Uredništvo v Goraj Radgoni, Spod. Grl štev. 7, I. nadstrr Rokopisov v.' Ji tlačana v gotovini, GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV 18- Ste». Bornja Radgona, dne Zl. aprila I9ZZ. Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefo.i štev. 7. •••••• Inserati : Ena šest-stolpna petitvrstà (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust. Posamezna številka 40 p IV. leta. Delo naše bodočnosti. (Prosto po „Avtonomistu“.) „Narod brez lastne države ali vsaj državnosti ni narod.“ Dr. Jan. Ev. Krek. Stremljenje vsakega človeka je, da postane samostojen in to v vsakem oziru. V njegovi naravi je, da se otrese odvisnosti in da se tako-rekoč postavi na lastne noge. Enako je z narodi. O tej trditvi prepričuje zgodovina, učiteljica narodov. Kaj pa so borbe narodov drugo, kakor borbe za svobodo, samostojnost, samoodločbo, neodvisnost?! Tudi naš bedni narod se je stoletja boril za svobodo, neodvisnost in samostojnost in je dosegel neke navidezne svoboščine. V nas je zamrla davna dedščina, da smo imeli svojega kralja — četudi, pred davnimi stoletji. Potem smo prišli v sužnost avstrijskih tiranov. V tej sužnosti smo se zopet borili tako dolgo, dokler se ni zrušila mogočna stavba države, ki nas je imela pod svojim okriljem. Potem je napočila za nas nova doba, doba navidezne svobode — takozvana jugoslovanska doba, v kateri pa je znova vsplapo-lala slovenska misel, morda silnejše kot kdaj poprej. To misel pa je treba oživotvoriti, podpreti, vzdigniti, razširiti. In to je delo naše bodočnosti. — Kaj smo Slovenci? Jasno je, da smo en narod zase, različen po svoji prvobitni kulturi od vsakega drugega naroda sveta. Kot narod spadamo v jednoto Jugo-lovanov, dasi smo po jeziku sličnejši severnim Slovanom. Vsi Slovani pa smo ena družina velika in mnogobrojna. Vsak član te družine ima kulturo za-se, se je za se razvijal ločen od bratskega naroda bodisi po umetnih ali naravnih državnih mejah. — Prvo in glavno je, da se masa našega naroda zaveda, da sploh obstoji. Iz te zavesti bo rasla samozavest in ž njo krepka volja, žrtvovati sebe celega za idejo skupnosti. Kaj pa hočemo? Brez ovinkov si povejmo, da hočemo lastno državo, da hočemo z našo zemljo sami upravljati ter se z našimi davki sami koristiti. Vem, da marsikdo zmaje neverjetno s svojo glavo. Brez poguma je, bojazljivec. Vse, kar je cilj značajnega človeka, to mora doseči samo ako to — hoče. V močnem hotenju je že uspeh. Predvsem se pa moramo zavedati, kaj smo in kaj hočemo! To kar hočemo, je predvsem pravična težnja, ni nič nasilnega, nič okrutnega, nič barbarskega. Svetel vzgled naj nam bodo bratje Bolgari in Srbi, junaški Irci in drugi. — Jasno je, da si ne bomo mogli pridobiti takoj lastne države, zato moramo predvsem stremeti za tem, da si ustanovimo lastno državnost, da ne bomo izročali ključe od našega stanovanja drugim, — nepoklicanim. Ta zahteva mora postati istina. Nositelj tega velikega ciljaf'ie naše ljudstvo, naš k m e t, naš delavec. Oba se morata zavedati, da obdelujeta s trudom svojih rok ono sveto zemljo, ki je dala našemu narodu od pamtiveka zibelj in rakev. Kmet in delavec se morata zavedati, da sta stebra ljudstva: okoli njega se zbirajo vsi sloji ljudstva, obrtniki, trgovci, inteligenti, duševni delavci itd. Za vse te je treba skupnega doma, ene državnosti. Kako bomo to dosegli? To je delo naše bodočnosti: podrobno, tiho izobraževalno delo potom časopisja, knjig, prireditev, shodov, tečajev, predavanj. Še-le ko si bomo ustvarili svojo državnost, še-le potem bomo začeli misliti na strankarstvo in na razne barve, če se nam bo zdelo, da ie potrebno, da novo stavbo našaramo z 12 ali več barvami. — Naš cilj je torej samoupravna federativna država vseh (tudi še neosvobojenih) Jugoslovanov bodisi v okvirju 'pravične, demokratične monarhije ali pa v obliki velike federativne rebublike po vzoru Zjedinjenih držav Severne Amerike ! Obmejni Slovenci! Žrtvujte ob priliki društvenih prireditev kako svotico za Obmejni tiskovni sklad! I óenova. Človeštvo, dvigni se! „Goriška Straža.