razlikujemo statične ( stabilne ) in prenosne riže. Stabilne so tiste riže, ki se ne premikajo iz mesta na mesto. Uporabljale so se predvsem tam, kjer so na takšno rižo gravitirale velike količine lesa. Prenosne riže, že samo ime pove, kakšne so bile, o njih pa v prispevku ne bo govora, kajti pri nas se praktično niso uporabljale. V Sloveniji so riže zgodovinskega pomena, uporabljajo pa jih še vedno v nekaterih področjih ZDA in Kanade, predvsem zaradi načina gospodarjenja in velikih področij, ki lahko na takšno rižo gravitirajo . Slabe strani riž so: • velika poraba lesa za samo izgradnjo ( 0.20 do 1 m3 / m ) • veliki stroški vzdrževanja ( 0.1 do 0.15 del. dni leto / m ) • uporaba samo v hribovitih delih • pogosti zastoji • velike nevarnosti pri delu • nezanesljive kalkulacije stroškov • omejen rok trajanja Učinek dela pri spravilu lesa z rižarni je odvisen od: • velikosti in enakomernosti padca • kvalitete riže • števila in velikosti ovinkov • organizacije dela • kvalitete obdelave sortimentov • strokovnosti Deli lesne riže Vhod v rižo Dolžina takšnega vhoda v rižo je bila okrog 20 m, širina pa na zgornji strani 4- 5 m, spodaj pa je bila enaka širini srednjega dela riže { 1 - 1,2 m ). Na tem spodnjem delu je bila običajno tudi ograja iz okroglic visoka, do 2 m, dolga 6 - 8 m, postavljena v smer proti hribu. V takšni ograji so bila vrata , ki so bila odprta v delovnem času, kajti za ograjo je bil nagomilan les za spravilo. Pri samem začetku riže so pazili na to, da je bil vhod riže bolj strm kot sam srednji del. Z ograjo in z vrati na ograji pa so poskrbeli, da ni prišlo do nekontroliranega sa-mospuščanja sortimentov. Srednji del Dno ( „ tregerji „ ) sestavljajo tri debla debeline 10 - 15 cm, med seboj razmaknjena 2-3 cm z nalogo, da zdržijo obremenitve sile teže in da vse te pritiske amortizirajo ( drobnejši sortimenti so bolj prilagodljivi ). Na podlago („ langon „) so pritrjeni s poseonimi cveki ( „ štosovci „ ). Nad dnom so sredniki { „ bererji „ ), ki so na dno pritrjeni z cveki, ki so jim rekli „ jopovci „. Sredniki so bili že debelejši in sicer od 13-20 cm. Na običajnih mestih so rižo zaključevali gorniki ( „ sotli „ ), ki so bili debeli okrog 25 cm. Na ovinkih, včasih samo na zunanji strani so zaradi tega, da iz riže ne bi metalo lesa, dali tudi nad-gornike („ ubersotle „ ). Tako pripravljen zložaj so poimenovali „ štos", ki je bil različno dolg, na vrhu pa je bil širok od 1 - 1,2 m. Debelejši deli debel so bili obrnjeni v smer nagiba riže, to pa zaradi tega, da pri spravilu ne bi prišlo do zatikanja sortimentov ob rižo. Sama riža je ležala na podlagi { „ langonu „ ). Ta del je bil sestavljen iz sortimentov, postavljenih horizontalno na vzdolžno os. Kadar je moral biti zgornji del riže na tleh, so postavili le podstavke.Ka- Presek riže dar so bile višinske razlike manjše, so postavili posebne jarme, ki so bili podobni lesenim kaščam ob plaziščih ( „ širmi „), to so bili navzkrižno postavljeni 25 cm debeli hlodi. Mesta, kjer so se spajali „ štosi ,„so morala biti izd-letena ( izrezano ). Na večjih strminah so postavljali eno ali več nadstropne jarme ( „ poke „ ) najrazličnejših oblik. Nad „ pokom „ je bila podlaga ( „ langon „ ). Zaključek riže Zaključek je bil povezan s skladiščem oblovine, ki je bilo običajno postavljeno na vzdolžno os riže. Da bi les postopoma izgubil hitrost in da bi na koncu obstal, je bil zaključek riže v protivzponu ali v ovinku. Na zaključku riže ni bilo srednjikov in gornikov, če je bilo le mogoče, so na koncu riže naredili vodne bazene, s katerimi so amortizirali padec lesa. Riža v Bistri Potok Bistra teče deloma po kisli podlagi (tonalit), deloma po apnencu. Zaradi tega so nastajali razni slapovi ( „ skoki „ ), vmes pa ravnine. Spravilo lesa je bilo zaradi tega zelo oteženo. Le malokdo ve, da je tu spravilo lesa potekalo tudi s pomočjo klavž, ki so drugače značilnost idrijskega področja. Na takšen način so spravljali predvsem prostorni les za oglje, ki so ga največ kuhali pri Cvelberju ( oglarji so od Cvelber-ja imeli v najemu več parcel). Da je bilo tu posekanega veliko bukovega lesa in skuhanega v oglje, dokazuje površina okrog partizanske bolnice v Beli peči, kjer je na majhni površini več kot deset ostankov kop. Drugo spravilno sredstvo, ki se je tu lahko uporabilo, so bile riže. V sedanjem času, ko je večja odprtost z gozdnimi cestami, poteka spravilo največ z žičnimi žerjavi. Do podatkov o tej riži sem prišel v glavnem po pripovedovanju od v začetku navedenih virov. Rižo so zgradili leta 1920 in mojster riže Krumpačnik je sklenil pogodbo z lastniki gozdov v Bistri, da bodo po tej riži spravljali les 8 let. _Ze takrat so bile novemberske povodnji in ena takšna je leta 1926 precej močno poškodovala rižo .Bilo je potrebno veliko energije in stroškov, da so rižo ponovno usposobili. Po letu 1928 riže praktično niso več uporabljali. To rižo sta v bistvu sestavljali dve in sicer je ena šla po potoku pred sedanjo lovsko kočo, druga pa od Prosenčevih njiv ( današnje strelišče LD Bistra ). Združenje riž oziroma „presip" je bil v Kozji peči, kajti malo višje je iz Račjega prišlo skupaj veliko lesa. Po teoretičnih podatkih gre v takšno rižo približno 0,5 m3 lesa, ta riža je bila pa dolga približno 2800 m. V tej riži je bilo približno 1400 m3 lesa, ki ga kasneje niso mogli več uporabiti. Sečnja se je vršila v Ratihovem in Ježevem gozdu, les pa je, kot je že omenil gospod Kumer, kupil Lahovnik oz. njegovo podjetje. Pri sečnji in spravilu je občasno sodelovalo tudi več kot trideset ljudi, ki so si postavili tipične „ olcarske „ bajte pri Ježu in pri Knežem mlinu. Sečnja je bila kombinacija sečnje na frato ( Medvejek ) in sečnje do določene cole ( običajno do šeste cole ). Sekali so na suš, tako da so pustili v vrhu 2 - 3 m vej. Pri tem so morali vejevje strogo zmetati v grmade in les je moral biti olupljen do kresa ( 24. 