KRŠČANSKA KULTURANE KLERIKALIZEM
Marksizem kot izključni nauk o družbenem razvoju je bil zavrnjem z mnogimi argumenti —filozofskimi, sociološkimi, političnimi, gospo-darskmii in zgodovinskimi, a najbolj korenito ga je odklonil Karel Capek ko je spoznal, da v marksistični dialektiki ni sledu ne mesta ljubezni kot odrešilni dimenziji medčloveških odnosov.
"... ko bi imel preroštvo in.... vso vednost in. .. vso vero ... ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. .. Ljubezen je potrpljiva, je dobrotljiva... se ne da razdražiti, nc misli hudega; se ne veseli krivice, veseli sc pa resnice. .. Ljubezen nikoli ne mine...."
Sveti Pavel...
sLouensKA
FOR A. FREE SLOVENIA
SLOVENSKA BIT — NE ŠOVINIZEM
Čeprav je v zgodovinsko-političnem kontekstu prve svetovne vojne bil za državno zvezo enakopravnih južnoslovanskih narodov in bi morda bil za poizkus federacije enakopravnih južno-slovanskih držav v sklopu političnih silnic druge svetovne vojne, je Ivan Cankar kateforično odklonil sleherno jugoslovanstvo ker ga je našel v nasprotju s stvarnostjo slovenske narodne biti:
"Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne obstoja po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, . . . smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je naš gorenjski, kmet tirolskemu, ali pa goriški v i niča r furlanskemu".
Ivan Cankar
LETNIK XVIII _VOLUME XVIII 1. MAREC 1967 Published monthly by: Sloven ian National Federation, of Canada, 646 Euciid Ave. Toron to, Ont. Canada.
ŠTEVILKA 3. — NUMBER 3.
VELIKA NOC — PRAZNIK SVOBODE
Priroda sama se zopet enkrat prebuja iz zimskega mrtvila teme in mraza k pomladni svetlobi in toploti.
Duše kristjanov so se zopet enkrat sprostile v zakramentu odpuščanja k "svobodi otrok božjih" po naročilu sv. Pavla: "Postrgajte stari kvas, da boste novo testo".
Ali je k: j čudno, da Cerkev pričakuje od svojih vernikov, da se duhov no prenove vprav v času, ko sc prenavlja tudi vsa narava. Prenovljcnje duše pa po svoji strani ugodno vpliva tudi na prenovljcnje telesa, ki ob tem času začuti življenski utrpi vse ostale prirode.
Pesem Aleluja obnovi in potrdi v nas vero v nesmrtnost ker, "če je Kristus vstal, bomo vstali tudi mi". In kaj pomeni za nas ta vera? Sproščenje, osvoboditev pred strahom uničenja, smrti. Opogumljeni se zopet enkrat upamo zastaviti z velkonočno pesmijo odločno vprašanje: "Smrt, kje je tvoje želo, tvoja zmaga kje?"
Eden najbolj značilnih delov obredov Velike sobote iki so v resnici obredi Velike noči, je veselja in nadušenja prekipevajoči slavpspev Exultet, po naše "Veseli sc" ali "Poskakuj veselja". Zakaj, čemu ta vzhičenost slavospeva? Kaj je vsebina tega speva? Pesem nas poziva k veselju zato, ker nas jc naša pasha, •naše velikonočno , jagnje. Kri s-
KO DANES SLOVENCI ODHAJAJO v TUJINO
PISMO SLOVENSKI TELEVIZIJI
Razmeroma visoko število delavcev in tehničnih uspo-■sobljencev tudi z univerzitetno izobrazbo odhaja stalno iz Slovenijo in išče zaposlitve v zapadnoevropskih državah, kjer je življenjska raven višja in razmere bolj ugodne. Vzroki so v prvi vrst gospodarski in le delno politični. V kolikor pa so politični, so pa prav tako plod, v velikih primerih, splošnih gospodarskih neprilik v Sloveniji, ki jim jc vzrok nesmotrno gospodarjenje v Sloveniji sami in nepoštene in prekomerne terjatve jugoslovanskega juga na škodo Slovenije in slovenskega gospodarstva.