“ Ne bi bili pošteni, če bi dejali, da je danes človeštvo gospodarsko na boljšem kot je bilo poprej, ko vidimo hujšo bedo in hujše izžemanje kot kdaj poprej. Slepi bi bili, če bi trdili; da ljudstvo stoji moralno višje kot je stalo pred vojno, ko so na dnevnem redu zločini, katerih posamezni slučaji so preje razburili pol Evrope, ko so danes posamezniki izvolili špekulacijo in zapravljanje za svoj poklic. Danes je tisti čas, ko otrok ne kliče prvo sladko besedo: mati, ampak besedo, ki je navečkrat sliši: valuta. V mnogih slučajih je skoro dobesedno tako. Prisiljeno ali neprisil|eno, je ljudstvo strahovito po-surovelo in se navadilo misliti samo na materi-jelne dobrote. V splošni zmedi časa spočetka tega niti opazili nismo. Toda danes odnievn vedno jasneje in vedno glasneje klic: „Človeštvo, dvigni se, vstani iz svoje bede, izberi si drugega boga, razen zlata;- poglej v jedro svoje propasti in ogni se je!“ Čudna ironija usode hoče, da so začeli te klice razširjati celo tisti, ki so sami nemoralni in ki sami grabežljivo ne mislijo drugega kot na materijelno korist onih skupin, ki jih zastopajo. Izprevideli so, da če gre svet v posameznikih in v družbi po ti poti dalje, bodo izginila tla pod nogami vseh. Zato tisto mrzlično sestajanje diplomatov, da uredijo razglašene strune med gospodarsko koristjo enega in socialno bedo drugega. Toda če se ozremo v bistvo tistih vzrokov, ki vodijo nekaternike do ureditve medsebojnih odnošajev, bomo videli, da jim daje pogona k temu samo materijelna korist, samoljubje, in da vsa ta na videz človekoljubna dejanja ne izvirajo iz globine njih dušnega spoznanja in iz dobrine njih src. Tedaj ne radi ljubezni in radi Boga, ne radi povzdige moralnosti celega človeštva, ampak radi koristi in le v toliko, v kolikor te koristi zahtevajo. Mi nikakor ne zametujemo materijelnih dobrin. Smo proti vsakemu izžemanju, ker je protikrščansko, smo zato, da bodi dodeljeno poštenemu in pridnemu delavcu Jtpliko plačilo, da ga ne bo razjedala skrb za" skorjo kruha, smo zato, da se uredi človeška družba tako, da ne bosta beda zajutrek in večerja delavčeva. Toda nismo edino za to, ker vemo, da samo materijelne dobrine ne odločajo Človeško srečo. Ker vemo tudi, da med človeških odnošajev, ne morejo urediti javni in prikriti boji za koristi posameznikov in skupin. Treba je, da se človeštvo poleg gospodarskega dviga tudi moralno dvigne, to se pravi: treba je, da smo kristjani, da obnovimo v sebi zapoved: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe !“ Ali naj nas bo po tolikih brezplodnih bojev, sovraštva in poizkusov zopetnega zbližanja, sram priznati to zapoved in jo začeti oznanjevati ?_ To zapoved bi bili morali pribiti nad vrata verzajske konference, to zapoved bi morali odnesti danes tudi Genovo, pa bi svet drugače izgledal, kot danes izgleda. Izginil bi ves pretirani nacionalizem, militarizem, imperializem, egoizem bi stopil v ozadje, pravi razum in čustvo bi gospodovala. Mesto te velike zapovedi pa stoji na čelih vseh zapisano: „Oko za oko, zob za zobi“ In ni čuda tedaj, če beremo zadnje čase, da ljudstva sveta nimajo zaupanja v genevsko konferenco. Odkrito povedano: Tudi mi nimamo zaupanja. Ljudstva, «ki izražajo nezaupanje, se morda ne zavedajo, na čem sloni njilj nezaupanje. Mi vemo: Naše nezaupanje sloni v vodilnem geslu večine vseh onih, ki so se zbrali. Če bi vedeli, da jih je pripeljala skupaj ljubezen do svojih bližnjikov, bi bili prepričani, da bi ne bilo treba nobene konference več. Verno, da boste dejali, da je naša misel utopija. Utopija je zato, ker se je krščanstvo prijelo samo človeških jezikov in ne tudi človeških src. Kaj pa boste rekli, da je geslo: „Oko za oko, zob za zob!“ ki tiči s koreninami v vaših dušah. Vaše geslo je utopija, ker se v tisoč in tisočletni paganski praksi ni izkazalo. Kaj imamo pričakovati o konferenci v Genovi? Mi ničesar drugega kakor še večje ponižanje v kolikor smo doživeli isto od vseh prošlih konferenc. Zato pa poglobimo podrobno delo med ljudstvom, katero treba dvigniti k zavesti, da nismo narod sužnjev! Predpisi o pobiranju takse na vozila. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Ker se predpisi o pobiranju takse na vozila iz tar. postavka 100 zakona o taksah in pristojbinah še vedno neenako in pogrešno razlagajo, se pojasnjuje sledeče: Tarifna postavka 100 taksnega tarifa predvideva dve vrsti taks in sicer: a) takso za prijavo, da ima kdo avtomobila, fijakerske vozove, vozove na vzmeteh (fedrih) in bicikle in b) letno takso za osebno uporabo avtomobilov in fijakerskih voz. I. Vsake takse prosti so: a) vsi vozovi, ki niso na vzmeteh (fedrih); izvzemši vozila, ki jih omenja točka 20 čl. 49 taksnega in pristojbinskega pravilnika; (glej pa spodaj pod IVI) b) vozovi na vzmeteh (koleslji, zapravljivčki i. sl.) in navadni dvokolesni vozovi (na vzmeteh za konjsko vprego), ako jih uporabljajo lastniki kjerkoli redoma tudi za prevažanje lastnih poljskih pridelkov; c) vozila pod b), ki so popolnoma nerab- Ijiva ; d) mrtvaška vozila pogrebnih podjetij; e) vozila, ki služijo izključno za prevažanje materijala, oseb in orodja za gašenje požara; f) vozila, ki so posebej urejena za prevažanje sodavice; g) v točki 21 čl. 49 pravilnika navedena vozila. h) osebe, ki v državi izdelujejo vozila, katera podlegajo prijavni taksi, dokler se ta vozila nahajajo v skladišču in ako se ne uporabljajo za vožnjo. Te osebe pa so zavezane, takoj po izvršeni prodajt obvestiti pristojno policijsko (politično) oblastvo o prodaji in priobčiti ime, poklic, in bivališče kupca, Kdor tega ne stori, se kaznuje po toč. 17 čl. 49 pravilnika. II. Prijavna taksa. se plačuje za vsa vozila navedena v tarif, postavki 100 taksnega zakona, ki niso po I takse prosta, torej tudi za takozvana koleslje, zapravljivčke i. sl., kolikor niso pod I b) ta>jse prosti. III. Letna taksa. se plačuje 1. za avtomobile in 2. za fijakerske vozove, ki se uporabljajo zgolj za osebno potrebo. Letna taksa se ne plačuje za a) v čl. 49 točk. 3 taksnega in pristojbinskega pravilnika navedena vozila; b) za čisto tovorne avtomobile v vseh obratih, ako se z njimi prevažajo le tovori, c) za vozila podjetnikov, ki pogodbeno prevažajo pošto in poštne potnike. Taksi po 2 din., za prijavo in taksi po 5 dinarjev za dovolilo so zavezana vozila na vzmeteh, ki se uporabljajo tudi ali izključno za prevažanje lastnih poljskih pridelkov in ostala vozila, ki niso navedena v tarif, postavki 100 samo tedaj, ako se morajo po policijskih predpisih prijavljati in se mora dobiti posebno dovolilo za obratovanje ali uporabo in ako ni v području poedinih oblastev predvidena na večja taksa. Kjer dosedaj v Sloveniji ni takih policijskih predpisov, odpadeta obe taksi popolnoma, Z ozirom na to je delegacija ministrstrstva financ odredila: 1. Vsa vozila, ki po teh pojasnilih niso niso vsake takse prosta, in še niso bila do-sedaj prijavljena, ker so se smatrala po dosedanjih navodilih za, taksu prosta, se morajo prijaviti najkasneje do 20, aprila 1922 ob plačilu prijavne takse. 2. Do ravnotega roka se mora donesti prijavna taksa za vsa vozila, ki so bila sicer prijavljena, a se je plačilo prijavne takse odložilo radi dvomov o taksni obveznosti do nadaljne odredbe. 3. Do ravnotega roka se mora v primerih II in 2) 3. stran plačati tudi letna taksa, ako ji podlega vozilo po zakonskih določbah. 4. Ako kaka stianka Azlic tem pojasnilom neopravičeno ugovarja taksni obveznosti, jo opozori, tak ugovor nima odložilne moči, pač pa ima stranka pravico, prositi za povračilo po njenem mnenju neutemeljeno pobrano takso po čl. 132 taksnega in pristojbinskega pravilnika. Obšinstvo in občinski uradi se v ostalem opozarjajo na razglas finančne delegacije štev. B II 5/71 iz 1922, ki izide V najkrajšem času v Uradnem listu in bo vseboval tudi nekatere važne izpremembe kar se tiče poslovanja občinskih uradov glede prijav. Slovesna otvoritev murskega mostu pri Veržeju. (Vspored slovesnosti.) Slovesno blagoslavljanje murskega mostu pri Veržeju se vrši na Belo nedeljo, dne 23. aprila 1922. 1. Ob pol 11. uri predpoldné prihod najvišjih predstavnikov civilnih in vojaških oblastev na mostu pri Veržeju (Dokležovje). 2. Pozdrav došlih gostov: a) po zastopniku Prekmurja; b) po zastopniku Murskega polja. 3. Otvoritveni govor g. pokrajinskega namestnika min. Hribarja. 4. Slavnostna služba božja; cerkveni govor in blagoslavljanje mostu, katero izvrši odposlanec labodske vladikovine. 