6 ). V tistem času ie bil zelo iskan artikel smrekova skorja ( pridobivanje tanina ). Pri takšnem delu je bilo dogovorjeno, da je skorja last „ olcariev ,„ ki so to skorjo sušili tako, da je stala pokonci. Spravilo je potekalo pozimi in v glavnem ponoči. Riža je potekala po predelu , ki ni bil zadosti strm, da bi za spravilo zadostovala samo voda, temveč je moral biti tudi led ( „ sigont „ ). Za spravilo ponoči sta bila dva vzroka in sicer boljši „ sigont „ in pa da so lahko čez dan furmani odvozili les, ne da bi pri tem ovirali spravilo. Na relaciji riže je bilo štirinajst kontrol ( „ pošt „ ) in, da je „ pošta „ prišla do konca in nazaj je trajalo 10-15 minut. Zaključek Namesto zaključka bi razložil , da je ta članek nastal praktično zaradi razmišljanja o tem, da bi lahko v bližini Črne naredili krajšo maketo riže. Verjetno bi s tem nastal določen strošek, vendar menim, da je poleg rudarstva in železarstva v Mežiški dolini tudi gozdarstvo pomembna panoga, predvsem iz časa povojne obnove. Verjetno je sedaj še zadnji čas za kaj takšnega, kajti sedaj še živijo ljudje, ki to znajo narediti. Nekdanji direktor gozdarskega obrata v Črni, je pred dvajsetimi leti izračunaj, da bi posekani hlodi samo iz črne položeni v kolono tvorili pot od Črne do Carigrada. Upam, da nisem edini, ki menim, da bi hlode, ki bi tlakovali pot le iz Črne do Rudarjevega porabili za ohranitev tehnične dediščine in da bi lahko novoizvoljeni občinski svet pričel z aktivnostmi za takšen projekt. STROKOVNA EKSKURZIJA ZA LASTNIKE GOZDOV IZ RAVEN IN PREVAU JANKO MIKELN, dipl.inž.gozdarstva Cb Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Hn m up j - ■Sp” * V ®L i Na krajevni enoti Prevalje smo se odločili, da izobraževanje lastnikov gozdov s področja gojenja gozdov organiziramo v območni enoti Novo Mesto, v bukovih gozdovih krajevne enote Straža. Namen ogledov je bil, da lastnikom prikažemo in s podatki potrdimo spoznanja stroke o negovalnih delih v gošči in letvenjaku in prenosu spoznanj iz pragozda v gospodarski gozd. Ogledali smo si bukove sestoje v re-viqu Brezova reber in pragozd Pečka v revirju Soteska. Vsi gozdovi so v lasti države. V Brezovi rebri je bil poudarek ogled dveh vzorčnih ploskev (negovane in nenegovane), ki jih gozdarji spremljajo že od leta 19/0. Razlike med ploskvama lahko vidi vsak obiskovalec. Inž. Stane Pirc nam je s podatki o redčenjih, lesni zalogi, prirastku in sečnjah to tudi lepo prikazal. V pragozdu Pečka nam je revirni gozdar inž. Brane Bradač predstavil revir in razložil podatke o pragozdu ( Hufnagel 1894, Mlinšek 1954). Z našimi dopolnitvami o pragozdu so lastniki pridobili pomembne informacije in so lahko nova spoznanja prenesli v gospodarski gozd. V pogovoru na objektih so aktivno sodelovali tudi lastniki gozdov. Občutki udeležencev so bili tisti dan še neurejeni. Bili so različni, od takih, ki so se čudili, da je temu res tako, do takih, ki so dvomili v resničnost predstavljenega. TEČAJ VZDRŽEVANJA MOTORNE ŽAGE FRANC HUDRAP, inž.gozdarstva © Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Motorna žaga je eno najpomembnejših orodij, ki je na voljo pri delu v gozdu. Uporabljamo pa jo tudi pri negozdarskih delih: delu v sadovnjaku, izdelavi ograj, gradnji in obnavljanju poslopij, čiščenju z grmovjem zaraslih pašnikov, čiščenju brežin in cest... Delo bo varno in produktivno le s pravilno izbrano in vzdrževano motorno žago. Vzdrževana motorna žaga povzroča manj hrupa in tresljajev, delovni učinek je večji, čas izpostavljanja škodljivim vplivom pa krajši. Z namenom izboljšati kvaliteto vzdrževanja motornih žag smo gozdarji krajevne enote Prevalje izvedli enodnevni tečaj, 4. decembra 1998. Potekal je na kmetiji Petra Rezarja, po domače Spodnji Lečnik, ki nas je prijazno sprejel. Kljub močnemu sneženju se je tečaja udeležilo 18 lastnikov gozdov. Po kratkem uvodnem delu smo se pogovorili o izbiri motorne žage pri nakupu, o pripravi „motorke" za delo ter o dnevnem in tedenskem vzdrževanju. Iz tople sobe smo se prestavili pred hišo, kjer smo v pravem snežnem metežu preizkusili „motorke" tečajnikov. Pri prežagovanju bukovega hloda smo merili čas trajanja prežagovanja. Po čiščenju in pripravi „žaq" za delo smo ponovno izmerili čas prežagovanja. Za ilustracijo: z žago. Id je dosegla najslabši čas - 23 sekund, smo po vzdrževanju prežagali hlod v 12 sekundah. Na koncu tečaja se nam je pridružil serviser Viktor Buč, ki nam je razložil, katere so najpogostejše napake pri vzdrževanju (oziroma nevzdrževanju), ki so vzrok okvar motornih žag. Lastniku Petru, ki nam je dal na razpolago prostore za izvedbo tečaja, se zahvaljujemo za prijazen sprejem. POSLOVNA ENOTA GRADNJE GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC - GRADI ZA PRIHODNJE RODOVE ALEKSANDER ČELAN, inž.gradbeništva VISOKA GRADNJA V LETU 1998 Na področju visoke gradnje je poslovna enota Gozdnega gospodarstva Gradnje vidno napredovala v preteklem letu. Delno smo se opremili za to področje graditve objektov in izkristalizirala se je tudi skupina dobrih delavcev. To se je odrazilo na obsegu in kvaliteti izvršenih del, kakor tudi na izkazanem zaupanju družbenih in privatnih investitorjev. Tako smo v preteklem letu izvajali gradbena in obrtniška dela na rekonstrukciji podružnične osnovne šole na Selah (kar smo že predstavili), adaptirali pa smo še poslovne prostore Preventa PC Mislinja in proizvodno halo na lokaciji Meles na Zgornji Vižingi. zgradili smo več sta-novanskih hiš za zasebne investitorje ter izvajali razna manjša gradbena in obrtniška dela. Največji in najzahtevnejši objekt, ki smoga pričeli graditi v drugi polovici 1998 leta in ga še gradimo, je poslovno - stanovanjski objekt na Glavnem trgu 51 v Slovenj Gradcu. Tu gradimo 4 nove poslovne lokale v pritlični etaži ter enega rekonstruiramo, v nadstropju in mansardi pa gradimo šest stanovanj skupne neto površine 613 m2. Investitor projekta je Mestna občina Slovenj Gradec. V letu 1999 bomo konec meseca januarja pričeli z gradnjo bloka v Mislinji, v katerem bo v pritličju knjižnica, v nadstropju pa 8 neprofitnih stanovanj, vendar o tem kdaj prihodnjič. 1. Poslovno stanovanjski objekt Glavni trg 51 Slovenj Gradec na začetku gradnje. 