Zelo veliko Slovencev gre na delo v Avstrijo in tudi Nemčijo. Manj v Italijo, a tudi. lstotako v Francijo, Belgijo, Švedsko in Ho-landsko.
V kolikor je odhod slovenske delavne sile povezan s političnim položajem doma, je to — čisto naravno — neljubo slovenski komunistični vladi in ji seveda ni za to, da bi se ob odhodu zanje kakorkoli zavzela in jim šla na roko v času najhujših težav takoj po prihodu v nove 'kraje. Iz čisto gospolarskih razlogov samih pa oblasti ne nasprotujejo, četudi je odhod mnogih vidna izpoved nezadovoljstva nad režimom.
J
io jiu.;
T tus izpeljalo iz sU/ciij'>ivli v svobodo, iz smrti v življenje, podobnega, kot se je zgodilo nekoč z Izraelci, ki jih je kri velikonočnega jagnjeta obvarovala pred smrtjo in jim odprla vrata v svobodo.
Glavna misel, ki preveva vse bogoslužje tega velikega judovskega praznika, je osvobojenje iz suženjstva, je svoboda. Judovski vernik se voden po stopnjah liturgije najprej spominja največjega dogodka v zgodovini judovskega naroda — izhoda iz Egipta ki je bil beg iz suženjstva v svobodo. Liturgija ga potem vzpodbuja k hvaležnosti za božje vodstvo in varstvo, ki so ga bili ob tej priliki deležni njegovi predniki, ga opominja, naj pri-, vošči in daje drugim ljudem to, kar sam tako ceni, to je, svobodo.
Svoboda je nekaj nadvse dragocenega.
Najprej gotovo že osebna svoboda. To je razvidno iz dejstva, da so vse zakonodaje v zgodovini poznale kazen odvzema osebne svobode. Tej osebni svobodi je potem najbližja svoboda skupine, stanu, naroda, h kateremu kdo pripada. Koliko so se ljudje že trudili pridobiti si ali ohraniti to svobodo, ker "Manj temna noč je v črnem zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi" kot poje naš pesnik.
Velikonočno Jagnje — Kristus — dela za to vrsto svobode ne naravnost, ampak posredno z osvoboditvijo duha od snovnosti, z bojem nesebične ljubezni proti ozki sebičnosti. Cim bolj bo rastlg število nesebičnih, širokosrčnih duhovnih ljudi, tem več bo tudi osebne svobode.
Gre torej tu za osvoboditev duha od snovnosti. Vemo, da snovnost ni zlo v sebi, vemo, la je tudi vse snovno del božjega stvarstva, vemo pa tudi, da se duh ne sme dati vkleniti v verige snovnosti, ko je v njegovi naravi, biti prost, vladati ne biti vladan.
Koliko so se v zgodovini člo-
Kot vse kom. ko tudi ljublj
goče sezname — tako za ljudi
doma in one, ki so zunaj. Ce je
svoj čas Rankovič to ostro zahteval, njegovi nasledniki nič manj nc priporočajo tovrstnih navad; za izseljence iz Slovenije je zato, seveda, treba funkcijonarjev, ki so iz Slovenije doma. Kot so vrata v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu z malo izjemami, Slovencem zaprta — tudi po padcu Rankoviča — jc pa vendar navada, da imajo konzularni uradi s sedežem v krajih ali bližini krajev, kjer so naseljeni ali se naseljujejo slovenski izseljenci, tako začasni ali stalni, tudi funkcijonarje iz Slovenije. 'Njihov položaj jim ne daje dosti možnosti da bi to ljudje, ki so istočansno odvisni od svojih neslovenskih predstojnikov, postali poznani kot Slovenci v zunanjem političnem svetu. In ven-
dar ta možnost obstoji do neke mere, četudi zelo v malem: v upostavljanju osebnih prijateljskih odnosov s političnimi predstavniki v krajih, kjer koli je ta ali oni nameščen.