5. Predaja mostu javnemu prometu. 6. Morebitni drugi govori. 7. Slavnostni obed v refektoriju zavoda Salezijancev v Veržeju, katerega priredi predstavnikom oblastev trška občina Veržej. Tedenske novice Zadružništvo na konferenci v Genovi. V Genovi se vrši konferenca vseh držav, ki naj najde izhod iz svetovne gospodarske krize. Zadružništvo, ki je zastopano v delegacijah raznih držav, bo po svojih zastopnikih predlagalo, da se med narodi in državami uveljavi politika vzajemne gospodarske pomoči, ki naj stopi na mesto sedanjega gospodarskega boja in splošne gospodarske anarhije. Vzajemna pomoč naj se izvede predvsem s tem, da se dovolijo potrebni krediti vsem onim državam, ki so vsled vojne v gospodarstvu občutno prizadete. Radi ureditve reparacij, ki jih morajo premagane države dajati zmagovalnim državam, naj se ustanovi posebna organizacija vseh prizadetih držav, ki naj to vprašanje uredi na temelju pravičnosti in sposobnosti. Drugače grozi gospodarski pogin premaganim državam, od katerega bodo silno prizadete tudi zmagonosne države. Skliče naj se svetovna gospodarska konferenca, ki naj ustvari in izvede program, kako obnoviti gospodarstvo ne samo evropskih držav, ampak celega sveta. Poplave. Iz vseh krajev naše države prihajajo poročila o naraščanju rek, posebno iz južnih delov. Reke Ibar, Vardar in Treska so zelo narasle, istotako tudi Morava. Bosna je dva metra višja kakor navadno. Iz Podgorice poročajo, da sta Tuzi in Um poplavile pokrajino in porušili mostove. Tudi v Novem Pazaru je isto. Drina je razrušila vse mostove in nosi seboj obilo materijala. Sava je v zadnjih dneh nekaj padla, ali je zopet pričela naraščati. Dež pa še vedno pada v celi kraljevini, v Črnigori celo sneg in se je bati večjih katastrof. Človeških žrtev po dosedanjih poročili ni bilo, pač pa je materialna škoda ogromna. Na račun nespameti. Po Jugoslaviji so začela zopet krožiti pisma z naslednjo vsebino : „Prepišite to pismo devetkrat in ga pošljite devetim osebam, ki jim dobro želite; štejte od dneva odpošiljatve devet dni inff deveti dan boste doživeli veliko radost. Kdor prekine to dopisovanje, ga zadene velika nesreča itd.“ Ni treba poudarjati, da je tako pismo samo vraža in da ne zasluži drugega, kakor da ga vržete v ogenj. 1000 vojnih ujetnikov Jugoslovanov se nahaja še v angleškem ujetništvu v Mezopotamiji (Azija). Že tri leta moledujejo ti nesrečni ljùdje našo vlado za pomoč, a vlada se ne gane, ker mora delati kupčije, utrjevati centralizem in pomagati verižnikom. Kako hoče priti grška vlada do denarja. Grška vlada je predložila parlamentu načrt za notranje prisilno posojilo. Vsak državljan bi moral odstopiti polovico svojega denarja državi proti interesom 7% in z odplačilom za 20 let. Današnje novčanice se imajo v določenem roku zamenjati za nove s polovično vrednostjo, za drugo polovico pa se izdajo državne obveznice.'Vlada hoče na ta način dobiti eno miljardo in 500 miljonov drahem. Danes ima v prometu tri miljarde novčanic. Vznemirljive vesti o lakoti v Dalmaciji. Iz Dalmacije prihajajo vesti o grozni lakoti ter poročila o smrtnih slučajih radi pomanjkanja prehrane. Vladna akcija za dobavo živeža ne uspe, radi korupcije na državnih železnicah in težkoč dovoza. Vsled nezadostnih prometnih sredstev tudi privatniki ne morejo dovažati živeža. Nekemu trgovcu se je le posrečilo po dveh mescih, da je napravil 65 vagonov prehrane od morja. Ako se ne bo ukrenilo glede prehrane izstradane Dalmacije od zgoraj kaj bolj energičnega kot dosedaj, je pričakovati najhujših posledic. Boljševiško gospodarstvo. V Stockholm so došla poročila, ki slikajo strašno stanje skrajno zanemarjenih ruskih železnic. Lokomotiv in vagonov primanjkuje, da bi se gradili novi, na to pa nihče ne misli. „Ekonomičeskaja Žizn“ piše, da železnice ne dobivajo potrebnih živil in natura, ki so določena kot premije za delavce v tovarnah. Sredi marca niso dobili niti za januar obljubljenih premij. — V Petrogradu prično kovati nov denar in sicer zlate pet- in desetrubeljske komade, kakor tudi srebrni drobiž v vrednosti o/,, a za 1/2 1600. One tvrtke, koje još hoće ea budu uvrštene