2. Krevh - Slovenj Gradec 3. Poslovno stanovanjski objekt Glavni trg 51 Slovenj Gradec -stanje pred božičem, 4. Hain - Vrhe (gradnja 1997 in 1998) 5. Lang - Maribor Foto: Aleksander Čelan 9 mmmm Odstrel je le eden od faktorjev pri gospodarjenju in gojitvi divjadi . Posebno intenzivni smo pri dogovi janju z ostalimi porabniki prostora o specifičnem gospodarjenju na rastiščih velikega petelina in zimova- liščih gamsa . Usklajeni so tudi dogovori o vzpostavitvi mirnih zon in o vzdrževanju pa sišč v gozdovih . Zaradi relativno skromne vegetacije (kisla matična podlaga , zasmre-čenost) smo prisiljeni vsakoletno obdelati vsaj dve krmni njivi (Polovec , Krančija) in na njih posaditi topin-lambur in krmni ohrovt. Iz denarja za uplenjeno divjad , ki ga v celoti vložimo nazaj v lovišče , pa za zimsko krmljenje nabavimo tudi koruzo . Vso to delo pri pripravi krme , pri krmljenju in pri vzdrževanju lovskih naprav opravijo lovci na neplačanih delovnih akcijah , tako se na leto naredi za okrog 4000 ur dela. V letih pred 1970 so lovci skupaj z gozdarji zgradili lovsko kočo na Ježevem . Večina ljudi v Črni in okolici pozna to kočo kot vsakoletno prizorišče tekme na glinaste golobe v okviru turističnega tedna , le malokdo pa ve , da tu lovci dežurajo vsak konec tedna in da se da v njihovi družbi preživeti čudovite trenutke v res lepem okolju. TEŽAVE PRI GOSPODARJENJU Kot v vsaki prostovoljni organizaciji tudi v lovskih družinah prihaja do občasnih kriz glede vodenja. Največja težava LD Bistra pa ni to , pač pa povprečna starost lovcev ( preko 58 let), še bolj pa negotovost ob izidu novega lovskega zakona . Zaradi vseh teh stvari se začenja pojavljati malodušje in vprašanje ali se vse to še izplača ( vzdrževanje objektov ) . Kljub temu upamo, da se bo tudi tu našfa pametna rešitev , saj nas večina ve , da je naša lovska družina bila v še dosti hujših težavah, iz katerih se je znala izvleči , pa se bo tudi tokrat. Vsakoletna predavanja osnovnošolcem , razne učne delavnice in kot delček v mozaiku tudi ta članek bodo pripomogli k dvigu pozitivne miselnosti o lovcih in tudi novi lovski zakon ne bo takšna neumnost, kot mnogi mislijo . ZAKLJUČEK S tem člankom in predstavitvijo lovske družine sem poizkušal doseči , da vsaj nekateri bralci o lovcih ne bodo sodili več negativno. Mlajšim poslušalcem večkrat povem , da ima tudi kmet kravo ,ki jo zakolje, rad, da ima cvetličar rožo , ki jo utrga, rad in tudi lovec ima rad srnjaka , ki ga ustreli;takšno je pač življenje in v naravi ima vsaka živa stvar svoj začetek in konec . Že od nekdaj velja , da je lov naučil človeka odgovornosti do drugih : družine, roda , plemena , ohranjanja živalskih vrst , pa tudi sedaj se zahteva od sodobnega lovca predvsem , da za svoja dejanja odgovarja pred svojo vestjo in pred družbo . LOVSKA DRUŽINA BISTRA JANEZ ŠVAB, inž.gozdarstva fb Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec UVOD Lov ni samo streljanje določenih vrst živali , pa tudi gonja za določenimi trofejami to ni .Lov je vse kaj drugega , je predvsem skrb za ohranitev okolja za redke živalske vrste , je skrb za redke pri nas še ohranjene vrste , je dodatno krmljenje živali v neugodnih razmerah in navsezadnje res tudi nadomestitev plenilcev, ki jih tudi pri nas ni v ustreznem številu . Predstavitev lovske družine Bistra naj služi kot delček k pozitivnejšemu gledanju na lov v tem času . 1.NARAVNE DANOSTI LOVIŠČA Lovska družina Bistra je organizacija ,ki ji je država zaupala gospodarjenje z divjadjo na območju katastrskih občin Bistra^ ,Ludranski vrh ter dela Javorja in Črne na skupni površini 5505 ha. Lovišče leži na razgibanem področju od Šentvida do Raduhe. Najnižja točka lovišča je Črna s 576 m nadmorske višine , najvišja pa le za nekaj 10 m ne doseže dvatisočaka ( Lanež 1931 m ). Poleg velike gozdnatosti ( kar okrog 90 % )je za ta predel značilno , da prevladujejo silikatne kamnine in le s posameznimi karbonatnimi vložki ( Bela peč , Kozja peč , Greben , Fekovo ) se razbije monotono področje . Kot kaže že podatek o gozdnatosti je tu zelo redka poseljenost tudi zaradi severnih leg . Same kmetije so tu nastajale relativno pozno (13-15 stoletje ) , ko je v dolini in na južnih legah orne zemlje že zmanjkovalo . Žaradi tega so te kmetije zelo velike , v obliki celkov , s specifično organizacijo znotraj celka ( nad kmetijo del gozda za pridobivanje drv in stelje , pod kmetijo njiva za lažje spravilo gnoja na njivo in odvoz lažjega pridelka iz njive , gozd pa je ostal predvsem na osojnihlegah ). Dokaj ohranjeno okolje (Bistra -nekdaj VVistra = čist ) nudi dobre razmere vrstam , ki imajo rade mir .Tu najdemo od redkih vrst še vedno v dovolj velikem številu velikega petelina , ruševca , belko , gozdnega jereba , planinskega zajca , in neredko planinskega orla . Kot lovna divjad pa so ob najbolj pogosti srnjadi in gamsu zastopani tudi jelenjad , divji prašič , vse vrste kun in lisica . ZGODOVINA LOVA Za predel Črne je bil lov že od nekdaj nekaj posebnega . Prav zaradi te posebnosti pri izvajanju lova je praktično , da zgodovino lova na področju današnje lovske družine Bistra prikažem že kar v 16 stoletju . Do takrat je bil lov za zemljiško gospodo zunanji znak veljave , statusni simbol . To je bil vladarjev regal in bog obvaruj tlačana , da bi se spozabil , pa tudi fevdalec si je moral lov plačati s pristojbino . Pa vendar povsod ni bilo tako . Urbar gospostva Pliberk iz leta 1570 , ki ga je sestavil baron iz eneka David Ungn- Lovska koča Ježevo Foto: Janez Švab ▼ ▲ Odstrel v letu 1992 and kot zastavni gospod gospostva Pliberk, je imel v svoji sestavi tudi določbe glede velikega lova . Tu je primer za kraj Črna , ki aa urbar opisuje , da sta tu dva velika gozda in to Lipovec (verjetno današnji Smrekovec ) in drugi Peca . V obeh je bilo veliko divjadi (jelenov , srn , medvedov , in divjih prašičev , v Peci pa tudi gamsov). Za razliko od ostalih dežel pa je na tem področju lahko ( oziroma moralo ) izvajalo lov dvanajst kmetov , ki so uplenjeno divjačino oddajali v pliberško graščino za določeno plačilo, bodisi v mesu ali v denarju . en način je zemljiški gi jrišel do plena iz oddaljenih T< do nekega plačila lospod lovišč , Na takšen način P' kmet pa do nekega plačila V ostalih zgodovinskih obdobjih potem ni prihajalo več do takšnih razlik po avstrijskih deželah . Na področju Koprivne in Bistre je v času od leta 1946 do I . 