Ko gre za konspirativno zasledovanje Slovencev zunaj, je lo brezpomembno iz vsakega ozira in umazano iz čisto človečanskih ozirov. So pa ti, v precejšnji meri nepolitični položaji tudi lahko važni in morejo mnogo pomeniti, če so težnje današnje Slovenije zares usmerjene na pot uveljavi j en j a Slovenije v zunanjem svetu. Nekateri podvigi, kot nc primer slovenska zrakoplovna družba ali slovenska pomorska družba so močno potrdilo, da jc danes velik smisel za to.
Nekatera industrijska podjetja v Avstriji in Franciji so ponudila odplačilo stroškov za šolanje usposobi j enoev raznih vrst, ker pričakujejo, da se bo to obneslo, kot se je iskazalo donosno zaposliti slovenske izseljence vseh poklicev v preteklosti. Takšno šolanje, če res pride do tega, da bi ga plačeval tuji kapital, bi lahko pomenil velik dobiček za celo Slovenijo, ne le za tiste posame znike, ki pri tem morebiti pridejo v poštev. Dobiček še zlasti, ko bi v boljših gospodarskih in političnih prilikah ti
Društvo slovenskih pisateljev, Slavistično društvo, Inštitut za slovenski jezik pri Slovenski Akademiji znanosti/in umetnosti in Pen klub — center za Slovenije, so poslali upravi televizije v Ljubljani skupno odprto pismo s pozivom, da naj bodo vsi programi, ki jih oddaja ljublanska televizija v slovenskem jeziku. Pismo objavljeno v Delu 3. februarja 1967 naglasa da ustava republike Slovenije obvezuje ljubljansko televizijo, da uporablja samo slovenščino ter opozarja, da je sedaj dobra polovica njenega programa v neslovenskem jeziku, tudi če podnaslovlje-ne oddaje štejejo k slovenskemu delu. V nadaljevanju je omenjeno, da se podpisana društva zavedajo, da ni mogoče vsega spremeniti preko noei, toda pristavljajo, da je nekatere stvari, ki hudo motijo večino gledalcev treba takoj urediti. Na prvem mestu omenjajo TV dnevnik, ki ga je treba čimprej zamenjati s slovenskim. Otroške, mladinske in šolske oddaje morajo temu slediti čim prej mogoče. Tudi TV drame, filmi, humoristični in drugi programi morajo biti obvezno opremljeni s prevodi v slovenščini. Ta zahteva — pravi pismo — je še toliko bolj upravičena, ker drugi jugoslovanski studii sprejemajo v svoj program slovenske drame in filme
Ti izvedenci, — če bi se vrnili — bi se vrnili obogateni s strokovnim izkušnjami in osebnimi poznanstvi-. Primerne gospodarske in politične razmere v Sloveniji b bile seveda najboljša vaba za njihov povralek.
Dejstvo, da so dani pogoji za strokovno izobrazbo s pomočjo Avstrije in. Francije, kot o tem piše Delo (14. decembra 1966.) in morda še kakšnih drugih držav, priča vsekakor, da so odprte zanimive možnosti od zunaj in navzven, možnosti da posamezne slovenske institucije (ali preko njih slovenska vlada) pridejo v neposreden stik ne samo z obmejnimi deželam in dišavami, temveč tudi drugod, tako s privatnimi podjetji, kot z državni mi podjetji in nstsitutcijami. To celo sedaj brez Jugoslavije ali njej navkljub.	c.m.
Uprava RTV Ljubljana je na odprto pismo odgovorila 10. februarja in izjavila, da ne želi braniti ali opravičevati selanjega stanja v pogledu slovenščine na TV, pač pa pojasniti napore in načelna izhodišča. Odgovor v bistvu opozarja, da je sloveniza-cija T V programa povezana s te- j žavami na tehnično-materialni in kadrovski bazi.