u adresarni dio Kataloga moraju čim prije slijedeće podatke priposlati: 1. točan naslov svoje firme, 2. mjesto ulica i kućni broj, u kojoj se poslovnica ili tvornica nalazi, 3. ime i prezime vlastnika poduzeća ili ravnatelja, 4. koje godine je poduzeće osnovano, kolika je dionička glavnica, 5. broj telefona, brzpjavni naslov, 6. točan opis svih proizvoda koje poduzeće izradjuje ili $a kojima trguje, 7. koji su specijalni proizvodi poduzeća ili sa kojim se specijalnim poslovima bavi isto poduzeće, 8. koje proizvode izvaža u inozemstvo. Katalog Zagrebačkog Zbora opsezati će četiri do pet stotina stranica te će služiti kao najbolji adresar za sve grane privrede. Oficijelnim špediterima za veliki sajam imenovane su tvrtke: „Expedit“ otpremičkod. d. i Skladišno i otpremničko d. d. obje u Zagrebu, te iste daju sve potrebite upute za prevoz, carinjenje i uskladištenje uzoraka za veliki sajam. Potvrde o dodijeljenom mjestu već su dobrim dijelom razaslate, te se najamnina ima unutar 14. dana nakon primitka doznačiti kot Prve hrv. štedionice u Zagrebu. Obratno ravnateljstvo južne željeznice u Ljubljani dozvolilo je za prevoz posjetnika velikoga sajma i uzoraka odredjenih za sajam 50% posta na prugama južne željeznice — isto tako kao što je odobreno na državnim željeznicama. Poiskusi s čilskim solitrom in drugimi gnojili. Da ne ostanemo samo pri teoriji, je potrebno, da Sami tudi preizkušamo učinek umetnih gnojil v naših zemljah, v kar so potrebni gnojilni poiskusi. V to svrho je delegacija čilskega solitra dala na razpolaganje količino umetnih gnojil in sicer čilskega solitra, kalijeve soli in superfosfato, s katerim se bo napravilo poiskuse v različnih krajih Siovenije. Poiskusne parcele so določena na 100 četvornih metrov vsaka, za kar se uporabi 3—6 kg raznih umetnih gnojil. Ta umetna gnojila se dodelijo kmetovalcem brezplačno, če se obvežejo, da bodo natančno po navodiiih izvršili te poiskuse in in poročali o uspehih ž njimi. Prošnje je do-poslatf Kmetijski družbi. Kuponi 7 % nega investicijskega posojila. Po razpisu finančnega ministrstva, generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu z dne 17. marca 1922 D. br. 5256 se objavlja, da so v Sloveniji po pravilniku D. br. 4099 upravičeni izplačevati kupone 7% nega investicijskega Hranilnica in deluje posojila sledeči državni in bančni zavodi: 1. Finančna deželna blagajna v Ljubljani in vsi davčni uradi v Sloveniji. 2. Poštni čekovni zavod v Ljubljani in poštni uradi v Sloveniji, ki poslujejo kot njegove nabiralnice. 3. Bančni zavodi, ki so posredovali podpisovanje 7% investicijskega posojila in njih podružnice. Ti zavodi so : 1. Jadranska banka v Ljubljani, 2. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, 3. Mestna hranilnica v Ljubljani, 4. Kmečka posojilnica v Ljubljani, 5. Slovenska eskomptna banka v Ljubljani, 6. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, 7. Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, 8. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, 9. Češka industrijska banka v Ljubljani, 10. Obrtna banka v Ljubljani, 11. Kranjska hranilnica v Ljubljani, 12. Splošna prometna banka v Ljubljani, 13. Slovenska banka v Ljubljani, 14. Kranjska deželna banka v Ljubljani, 15. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, 16. Ljudska posojilnica v Ljubljani, 17. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani, 18. Mestna občinska hranilnica v Brežicah, 19. Posojilnica v Celju, 20. Hranilnica mestne občine v Celju, 21. Južnoštajerska hranilnica v Celju, 22. Zadružna zveza v Celju, 23. Mestna hranilnica v Črnomlju, 24. Mestna hranilnica v Kamniku, 25. Ravnateljstvo hranilnice za konjiški okraj v Konjicah, 26. Sparkasse der Stadt Gottschee v Kočevju, 27. Občinska hranilnica v Kostanjevici, 28. Mestna hranilnica v Kranju, 29. Občinska hranilnica v Krškem, 30. Hranilnica v Ljutomeru, 31. Jugo-slovenska Unionbanka v Ljubljani (kot naslednica Mariborske eskomtne banke) 32. Podružnica Anglo-avstrijske banke v Mariboru, 33. Podružnica Jadranske banke v Mariboru, 34. Mestna hranilnica v Mariboru, 35. Mestna hranilnica v Novemmestu, 36. Občinska hranilnica v Ormožu, 37. Mestna hranilnica v Ptuju, 38. Mestna hranilnica v Radovljici, 39. Okrajna hranilnica SHS v Rogatcu, 40. Okrajna hranilnica v Slovenj-gradcu, 41. Okrajna hranilnica v Slov. Bistrici. Poštni čekovni zavod izplačuje samo kupone, ako njih skupni znesek ne presega svote po 35 Din, če kuponi izvirajo od obveznic po 100 Din, odnosno po 70 Din, ako so to kuponi večjih apoenov; poštni uradi ga izplačujejo ku^ pone samo ako njih skupna vrednost ne presega 35 Din. Vsa druga plačilna mesta pa izplačujejo kupone v neomejenih zneskih. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani dne 24. marca 1922. Razne westi. Zločinci, ki se vračajo v zapor. Za časa pretečenih božičnih praznikov je izvedlo nekaj kaznilnic v Ameriki poskus, ki se je zelo dobro obnesel. Dovolile so namreč svojim kaznjencem, da prebijejo božične praznike pri svojih družinah. Vsak kaznjenec se je pod častno besedo zavezal, da se bo določenega dne povrnil v kaznilnico. Ta poskus se je nad vse pričakovanje dobro obnesel in niti eden kaznjenec ni prelomil dane besede. Vsi do zadnjega so se ob določenem času vrnili v zapor. Ta poskus se bo nadaljeval ob velikonočnih praznikih ter se bo v slučaju uspeha dajal dopust kaznjencem za vse večje praznike, eventuelno tudi vsako nedeljo. Statistika Jugoslavije v primeru z drugimi državami in našimi mesti med seboj. Iz nove Jurasove knjige „Zemljopis Jugoslavije“, ki je izšla Nedavno v Zagrebu, posnemamo sledeče zanimive podatke: Jugoslavija ima 248.000 kv. km. površine ter 12,030.000 prebivalcev. Gostota prebivalstva znaša 48 to je, na 1 kv. km pride 48 prebivalcev. Pò številu prebivalstva nas nad-kriljujejo Čehoslovaška za 1 milijon, a Rumu-nija za 3 milijone, dočim prekašamo mi Avstrijo (6,500.000), Madžarsko (7-5 mil.), Bolgarsko (4*5 milijona), Grško (67 mil.), Švico (3’88 mil.), Belgijo (7-65 mil.), Nizozemsko (7 mil.), Švedsko (5'85 mil.) ter Norveško (2-72 mil.). Po pokrajinah je razdeljeno prebivalstvo sledeče: Srbija 4-2 mil., Hrvatska-Slavonija 275 mil., Bosna-Hercegovina P88 mil., Vojvodina 1'38 mil., Slovenija P06 mil., Dalmacija 0.63 mil., Črna gora pa 0-92 mil. Po narodnosti je 85% Jugoslovenov a ostalo so Čehoslovaki 075 mil., Nemci 051 mil., Madžari 047 mil., Albanci 048 mil., Romuni 078 mil. ter Turki 075 mil. Vse ostale narodne manjšine (Španjolski židi, Italijani, Rusini, Poljaki itd.) štejejo komaj 200.000 duš. Po veri se dele Jugosloveni na : pravoslavne 5'6 mil., katolike 4‘8 mil., musli- mane 1-4 mil., evangeliste 0*21 mil. ter Žide 0'06 mil. Mesta so po velikosti razdeljena sledeče: Beograd 111.000 prebivalcev, Zagreb 108.000, Subotica 101.000, Sarajevo 60.000, Ljubljana 53.000, Skoplje 41.000, Novi Sad 39.000, Osijek 34.000, Split 31.000, Sombor 31.000, Senta 30.000, Maribor 30.000, Bitolj 27.000, Vel. Bečkerek 27.000, Vršac 26.000, Velika Kikinda 25.000, Niš 25.000, itd. Velevažen izum. V Kavalirovih plavžih na Sazavi se je posrečilo izumiti steklo, ki ga ni mogoče uničiti o nobenem ognju. Zavod namerava izdelovati iz te snovi nezgorne kemične lončke, kuhinjsko posodo, samovare itd. Naredba o štirioglatem žepnem robcu. V onih zlatih časih, ko ni bilo toliko „vprašanj“ (stanovanjskih, prometnih, denarnih itd. itd.) in ko še niso poznali toliko „kriz“, kakor jih doživlja današnji rod in imeli vladarji vsesilno moč nad narodi, je odločeval kralj celo o malenkostnih stvareh. —• Do 18. stoletja je imel žepni robec vse mogoče oblike: okroglo, tri-oglato, podolgovato itd. Lepega dne — bilo je to v slavnem Trianonu — opazi brihtna Marija Antoaneta, da bi bilo mnogo bolj praktično, da bi žepni robec dobil obliko kvadratove ploskve. In res! 2. januarja 1. 1785 izda Ludvik XVI. sledeči ukaz: „Dolžina žepnih robcev, ki se izdelujejo v kraljevini mora biti jednaka širini! Ludvik XVI. Razume se, da je revolucija, ki je prevzela vse stare zakone, priznala tudi to naredbo — osobito, ker je do one dobe večina revolucijonarcev opravljala današnjo službo žepnega robca z dvema prstoma desne roke... Poročevalec se je spomnil te naredbe, ko je odložil eno številko „Službenih Novin“.