1949 delovala in z loviščem upravljala lovska družina Koprivna - Bistra .Z reorganizacijo lovstva v Sloveniji nastaneta dve lovski družini Koprivna - Topla in Bistra . Družino Bistra je po zakonu o redukciji državnih lovišč ustanovilo 8 lov- cev , od katerih živi le še eden . Prvi starešina lovske družine Bistra je postal znani gozdar , lovec in pisec strokovnih člankov Anton Černač. Z manjšimi korekturami pri mejah med lovskimi družinami je površina lovišča ostala vsa leta približno enaka , večalo pa se je število članstva Jako da se je število ustavilo nekje pri 60 . Odnosi z ostalimi porabniki v prostoru so bili vsa leta vzorni. SEDANJE GOSPODARJENJE LD Bistra ima lovišče z lovno površino 5411 ha . Podlaga za odstrel je ugotovljena številčnost divjadi, pri planiranju pa se upoštevajo Enotne gojitvene smernice R Slovenije in za posamezne vrste divjadi še Karavanški sporazum , ki so ga sklenile LD s sosedi na Avstrijskem . Za leto 1998 smo planirali naslednji odstrel: srnjad 52 qamsi 23 jelenjad 8 div i prašič 4 jazbec 4 poljski zajec 2 kune 10 lisice 20 10 mMmm POGORELA JE GOZDARSKA KOCA V KOMISIJI IDA ROBNIK Lani, 29.novembra je izbruhnil požar v gozdarski koči v Komisiji. Objekt je bil lesen, zalo reševalci niso uspeli rešiti ničesar, obvarovali so le obvarovali sosedjo stavbo pred ognjem. Na pogorišču je ostal le dimnik, ki se je pregrel in po vsej verjetnosti bil tudi vzrok požara. Gozdarji so kočo zaradili pred 40 leti sredi komisijskih gozdov. Takrat so gradili take in podobne objekte na krajih, ki so bili daleč od bivališč gozdnih delavcev in so jih uporabljali za zavetje v slabem vremenu. za počitek in tudi prenočili so v njih. Koča v Komisiji je bila postavljena na izjemno lepem mestu na nadmorski višini 1200 m pod Roglo. Izdelana je bila iz brun in obložena s skodlami. Pred osmimi leti so mislinjski gozdarsji zgradili prizidek za sanitarije. V objektu je bila elektrika in voda. Lani poleti so JANUARSKA SEJA SINDIKATA GOZDNEGA GOSPODARSTVA IDA ROBNIK Na januarski seji je sindikat Gozdnega gospodarstva sprejel program dela za leto 1999, razpravljal je o počitniških kapacitetah in o zaposlovanju v podjetju. Glavna naloga sindikata je, da bodo spremljali izpolnjevanje kolektivne pogodbe. Posebno pozornost bodo posvetili zaščiti delavcev. Skrbeli bodo, da Bo dosledno izvajan pravilnik o zaščitnih sredstvih, da bodo delaci pravočasno prejeli zaščitna sredstva, predvsem pa, da bodo dosledno spoštovana pravila varstva pri delu. Sindikat si bo tudi prizadeval da bodo zaposlovali invalide, ki še lahko delajo. Ob tem se je razvila tudi razprava. Pripomba vodstva podjetja je, da so med invalidi tudi taki, ki se izogibajo delu in ne delajo vestno. Za te bodo uvedli disciplinski postopek. Sindikalisti so predlagali kot ukrep za zmanjševanje stroškov dela tudi kontrolo bolniškega staleža in ivali-dov, ki doma čakajo na delo. Ob tem je bil sprejet sklep, naj strokovne službe pripravijo pravila za kontrolo bolniške, vodstvo pa naj zagotovi čim več dela za invalide, ki so na čakanju. Sindikat bo tudi letos razporejal delavce v počitniško prikolico v Čatežu. Ker je imelo podjetje v lasti več prikolic, so sindikalisti postcr/ili vprašanje, kje so lete sedaj ter sprejeli sklep, da bodo do prihodnje seje ugotovili, kdo so lastniki. Vodstvo podjetja si bo prizadevalo, da bo tudi letos sklenjena pogodba z Ber-nardinom o koriščenju njihovih kapacitet po enakih pogojih, kot v preteklih letih. Objekt v Filip Jakovu je še vedno naseljen in ga v takem stanju ni mogoče urejati ali kako drugače razpolagati z njim. Govorili so tudi o možnosti, da Bi postavili nov objekt na lokaciji, kjer je pogorela mislinjska gozdarska koča v Komisiji. Mislinski gozdarji, krajani Mislinje in delavci Gozdnega gospodarstva se za postavitev novega objekta zelo zavzemajo, zato bi bilo potrebno čimprej ugotoviti tudi interes ostalih lastnikov podjetja Gozdnega gospodarstva za novo gradnjo. V razpravi o zaposlovanju v Gozdnem gospodarstvu je vodstvo podjetja sindikatu zagotovilo, da v tem trenutku ni razlogov za nadaljnje odpuščanje delavcev. Na nekaterih področjjih dejavnosti je sicer kriza za delo (TIS), vendar pa je tam zaposlenih zelo malo ljudi. Dokončno število zaposlenih bodo v podjetju ugotovili, ko bo izdelan program zaposlovanja. Sendikat je bil obveščen, da bo skupščina delničarjev v začetku junija letošnjega leta. Ostanki mislinjske gozdarske koče v Komisiji po požaru. Foto: Jure TASIČ Mislinjčani prekrili streho s skodlami in objekt prepleskali. Koča v Komisiji pa že dolgo ni opravljala več prvotne funkcije, ampak je bila namenjena sindikalnemu turizmu. Delavci Gozdnega gospodarstva so radi zahajali tja gor, bila pa je tudi primerna postojanka za razne gozdarske ekskurzije in druge obiskovalce. Delavci Gozdnega gospodarstva, predvsem pa Mislinjčani si želijo, da bi podoben objekt postavili na novo na istem mestu, saj so najn navajeni , saj poznamo prego-vor:"Navada je železna srajca!" vmmn n KMETIJSTVO AL, BO pR|§LO DO TESNEJŠEGA POVEZOVANJA MARIBORSKE IN CEUSKE MLEKARNE? MIRKO TOVSAK, inž.agronomije Pridobivanje mleka na naših kmetijah je z leti postala osnovna pridobitna dejavnost kmetov v koroški krajini. Višinske kmetije, pa tudi tiste na nižje ležečih območjih imajo znatno slabše pridelovalne pogoje kot v ostalih predelih Slovenije, zato si ob ostrih klimatskih razmerah težko predstavljamo, da bi se naši kmetje intenzivneje usmerjali v pridelavo poljščin. Izjema je le nekaj zemlje v šmarškem in podgorskem območju, kjer je poleg pšenice, rži in ječmena možno pridelovati še kvalitetne sorte hmelja. Ostale njivske in travniške površine iskoriščajo za pridelavo živinske krme, tu pa poleg govedoreje in reje ovac drugih možnosti praktično ni. Zaradi vseh teh razlogov kmetom, ki so v celoti odvisni od prihodkov na svoji kmetiji, ni vseeno, kaj se dogaja v živilsko - predelovalni industriji, predvsem v mlekarnah, ki odkupujejo tržne viške mleka iz našega območja. Ko se naša država odloča za vstop v Evropsko zvezo, postaja vse bolj aktualno tudi vprašanje, kaj pomeni ta vstop za nadaljni obstoj kmetijstva in z njim povezano živilsko - predelovalno industrijo. Vse kaže na to, da se bomo kmalu soočili z neizprosno konkurenco zahodno - evropskih trgov, kjer so cene živilskih proizvodov v glavnem nižje kot tiste, ki jih imamo sedaj na domačem trgu. Z odpravo carin in drugih uvoznih davščin bodo naš trg preplavili cenejši izdelki iz drugih držav, kar pa bo nedvomno povzročilo hud konkurenčni boj za našo predelovalno industrijo. Država sicer lahko do neke mere blaži izpad dohodka z neposrednimi subvencijami, s čimer olajša breme visokih vhodnih cen surovinam za živilsko -predelovalno industrijo. Višina teh subvencij pa je omejena glede na razvitost naše države oziroma s tem, kakšen