Nekaj dni nato — 16. februarja 1967 — je ta razvoj dogodkov dobil odziv tudi v beograjskem "Komunistu", kjer je Ljubiča Ristovič v članku "Mostovi in ovire" med drugim napisal: "Pismo ljubljanski televiziji je zanikalo staro pravilo žurnalizma, da nobena posamezna novica ne preživi 24 ur. Jugoslovanski človek na cesti, ki je iskreno podpiral zamisel o enakosti narodov in narodnih manjšin je š polnim razumevanjem sprejel zahtevo, da mora biti dana vsakemu narodu prilika, da posluša radijske in televizijske programe v svojem lastnem jeziku in noben važnejši element v poslani zahtevi ljubljanski televiziji mu ni bil tuj. Toda — nadaljuje Ristovič— bil je zaprepaščen zaradi določenih ekstremističnih teženj in jc bil pomirjen šele ko je nekaj dni kasneje prišel mirni, dostojanstveni in realistični odgovor ljubljanske RTV; in ni mogel razumeti ali je bilo res potrebno obravnavati probleme, ki so bili že na vseh ravneh rešeni de-potrebne-anja itr dramatizacije."
VESELO VELIKO NOČ želita
uredništvo in uprava "Slovenske Države'
Vsem Slovencem sirom sveta in v domovini kličemo veselo Alelujo! Slovenska Narodna Zveza v Kanadi
VESELO VELIKO NOČ želita
Glavni odbor in Svet Slov. drž, gibanja
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI
CHICAGO, ILL.
želi vsem prijateljem Slovenskega državnega gibanja širom sveta vesele Velikonočne praznike.
le, če jih Ljubljana sama opremi ljudje hoteli priti nazaj, čim bi s prevodi. V srbojirvaščini naj bi
J J	1	I	1	1 'i	'1	lici \ ov.11 iunu.li j
toi^tične vlade ta- zadostili pogojem ki bi jih pod- ljubljanski si-M prenašal samo mokratično jn br?;, ne janska vod? vse mo- jetja za to praV gotovo po,taviiar giaWnWrOKSm V	•• iu ' ga^bmjanja"' te r dr
izjemne dokumentarne prenose, kot na primer govore predsednika republike. Vsi drugi programi pa naj bodo obvezno spremljani bodisi s slovenskim komentarjem bodisi s slovenskim napisanim prevodom.
Zadovoljne velikonočne praznike
zeie
somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA.
Kot vse to kaže se torej j:>o-navlja stara pesem brez ozira na to kdo je na krmilu v Beogradu — Karadjorcljeviči Ti tO, Ranko i viči ali kdorkoli 1 ! 1
vtifcr.O VcuKG" inv;\- ^ T '......
z željami za uresničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Slovenijo in po svetu prijatelji v Washingtonu.
PO BOŽIČNIH PRAZNIKIH
SLOVENIJA USPEŠNO ISCE STIKOV v SVETU
Gospodarske razmere takoj po vojni so narekovale ozko povezavo evropskih držav brez ozira na to, da so bile le-te države samo malo let poprej v vojni med sabo. Gospodarske prilike so celo dovolile, da se je približala ostali Evropi tudi Jugoslavija, ki je včlanjena v GATT.
V resnici je težko videti vnaprej, bo li članstvo v GATT prineslo Jugoslaviji kakšne večje spremembe. Vprašanje v celoti Slovence kot take ne zanima; zanima pa jih gotovo v toliko, v kolikor more vplivati na Slovenijo. Slovenija ima skupne meje z Avstrijo in Italijo in čeprav je gospodarsko pod silo razmer povezana z jugom, poskuša vzdrževati in povečavati stike s svojimi ncslovanskimi
sosedi. To je, seveda, možno le v toliko, v kolikor jugoslovanski gospodarski ukrepi dopuste. Odkar se, vsaj do neke more, izvaja gospodarska reforma — to seveda šele po padcu Rankoviča — se je ta težnja v nekaj primerih uresničila. Tako je kranjsko podjetje ISKRA sklenilo gospodarsko pogodbo z nemškim podjetjem BRAUN za skupno izdelavo brivskih aparatov. O tem je celo pisalo avstrijsko časopisje in dodalo željo, da bi do podobnega sodelovanja prišlo tudi med slovensko in koroško industrijo.