---------- Knjiga za pol funta svinjetine. Na Ruskem je izšla knjiga „Nečustaja sila“, ki jo je spisal ' znani pisatelj Arkadij Averčenko. Knjiga je bila natisnjena 1920 v Sevastopolu. Na 4. strani je cena knjigi takole navedena: Cena tej knjigi je 30 kopejk v srebru, ali 10 škatlic užigalic ali pol funta svinjetine ali dve čaši limonade. Madžarska vlada in delavci. Madžarska vlada namerava urediti delavske plače. Da ji je pri tem le za lasten interes, ne pa za delavčev dobrobit, kaže najbolj jasno sledeči slučaj: Neki kotorski sodnik v Pešti, je obsodil bivšega Karolyjevega poljedelskega ministra na 10.000 K globe, ker je na vsem poljskem plačal delavce po 80 kron dnevno. Kotarski sodnik ga že kaznoval zato, ker je mnenja, da je največja plača, ki se more dati delavcu 50 kron dnevno. Cene v sovjetski Ruski. Zadnje dni so bile registrirane na moskovski borzi naslednje cene: železo raznih vrst 1,000.000 rubljev (kjer ni navedena teža, je umeti ceno za 1 pud = 16 kg), valjčno železo 1,500.000 rubljev, tirnično železo 1,200.000 rubljev, črna pločevina 1,600.000 rubljev, bela pločevina 1,700.000 rubljev, jeklo: za stroje 2,000.000 rubljev besemersko 1 milijon 200 tisoč rubljev, dobro kaljeno 3,500.000 rubljev, peresno jeklo 1,200.000 r ubljev, vijaki 300.000 rubljev, žica v svitkih 900.000 rubljev, aluminijasta in jeklena žica 2,800.000 rubljev, med v ploščah 3,000.000 rubljev, med v palicah 2.800.000 rubljev, cin 3,500.000 rubljev, cink 65Ó.000 rubljev. Plug stane 3,000.000 rubljev, brana 2,500.000 rubljev, grablje 185.000 do 200.000 rubljev, grablje 185.000 do 200.000 rubljev. Velblodova koža se plačuje po 3,000.000 rubljev, ovčja koža po 2,200.000 rubljev. Malo smeha za spremembo. Nasedel je. V Beogradu je -sedel v neki predmestni gostilni ubogi urednik ter pravkar pojedel porcijo zelo slanih rib (ker so zelo po ceni). Pokliče natakarja: He, kelneru, donesi spricer, riba hoće da pliva . . . (Natakar prinesi brizganec, riba hoče plavati). Blizu njega pa je sedel samostojni poslanec in z velikim apetitom jedel svinjsko pečenko. Bahat kakor mora biti njegove vrste mož, zakliče: Keiner, prinesite vina, svinja hoče piti! — Iz nekega poročila. Župan je poslal to-le poročilo: „Naznanjam slavnemu uradu, da je v tej občini 167 ovac, med katerimi je en gar-jevi koštrun najpokornejši župan Jože Kihlič. — Še ena taka. Drug župan pa je poročal tako-le: „V minulem letu je umrlo tu deset ljudij. Eden izmed njih je bil samomorilec, eden je umrl naravne Smrti, vsi drugi pa so bili v zdravniški oskrbi.“ — Posojilnica v Radinoli neom.z. z uspehom ob meji! Na roko mu je stopil. „Zakaj imaš obvezano roko? Ali si se ranil?“ „Ko sem šel sinoči iz gostilne domov, mi je neki pijanec stopil na roko“. Točno. „V nedeljo zvečer Vas pričakujemo. Najprvo bo moja hči igrala na klavir, ob osmi uri pa bomo večerjali“. „Hvala. Pridem točno ob osmi uri“! Listnica uredništva. Sv. Jurij ob Ščavnici: Vsled urednikove bolezni izostalo, a ne namenoma! Oprosti! — Kamenščak pri Ljutomeru: Že dobili od drugod. — Maribor: Kaj je z obljubljeno tvarino? Smem upati na skorajšno pošiljatev? Bakovci: V odgovor sledi poseben članek. Mnogim dopisnikom: Vse porabno pride, nerabno pa gre — v koš. Radi preobilnega gradiva je izostal danes podlistek. FRANJO BERLOŽNIK carinski uradnik ZALKA IVNIKOVA ZAROČENA Gornja Radgona, na Velikonočni pondeljek 1922. Pravo originalno Erenyi DIANA 66 tf francosko vinsko žganje dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah- Mala steklenica.................K 18 Srednja „.......................K 50 Velika .........................K 100 Erenyi DIANA francosko vinsko žganje je najboljši hišni prijatelj in ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvo. Pazimo se pred ničvrednimi ponarejanji! Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo: jugopharmacija d. d. Diana oddelek Zagreb. Prilaz 12. Preprodajalci dobijo velik popust. Za........................ Zahtevajte cenik! (Oblastveno zavarovano !) Kloini lie Jz dlake, volne, panama, basta In slame v najboljših kakovostih razpošilja na debelo in na drobno po čudovito nizkih cenah veletrgovina in razpošiljalna. I. STER1ECRI, EEL3E št. 303 Slovenija. Zahtevajte ilustrovani cenik. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Feller-ieu „Elsafluid“ kot KOSMETIKUM za nego zob zobnega mesa, glave, kot dodatek ’ k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čištečega IfrWjA osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubjen kot krepko blogo delujoče in :;W; I’*. vrlo priletno sredstvo za drgnenje i i«»*- i- hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja 1 Z ________ zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 Specijalna steklenica \ 72 K Za prodajalce: 12 dojnatih ali 4 specijalne steklenice . 300 K 24 „ „ 8 „ „ . 570 K 36 „ „ 12 „ „ . 800 K poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi. PR1MOT: Elsa obliž- za kurja očesa 8 K in 12 K; Elsa mentolni klinčič 16 K; Elsa posipalni prašek 12 K; Pravo Elsa ribje olje 80K; Elsa voda za usta 48 K ; Elsa kolonska voda 60 K ; Elsa šumskimiris 60 K; Glycerin 16 In 60K; Lysol, Lysoform 48 K; Kineski čaj 4 K; Elsa mrčesni prašek 16 K ; Strup za podgane iu miši po 16 in 20 K. Eugen V. Feller, lekarnar. Stubica donja, Elsatrg št. 326, Hrvaško. Koranit asbesti! ibrilj, za pokrivanje streh najboljše sredstvo sedanjosti. Koranit je neomejeno trpežen. Koranit tehta na 1 m2 samo 12 kg. Koranit ne odzebe in je nepremočljiv. Koranit se ne lonp in ne trga, je elastičen. Koranit je popolnbma siguren proti ognju. Koranita vihar ne more odtrgati. Koranit-strehe ni treba popravljati. Koranit-streha je najcenejša, zato ker je Koranit-streha najbolj trpežna. Vsa pojasnila daje in proračune pošlje: Fran Hočevar, Žirovnica-Moste, Gorenjsko. Glavni zastopnik Koranita za Slovenijo. Kdor se poslužuje kakega oglasa (inserata), naj se sklicuje na to, da je istega citai v „Murski Straži**! Učenca 14 let starega sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Jakob Golobič kipar in klesar v Ljutomeru. Klobuke vsake vrste ima v veliki izbiri vedno ceneje kot drugod na prodaj. J. Postružnik, klobučar, Sv. Jurij ob Ščavnici. Diamalt Pozor, pekarji „DIAMALT“ tvornice Hauser & Sobotka, Dunaj - Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Edvard Duianec, Zagreb, SkladiSče Strossmayerjeva ul. 10. Drva se kupijo. Vprašati v Upravništvu Murske Straže. Franc Zamuda pozlatar in slikar Hriževci pri Ljutomeru se priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu, za izdelovanje oltarjev, prižnic, križnih potov, poljskih križev in vseh v to stroko spadajočih del, po najnižih cenah! •••••••••••••••••• h - Jugoslovanski Matici! TISKARNA PANONIJA GORNJA RADGONA dobro in moderno opremljena se priporoča za točno, ceno in hitro izvršitev tiskovin vseh vrst kakor vizitk, vabil na plesne venčke, letnih zaključkov, brošur, lepakov, letakov, računov, pis. papirja, huvertov itd. HNlIGOilEZNIGA - KNJIGARNA - TRGOM S PAPIRJEM IN PISARNIŠKIMI POTREBŠČINAMI na drobno in debelo - ZALOGA ŠOLSKIH KNJIG 9S°!irect. prvovrstni špiritus slivovka, rum, likerji se dobe zelo poceni pri tvornici likerjev Albreht & Strohbah Maribor. Čistilne stroje ali vejače Dolej podpisani naznanjam, da imam v zalogi najboljše in najcenejše čistilne stroje in sicer te male vrste z 4 siti, kakor tudi te velike vrste z 8 siti s popolno pripravo za ščijanje. Stroji so lepo in popolnoma po tovarniškem in praktičnem sistemu opremljeni. Priporoča se Marko Rosenberg, Ljutomer trg. z železnino. Skoro sem pozabil naročiti cenik semenja za sočivje, cvetlice, sadno drevje, korenjake ter za razne gospodarske in vrtnarske potrebščine, zato moram takoj ko pridem domov pisati na Zadruga za proizvodnju sjemenja Zagreb» S?r@rae§ovićeva ulica 20, ki mi bo takoj poslala cenik zastonj in franko. MIM mm-mrnpodružnica Gornja Radgona Rezerve K 16,060.000* Akcijski kapital k 3o,®oo.ooo*— Preie Mariborska eskomptna banka ustanovljena leta 1872 Sprejema vloge na knjižice in jih obrestuje po 4®|o (štiri od sto) oziroma po dogovoru in izplačuje dvige na iste brez odpovedi Kupuje in prodaja valute in devize, ter izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantiieje. Centrala: Beograd. Podružnice: Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec. Ekspozitura: Rogaška Slatina.