del družbenega proizvoda lahko namenimo za reševanje in ohranjanje kmetij. Država se namreč mora zavedati tudi drugih funkcij, ki jih za ohranjanje podeželja prinaša kmetijstvo, vendar se bojim, da glede na ekonomsko moč preostalega dela gospodarstva in drago državo na področju javne porabe, ni pričakovati večjih finančnih sredstev za ohranjanje in prilagajanje kmetijstva novim tržnim razmeram. Vsekakor za živilsko predelovalno industrijo pomeni edina možnost preživetja prilagajanje novih cen tuji rektor KZ Šaleška dolina g. Marjan Jakob. In kakšne so možnosti povezovanja mlekarjev na našem območju? Na Štajerskem po velikosti izstopata dve mlekarni, mariborska in celjska. Ti odkupujeta viške mleka pretežno na mariborskem in celjsko - savinjskem območju, poleg tega pa še na Koroškem in deloma v Prekmurju. Proizvodni programi obeh mlekarn se prepletajo, celo več, pred kratkim sta obe investirali, vsaka za sebe, v svojo sirarsko linijo, ki pomeni v finančnem smislu za obe mlekarni kar velik zalogaj. Celjska je kupila staro, rabljeno opremo v opuščeni sirarni v Avstriji, Mariborska mlekarna pa je investirala v glavnem z najetimi posojili v sodobno, računalniško vodeno, povsem novo sirarsko linijo. Ta konkurenci, to pa je mogoče doseči le z zniževanjem stroškov. Poti zato je več, vendar sedanja razdrobljenost te industrije v Sloveniji terja takojšnje povezovanje v večje gospodarske združbe. Pri predelavi in distribuciji mleka je ta problem še toliko večji, saj na malem slovenskem prostoru trenutno deluje preko deset pomembnejših mlečno - predelovalnih organizacij. Primerjava s sosednjo Avstrijo, ki se je že soočila z ostalo konkurenco v Evropski zvezi kaže, da bi v Sloveniji zadostovala ena, največ pa dve mlekarni. Če bi do takšne koncentracije proizvodnih zmogljivosti prišlo, bi nedvomno prišlo tudi do delitve proizvodnih programov, izognili bi se podvajanju investicij, prišlo bi do racionalizacije prevozov pri odkupu mleka in enotnejših nastopov pri trženju mlečnih proizvodov. Razlogov za povezovanje je torej več kot dovolj, pa tudi sicer izkušnje iz sosednjih primerljivih držav (Avstrija, Švica) dokazujejo, da je edina možna pot preživetja živilsko - predelovalne industrije v medsebojnem povezovanju v večje ekonomsko - proizvodne komplekse. Tega se zavedajo v Sloveniji vsi, ki se kakor koli ukvarjajo s kmetijsko poli- tiko. Zaradi tega je bila dana ponudba Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se preko Zadružne zveze pričnejo procesi povezovanja predelovalne industrije. Koncem lanskega leta je bila na kolegiju predstavnikov zadrug pri Zadružni zvezi Slovenije ta pobuda soglasno sprejeta in imenovane so bile tudi komisije, ki bodo pričele delovati na povezovalnih projektih. Za področje mlekarstva vodi skupino di- investicija jo je tudi močno finančno zamajala ob dejstvu, da za povečane količine sira iz te linije v glavnem nima zagotovljenih prodajnih poti. To dejstvo navajam zato, ker bi rad poudaril nesmiselnost podvajanja investicij, ki je posledica razdrobljenosti slovenske mlekarske industrije. Zaradi vseh teh dejstev je prišlo tudi pri kmetih, ki so po zakonu o zadrugah postali solastniki mlekarn, do pobude o združevanju obeh mlekarn na območju Štajerske, Koroške in Prekmurja. Prva pot k takšnemu povezovanju bi bila združitev obeh večjih mlekarn, mariborske in celjske, tem pa bi se pridružili še manjši mlečno - predelovalni obrati kot na primer Ptujska in Ljutomerska mlekarna. Ali bo pobuda naletela na EKONASEUA MILENA CIGLER GREGORIN, ing.agronomije ugodna tla, je sedaj še težko predvidevati. Vodstvo in organi upravljanja pri Mlekarni Celje iz Arje vasi so dali že zeleno luč za takšno povezovanje. Žal, pri Mariborski mlekarni takšne jasne pripravljenosti še ni čutiti, predvsem zaradi tega, ker vsi organi na novo olastninjene delniške družbe še niso konstituirani, prav tako pa še ni povsem zaključen postopek lastninjenja, ki bi omogočal tudi zadrugam in s tem kmetom odločujoč vpliv na pomembne strateško poslovne odločitve v tej mlekarni. V zadnjem času si zadruge, ki smo že 45% lasniki mlekarne, močno prizadevamo, da bi Kmečka družba odkupila še 7 procentni lastniški delež z zbranimi certifikati. Na ta način bi prešla tudi Mariborska mlekarna v večinsko lastništvo zadrug in s tem kmetov, s tem pa bi bila tudi pot medsebojnega povezovanja veliko lažja. Ker smo v zadnjem času na področju, ki ga pokriva naša zadruga, omogočili nekaterim kmetom, da oddajajo mleko v Celjsko mlekarno in so bila na terenu zaradi tega tudi negodovanja nekaterih kmetov - članov zadruge, bi rad izkoristil to priliko, da pojasnim razloge, zakaj je do tega prišlo. Prvi razlog je nedvomno ta, da se je Mariborska mlekarna že v lanskem letu otepala z velikimi viški mleka. Povečan odkup za ca 15% je seveda povzročal mlekarni velike težave, tako da so viške mleka dnevno prevažali v Pomursko mlekarno na prošenje, ob tem pa so zaradi nizkih cen ter dodatnih stroškov prevoza nastajale velike izgube. Zaradi tega smo Mariborski mlekarni predlagali, da bi del našega odkupljenega mleka preusmerili v Celjsko mlekarno. V začetku je ta naša pobuda naletela na gluha ušesa, kasneje pa smo se ob vse večjih težavah mlekarne zaradi viškov odkupljenega mleka dogovorili, da del proizvajalcev mleka direktno preusmerimo v Celje. Nesmisel bi bil seveda prevažati mleko naprej v Maribor, nato pa ga od tam ponovno voziti v Celje. Zaradi tega smo dopustili možnost, da se je del, predvsem večjih proizvajalcev, usmeril v Celjsko mlekarno in s tem razbremenil Mariborsko mlekarno viškov mleka iz našega območja. Ker imata obe mlekarni v marsičem različne odkupne pogoje za mleko, razumemo tudi nejevoljo kmetov, saj na tak način pogoji odkupa za vse kmete v okviru naše zadruge niso izenačeni. Vendarle smo prepričani, da bo ta težava rešena ob združitvi obeh mlekarn, v kar tudi verjamemo. Ko bo do tega prišlo, bo odkup mleka organiziran po enotnih kriterijih in na način, ki ga bo narekovala racionalizacija prevozov. V soboto, 13. januarja smo se prijatelji gospoda Erjavca iz Mežice udeležili seminarja o ekonaseljih v severni Nemčiji. Pred pričetkom predavanja smo imeli še občni zbor Društva za permakulturo Slovenije. Kaj je ekonaselje? Je naselje, kjer veljajo načela samopomoči, medsebo|ne pomoči in načela