CERKEV IN DRŽAVA V SLOVENIJI
11. januarja je priredil novoletni sprejem za predstavnike katoliške in evangeličanske Cerkve v Sloveniji predsednik Komisije za verska vprašanja pri Izvršnem svetu Slovenije Boris Kocjančič. K sprejemu so bili povabljeni vsi trije slovenski školje s svojimi generalnimi vikarji, dekan in več profesorjev teološke fakultete, zastopniki redov in drugih cerkvenih ustanov kakor tudi večja skupina duhovnikov iz cele Slovenije. Za evangeličansko Cerkev je govoril Aleksander Kerčmar, za katoličane pa nadškof dr. Pogačnik. Iz njegovega govora, ki je bil ponatisnjen v 2. številki Družina na naslovni strani, prinašamo nekaj odstavkov.
Uredništvo
" . . .Slovenski škofje smo pro-! vnega poslanstva, odpove tudi
sedanjim zakonito pridobljenim
tokol kot začetek pozdravili . . . S protokolom je položen soliden temelj za sožitje ali koeksisten-co Cerkve in države v socialistični družbi .. .
"V katoliški Cerkvi je s koncilom dokončana tako imenovana Konstantinova era, v kateri je bila država, zlasti krščanska, zaščitnica in varuhinja Cerkve ter ji dajala privilegije in večkrat vobče omogočala obstoj. Cerkev si ne želi varuštva države, hoče le svobodo za svoje versko delovanje. Cerkev je danes pripravljena, da se iz višjih razlogov, zaradi svojega duho-
Noben praznik ni tako globoko zakoreninjen v vernih slovenskih srcih ko božič. Polnočnica je višek božičnega doživetja. Povsod so potekle kar moč slovesno. Udeležba je bilo večja letos tudi zato, ker je prišel božič na nedeljo, prost dan. V 1. 1967 bo prišel božič na ponedeljek. Ali bo dela prost dan? Vsi verni Slovenci to želimo.
Dva dogodka moramo zabeležiti koti posebnosti letošnjega božiča enega veselega, enega bolj
svoje nasprotnike krotila s pomočjo svetne sile in se duhovno
pravicam v svetnih rečeh, ka- zoper nje borila s polemiko in kor je to na pr. že storila v Tu- kontroverzami. Nasprotno, na-niziji, ali privilegijem, kakor stopila je era dialoga, ko si trenutno dela v Španiji. Želi le Cerkev želi v spoštovanju do svobodo in neodvisnost v izvr-1 vsakega človeka in njegovega na-ševanju svoje službe za oznanje-
ugodne in so rodile nekaj po-voljnih izmenjav na kulturnem področju in pa v povečanem medsebojnem turističnem pro-Mcdscbojno zanimanje za' metu. V trgovskih ozirih pa tesne gospodarske stike jc bilo zaenkrat še zelo malo, z izjemo tudi predmet razgovorov raznih j morda nekaj sejmov in razstav, uradnih obiskov in potreba po ! V težnjah, da bi se Slovenija— gospodarski poveza vi je bila i udi takšna kot je danes —
veštva vse vere
ne
Četudi se pa duh osvobodi in dvigne nad snovnost, ja pa še vedno lahko suženj lastnih tem-
samo I nih slutenj in strahu in to zlasti
krščanstvo, že trudile in se še trudijo najti in dati duhu mesto, ki mu gre, obljubljeno deželo svobode nad snovjo, ga izpeljati iz egiptovske sužnosti temnih nagnenj in sil v deželo, kjer se cedi med in mleko svobode.
strahu pred smrtjo, uničenjem. Skrivnost velikonočnega jagnje-ta, skrivnost velike noči je zdravilo duhu, da se otrese tudi te sužnosti strahu pred smrtjo.
Veliko noč je dan veselja, ker Velika noč je praznik svobode.
zetlo naglašona ob obisku predsednika izvršnega sveta Slovenije na Koroškem ter ob obisku koroškega deželnega glavarja v Sloveniji. Zanimanje je torej obojestransko in Slovenija se more, s tem brez dvoma okoristiti.