permakulture. Prvi pogoj je seveda zemljišče. Od nekoga si moraš pridobiti začetno parcelo, ki se pozneje lahko širi in veča, odvisno od dejavnosti. Naslednja faza so sredstva. Lahko jih vloži privatnik, ki ima posluh za drugačno kulturo bivanja, lahko jih vloži država ali kdorkoli. Nato se lahko začne. Za začetek naj bi skupina entuziastov opremila neko stavbo za začetno bivanje. To je lahko tudi kakšna opuščena stara hiša. Potem se začne izvedba projekta. Ta pa obsega: stavbe za skupne dejavnosti, rastlinjake, prostor za shrambo, stanovanjske oziroma bivalne stavbe, park z igrali za otroke, lopa za prevozne objekte in pa zelenjavni vrt, ki je po navadi v nadaljevanju rastlinjakov. In v čem se ekonaselje razlikuje od navadnega naselja? Ker je to naselje z vsebino. Dajati mora delovna mesta. V naselju je vse, od rastlinjakov do vrtca za najmlajše, od kokošnjakov do skupnega večnamenskega prostora, odvisno, za kakšen tip ekonaselja se kdo odloči (lahko je tudi brez živali). Učitelji so vseh strok, od umetnostne vzgoje do plesa, petja, vibracij, alternativnih ved in osnov jezika in kulture. Tudi verska prepričanja posamezniki svobodno izraža|o, zato imajo vsak svojega duhovnika ali duhovnega učitelja. Vozni park je skupen. Avtomobili so v nenehni uporabi. Seveda se zahteva od prebivalcev ekonaselja določena stopnja odgovornosti za vzdrževanje skupne lastnine. Rastlinjake in grede obdelujejo po načelih permakulture - oblike gred, vrsta zelenjave, ribniki z ločjem, prestrezanj odpadne vode, razmejitveni pasovi idr. in izraba vseh potencialov brez preobremenitve okolja. Ogledali smo si štiri različne tipe ekonaselja. Izmed teh ie posebno lepo uspelo tisto naselje, ki ima vključeno tudi najuspešnejši način odpravljanja trenj in nesporazumov. Sloves so si pridobili s tem, da s petjem in vibracijskimi tehnikami zmanjšujejo trenja in negativne energije, ki nastajajo kjer je skupina ljudi. Osnovno idejo in izbor parcele da ponavadi ena oseba, najboje, da je ena, ker gre za odločitev, ki se pri dveh že zakomplicira. Nato se število prebivalcev naselja veča. Ko doseže maksimum, na| se zaenkrat ustavi. Vse dejavnosti, od infrastrukture do umetniškega delovanja so uspešne do neke naravne meje števila njenih uporabnikov. Oni so ostali pri številu 100. Ker naselje vključuje živali, le - te prosto hodijo po posestvu, s tem, da v nam predstavljenem vzorčnem naselju najprej spustijo na pašo najbolj izbirčne živali (gosi, ^purane, race), nato manj izbirčne in na koncu najmanj (ovce). Pomembno je, da na ta način že otroci vzpostavijo pristen stik z naravo. Vključujejo jih v vse dejavnosti. Kolikor se sliši čudno ali utopistično, kar sem povzela s predavanja, pa je dejstvo, da sta dve od štirih ekonaselij zaživeli polno in uspešno delujeta. Avtor, ki nam je predstavil projekte oziroma uresničitve le-ten v praksi, je z ženo reživel en teden v ekonaselju v everni Nemčiji. Na začetku je vprašal za stroške bivanja, dobil pa ie odgovor, da bosta lanko odslužila. Med drugim je vozil tudi gospo Margit na letališče. To je oseba, ki ima tudi po finančni plati največ zaslug, da je eno izmed ekonaselij zaživelo. KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA po SLOVENJ GRADEC, CELJSKA C. 7 TELEFON: (0602) 42-341,42-344,43-193 TELEFAX: (0602) 43-301 TOLAR NA TOLAR ZA RAZVOJ KMETIJSTVA SPOŠTOVANI Slovenska zadružna kmetijska banka d.d. Ljubljana je bila ustanovljena leta 1990 z namenom, da bo zagotavljala celovit bančni servis zadružnemu sistemu. Banka ima pooblastilo za opravljanje vseh bančnih poslov. Da bi čimbolj približali poslovanje našim komitentom smo se odločili za sodelovanje s hranilno kreditnimi službami, članicami Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije. V prostorih Koroške zadružne hranilno kreditne službe Slovenj Gradec, Celjska cesta 7, smo odprli blagajniško mesto banke, ki za komitente Koroške zadružne hranilno kreditne službe Slovenj Gradec in druge stranke opravlja posle deviznega varčevanja. Bančno okence posluje v okviru delovnega časa hranilno kreditne službe. Na okencu banke opravljamo naslednje storitve: • nakup in prodajo tuje gotovine, • vodenje devizne hranilne knjižice, • vodenje deviznih depozitov od 1 meseca do 1 leta, • vodenje deviznih depozitov nad 1 letom z izplačilom obresti v krajših časovnih obdobjih, • opravljanje plačilnega prometa s tujino. Vaša devizna sredstva oodo pri Slovenski zadružni kmetijski banki varno naložena. Prepričajte se o ugodnih obrestnih merah in menjalniških tečajih. Najboljšo naložbo vam bodo prijazno svetovale delavke HKS, ki jih sicer že dobro poznate. Obiščete nas lahko vsak delavnik med 8 in 14.30 uro. Informacije po telefonu: 501 - 550 - 26. Slovenska zadružna kmetijska banka, d.d. Ljubljana Prava banka za dobre gospodarje zdravstvo AKUTNI RESPIRATORNI INFEKTI (ARI) IN GRIPA X MARJANA SIMETINGER Na regionalnem Zavodu za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem že dvanajst tednov spremljamo pojav akutnih respiratornih infektov v naši regiji. Ta obolenja se začnejo intenzivno pojavljati v jesensko - zimskih mesecih, zato je v tem času njihovo registriranje bolj aktualno. Spremljanje ARI pa pomaga prepoznati in pravočasno zaslediti tudi morebitni pojav gripe, ki ravno tako spada v skupino akutnih respiratornih infektov in je njena najpomembnejša predstavnica. Pojav ARI je dobro viden v spodnjem grafu, ki kaže potek in razvoj ter delež ARI glede na vsa obolenja na Koroškem. Zaradi močno povečanega števila akutnih respiratornih obolenj je prav, da jih pobliže spoznamo, ker se jih lahko tako tudi lažje obranimo ali vsaj obložimo njihov potek. -Koroika -Trend 40. Teden 41. Teden 42 Teden 43 Teden 44 Teden 45. Teden 46. Teden 47 Teden 48. Teden 49 Teden 50 Teden ARI po tednih poročanja Klinični znaki ARI so podobni gripi; največkrat se izražajo v povprečni telesni temperaturi, slabem splošnem počutju, prehladu, kašlju, bolečinah v prsih in grlu. Bolniku |e lahko tudi slabo, nima teka. Pri gripi so poleg naštetih znakov izrazite bolečine v mišicah, kosten in močni glavoboli. Ker se obolenja prenašajo kapljično, torej s kužnimi kapljicami, ki |ih bolniki širijo s kihanjem, kašljanjem in glasnim govorjenjem, se bolezen najpogosteje pojavlja v družinah in znotraj kolektivov. Bolezen se lahko prenaša tudi z neposrednim stikom, posrednim stikom ali aerosoli. Zdravljenje je simptomatsko, če ne pride do zapletov. Priporoča se ležanje, dovolj tekočine, obogatene z vitaminom C in zdravila proti vročini (za otroke panadon, za odrasle tudi aspirin). Uporabimo lahko tudi sirup za pomirjanje kašlja. Preprečevanje je skoraj nemogoče, občutljivim osebam priporočamo izogibanje obiskovanja raznih prireditev in prostorov, kjer se zadržuje večje število ljudi. Za razliko od ostalih ARI pa je pri gripi imunizacija najboljši način za njeno preprečevanje. Seveda mora cepivo vsebovati antigen, ki je identičen ali vsaj podoben sevu, za katerega se domneva, da bo povzročitelj epidemije. Cepljenje izvajamo v jesenskih mesecih z enkratno dozo cepiva in ga je treba vsako leto obnoviti. Najbolj ga priporočamo kroničnim bolnikom in izpostavljenim osebam. Gripa je bolezen, ki jo povzroča eden izmed virusov gripe. V preteklosti |e povzročala velike epidemije, pogosto so oboleli tudi umirali. Tudi danes lahko pride do zapletov po gripi (najpogosteje plučnji-ca), lahko pa se konča tuai s smrtjo. Virus gripe so prvič izolirali leta 1933. Imenovali so ga Influenca A. Leta 1940 so odkrili virus Influenca B leta 1947 pa virus Influenca C. To so še danes glavni tipi gripe. Teoretično ne moremo govoriti o gripi, dokler nismo prepričani, da je bolnik zbolel za boleznijo, ki jo povzroča virus gripe, kar pa je mogoče le z osamit- :nji. vendar pa nkrat lahko povemo, da vsa podobna obolenja, ki vas pestijo v zadnjem času, še niso gripa, čeprav je ta v svetu že pokazala zobe in jo lahko pričakujemo tudi pri nas. SEM PENZIONIST, KAJ BOM DELAL LETOS ZA PUSTA? AMERŠEKOV POTEPUH IZ ŠENTILJA Prostih sobot zame ni, ni tudi dopusta. Sem dela navajen, mi je dolg čas, špas. irat grem zdaj, prost in rraj. Lahko danes bi bolje živel, če v mladosti študirat bi šel. Bi vozil se z avtom in bil bi gospod, bi se bahal kakor na gnoju Kokot. Na starost sem šele študirat' začel, za učenost in znanost se močno ogrel. Posebno ponoči mi je študij v pomoč, %e valjam po postelji, ker zaspati ni moč. Študiram: politiko slavistiko, sociologijo, astronomijo, teologijo, geologijo, botaniko, humanistiko, agronomijo, jezike (ženske), slovnico, družbene vede, za vse to hočem dobiti dobre jaz rede. Dobre ocene hočem pri izpitu, morda se posreči mi priti h koritu. Izpitov pa nikoli ne naredim, vseeno pa študija jaz ne zapustim, ker upam, da kdaj še diplomo dobim, kar si vse življenje želim. Cev mladosti zato pogojev ni bilo, pa morda sedaj v starosti bo šlo. Slaven postal bom enkrat, ni „šment", zato sem sedaj najbolj priden študent. Morda kedaj še minister bom postal, v prazne si malhe cvenka nabral. Morda se kdaj mi še tudi posreči, kakšnega ministra iz stolčka vreči. Poslancem v parlamentu pridno pomagal, da komu bom stolček požagal. Tam mi nikoli ne bode dola čas, sp kregati z njimi najlepši bo špas. Če pa vse skupaj pade v vodo, pa tudi velike škode ne bo. Narejeni pa bodo zame vsi izpiti, ko bom jin dobil z lopato po riti. Veselo pustovanje in mastna usta želim vsem Viharnikarjem letos za pusta! Izdaja: Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, 2380 Slovenj Gradec, Vorančev trg 1 Telefon: 0602/43-332 Direktor: Hubert Dolinšek Uredniški odbor: Ida Robnik, Majda Klemenšek in Gorazd Mlinšek Glavna urednica: Ida Robnik Lektorica: Majda Klemenšek Oblikovalska realizacija: Umetniška delavnica IDEA, Maribor Likovna urednica: Marlena Humek Tehnični urednik: Robert Strmšek Priprava za tisk in fotoliti: Repro Studio Lesjak, Maribor Ti sle Odtis, Ravne Naklada: 1650 Vse pravice pridržane, © Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec 1998. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 je VIHARNIK proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za kar se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Foto na naslovnici: Peter Vernik ljudje burjakov mlin v topli je obnovuen IN DOGODKI FILIP LESKOVEC, dipl.inž.gozdarstva ZčRfed za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Zelo radi slišimo ali preberemo novico, da je po dolgih letih propadanja kakšna stvar deležna toliko pozornosti, da se najdejo celo finančna sredstva za njeno obnovo. Prav to se je zgodilo z Burjakovim mlinom v dolini Tople. Topla je že dolgo let zavarovana kot krajinski ark in propadanje takih objektov ni v ponos ne kraju in ne občini. Škoda je, da je nekaj mojstrovin dela človeških rok že za vedno izgubljenih tudi v Topli (žage, mlini, kozolci, hlevi...). Zavedamo se, da je vzdrževanje in obnavljanje kulturnih spomenikov povezano z velikimi finančnimi sredstvi , ki pa jih na kmetijah praviloma ni dovolj. Prav v primeru obnove tega mlina je nakazana smer ali način, kako se da s skupnimi močmi opraviti dobro delo. Treba bo pohiteti, dokler bo še kje kakšen mojster, ki je vešč popravila takih objektov. Mlin je obnovljen do take mere, da se da v njem zopet mleti žito. Seveda bo mletje žita prikazano sam za obiskovalce mlina, katerim je v največji meri obnovljeni mlin tudi namenjen za ogled. Burjakova kmetija meri danes preko 200 ha. Večji del je gozd. V njem je zrasla tudi smreka, ki se je po višini skoraj kosala z ljubljanskim nebotičnikom (po zapisu A. Šertela iz leta 1982). Namerili so ji 49 m višine in 19 kubikov prostornine, ko jo je 16. maja 1981 podrl vihar. Ker imajo smreke na našem območju v redni sečnji povprečno kubaturo pol kubika, bi jih morali za enako lesno maso posekati kar štirideset. Stara je bila nekaj čez tristo let. Njeno rojstvo sega v čas, ko so pri nas zemljiški gospodje še terjali od podložnikov tlako. To so bili tudi časi čarovniških procesov in kmečkih uporov zoper zemljiško in cerkveno gosposko. V hribovitih krajih < takrat za krčenje gozda in pripravljanje njiv še uporabljali požiganje. Baron J.V. Valvasor je pisal, tiskal in izdajal za slovensko kulturo pomembna dela, med drugim Slavo vojvodine Kranjske. Približno v tistih časih je nastala tudi Burjakova domačija. Na njej so redili po trideset glav živine, trideset ovac in za mleko tudi trideset koz. Iz mogočnega debla smreke so postavili pred rudarskim muzejem in hotelom v Črni klopi. Turisti jih občudujejo, gozdarji pa bi najraje videli, da bi smreka še stala v gozdu in vzravnano dokazovala bodočim rodovom svojo veličino. Danes je, kot na marsikateri kmetiji, tudi pri Burjaku problem nasledstvo. Upajmo, da bo imel naslednik vse vrline nekdanjih gospodarjev, ki so bili priljubljeni med Toplanarji in daleč naokoli. Na kmetiji zdaj živi žena zadnjega gospodarja Franca, ki je umrl leta 1990 star 87 let. Še pri osemdesetih je vozil traktor in kosil s kosilnico. Pozimi sta z bratom Šima-nom izdelovala razne predmete iz lesa. Znano je, da sta naredila preko sto kolovratov in nič koliko lesenih grabelj, vil, jarmov in podobno. Dolga leta je bil tudi vnet lovec, prostore kmetije krasijo številne trofeje, ki jih je sam uplenil. Na vratih mlina so si mlinarji s črticami označevali koliko vreč žita so zmleli. Na njih je tudi_ napis: „premleval rž... 1929 leta Šiman". Na mlinu so vidne tudi sledi požara, še sreča, da ni v celoti pogorel in so ga še lahko obnovili. Mlin je vreden ogleda, ne samo mlin, tudi druge lepote dolineTo-ple. Prijazni ljudje vas bodo sprejeli in vam povedali še kakšno zanimivost o življenju nekoč in danes. BODIMO DOBRI V LETU 1999 NEDELJSKO POTEPANJE PO VASI Sprehajal sem se JOŽE KRAJNC VIKTOR LEVOVNIK Lepo nedeljsko popoldne in podam se na potep po vasi. Pomislim, morda najdem koga za razgovor med potjo. Križarim po dolgem in počez med hišami, ki jih pred vojno ni bilo. Bilo je le nekaj kmečkih hiš in njihovih bajt, vaška, domača, preprosta prijetna gostilna, mlin, tri žage ob vodi in nekaj obrtnikov z velikimi družinami. Na cesti in povsod je bilo vse živo, ljudje so se obiskovali med seboj. Po cestah so se podili otroci. Ljudje so izkoristili vsako priliko, da so se stajali in pogovarjali, kot so: godovi, koline, kožuhanje in drugi domači verski in posvetni običaji. Po večerih so po vasi prepevali fantje. Ob pustu je pela tudi harmonika. S temi spomini hodim po vasi sedaj sam. Pred nekaterimi hišami vidim parkirane avtomobile, nikjer pa žive duše, še otrok ne. Pomislim, da bi morda stopil v kakšno hišo na obisk, pa si ne upam, da jih ne bi motil in bi jim bil kot takle star upokojenec v nadlego. Ne, rajši ne. Iz neke hiše končno le prideta zakonca, s katerima izmenjam par besed, kako je bilo včasih Juštno" tukaj. Sla sta, tako kot jaz, na kratek sprehod. Bila sta edina, ki sem ju srečal. Podam se dalje ob potoku. Daleč od doma ob potoku me žalostno gleda iz tesne kletke pes. V svojem „zaporu" se komaj obrne. Le kaj je zagrešila uboga žival, pomislim, da je tako zaprta, daleč od ljudi in čemu takšna trpeča žival lastniku služi, nehote pomislim. Pa saj je takšnih živali še veliko, ki tako trpijo. Nekatere so za celo življenje privezane za kakšnim vogalom ute, čim dalj od ljudi. S tem končam svoje potepanje. Kako so se mogle razmere in ljudje tako drastično spremeniti v nekaj desetletjih, se sprašujem. Takšne, kot je bila ta, bodo vse leto nedelje in prazniki. Mi stari, ki se še med seboj radi pogovarjamo in obujamo spomine na nekdanje čase, pa se vedno bolj redčimo. Tudi naši pogovori bodo počasi utihnili. To sem zapisal zato, ker sem posebno občutljiv in alergičen na trpljenje nedolžnih živali, ki jih zanemarjajo ljudje. LISTNICA UREDNIŠTVA IDA ROBNIK, odgovorna urednica Številnim bralcem, ki ste klicali na uredništvo, pisali ali pa kako drugače izrazili zadovoljstvo in nam čestitali ob jubilejni številki Viharnika se iskreno zahvaljujemo. Pri izpisovanju položnic za plačilo naročnine za Viharnik za drugo polletje lanskega leta je prišlo do precejšnje zmede. Nekateri naročniki, ki ste prejeli znesek za celoletno naročnino in ste jo za polovico leta že poravnali, boste prejeli nove položnice z zneskom naročnine za drugo polletje leta 1998, seveda vsi tisti, ki ste o napaki obvestili uredništvo. Za napako se prizadetim opravičujemo. Pa še popravek: V jubilejni številki Viharnika sta na strani 36 in 37 objavljeni fotografiji: Pri Janšku v Koprivni in Pri Zdovcu v Koprivni. Avtor obeh fotografij je Milan GOLOB, dipl.inž. in ne mag.Jože PRATNEKAR. Do napake je prišlo pri prepisovanju besedil, zato se obema opravičujemo. Uredništvo Pravijo, da so lepe pravljice, da v njih ni zlobe, da so pravične! Med pravljicami pa je zelo poznana Sneguljčica. Njena mačeha išče pred zrcalom poklon svoje lepote, žal, pa nekoč sliši besede, da je še ena lepša. Takoj se ji v dušo naseli zlo vprašanje, kako odstraniti tekmico. Ne, Sneguljčica mora biti najlepša! Ali vemo, da lepotna tekmovanja otekajo brez zastrupljenih ja-olk? Toda boj za prva mesta se ne bije samo na področju lepote. Veliko železnih živcev morajo imeti športniki, pa umetniki in tudi drugi poklici. Kdo bo prvi, najhitrejši, najpametnejši, najboljši? Bijejo se za stotinke sekunde, za centimetre, za en sam glas, za aplavz, za samopotrditev. V bojih za prva mesta ni vedno vse „fair". Tudi sosedske nevoščljivosti je vedno več. Vse to pa je čas, v katerem živimo. Samo hlastamo za slavo ali dobrinami, pozabljamo pa človeka ob nas, ki si želi naše bližine. Postali smo zavistni, sebični, vase zaprti. Nesreče drugih nas ne ganejo, samo da nam ne grozi. Leto 1999 se je komaj začelo, pomislimo malo, kako ga bomo preživeli, skupaj z drugimi ljudmi, prizadevajmo si za tople medčloveške odnose, saj ti presegajo materialne užitke. ZVAR KORA DO SV ZAKL/S ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. nem il n i\ nionn dbU/ MAHItJUH, Cankarjeva 3, tel.: 062/224-111 SPOMINSKI POHOD K SVETI NEŽI NA KOROŠKI SELOVEC GORAZD MLINŠEK, dipl.inž.gozdarstva :.» ||L^|! " ^ ."^k JjA T jJK!§f v* * v. mmimm GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC TRGOVINA SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA OSKRBO GOZDARSTVA SLOVENJ GRADEC, Cesta na Štibuh 1 RADLJE (Dvorec), Koroška cesta 68 Telefon 0602/501 620, faks 0602/42 684 Telefon 0602/71 421, faks 0602/71 239 rokavice - gumi rokavice - gozdarske obleka gozdarska škornji gumi s filcem čevlji gozdarski čevlji gozdarski lažji drsnik komplet meter gozdarski 15m veriga vlečna 2 m vrv jeklena 0 10 mm vrv jeklena 0 12 mm zagozda svečka meč Oregon veriga 28 Z veriga 32 Z pila 0 4,8 mm motorna žaga JONSERED 2054 motorna žaga JONSERED 670 motorna žaga HUSOVARNA 254 xp motorna žaga HUSOVARNA 268 olje za mešanico olje za verigo (41) SMO POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER MOTORNIH ŽAG JONSERED IN MOTORNIH ŽAG, KOS IN KOSILNIC: HUSOVARNA, STIHL, JONSERED Plačilo nq obroke, .. oziroma kompenzacija z lesom 371XP