V kakšnem obsegu je to sodelovanje možno, zavisi seveda, v prvi vrsti od političnih prilik, ki so v preteklosti bile še dokaj
mogla uveljaviti na zunaj, za začetek pri najbližjih sosedih, bo trgovska podjetnost igrala važno vlogo. Dogovor kot ISKRA| BRAUN ali pa pravica slovenske letalske družbe za rabo new-yorškega letališča J.F. Kennedy (ko celo JAT ne sme), so pomembni dogodki, ker dajejo Sloveniji gospodarsko podlago, ki jo bo mogoče prenesti in izkoristiti tudi v politiki.
vanje evangelija, izvrševanje bogoslužje in neovirano vodstvo svojih vernikov. Cerkev danes ne ugovarja, da so njeni duhovniki pred zakonom zenačeni z drugimi državljani. Cerkvi ni za privilegiran ali celo dominanten značaj v družbi, lo še celo ne v pluralistični družbi, kakor je danes naša. Cerkev se je po koncilu otresla patronalistične men-talitete, po kateri naj bi bila nekaka gospodujoča pokroviteljica tudi svetnih področij. Tudi nima pred seboj nikake vizije ali težnje po svojem triumfu na svetu. Tako imenovana triumfa-listična miselnosti ji je po koncilu tuja. Cerkev, ki je na koncilu razglasila polnoletnost in polno-vrednost laikov v Cerkvi, odklanja tisto težnjo po klerikalizmu, da naj bi namreč kler vršil tudi laiške posle, čeprav je subsidiar-no, to je, iz razlogov ljubezni in pomoči do bližnjega, kakor se je to godilo tudi pri nas v preteklosti. NE POLEMIKA, TEMVEČ DIALOG ...."V Cerkvi je minilo protirefor-macijsko obdobje, ko je Cerkev
zora dobrohotnega razgovora z
vsemi ljudmi, ki imajo dobro I posebej 'ic\[ miru. Kalilci miru
žalostnega. Vesel dogodek: plošča slovenskih božjčnih pesim v iz vedbi slovenskega okteta in v založbi "Mladinske knjige".
Manj veseli dogodek so motnje polnočnice pri frančiškanih in v stolnici v Ljubljani. V stolnici se je nemir polegel pri nadškofovi pridigi, pri frančiškanih je trajal dlje. V tej cerkvi so bili neznanci tako predrzni da so napeli jermen od glavnih vrat do stranskih vrat, ki vodijo na porto .S prite-govanjem in spuščanjem jermena so zibali množico sem in tja. K sreči so ljudje jermen raztrgali. Udeleženci polnočnice, ki so stali blizu glavnih razgrajačev, so nam povedali, da so bili glavni povzročitelji nemirov mladostniki z betniškimi frizurami. Nekateri so bili tudi vinjeni. — Tako vedenje je obsojanja vredno. Pri božični polnočnici si človek še
voljo. V takem ozračju in na teh osnovah je mogoče razvijati ugodne odnose med Cerkvijo in državo v vsaki družbeni ureditvi, toliko bolj pri nas, kjer so odnosom položeni temelji v proto kolu . . . Vsako obliko današnje vojne Cerkev obsoja kot moralno zlo in jo ima za neprimerno orodje in sredstvo za dosego pravičnega in trajnega miru. Mir mora po nauku dobrega papeža Janeza XXIII. temeljiti na resnici, pravici, ljubezni in svobodi. . .
VSA SLOVENSKA DUHOVŠČINA ZVESTA CERKVI IN PRIVRŽENA DRŽAVI
"... Naša duhovščina hoče spoštovati tudi vse pravične zakone naše sedanje ureditve in jim bo poslušna. Prav tako pa je po svoji mentaliteti enotna, to je hoče biti vdana in zvesta Cerkvi, in to dejansko in tudi v globini srca, čeprav bi kdo po zunanjih znakih sodil, da je razdvojena . . . Nihče od naših duhovnikov si ne želi privilegiranega položaja ali ugodnosti. Priča-
naj ostanejo doma. Kdor pride v cerkev, naj se vede, kakor se za ta prostor spodobi. Nosilcem beatniških frizur svetujemo naj se zgledujejo po svojih kolegih v Firencah. Pri papeževi polnočnici so se zelo dostojno vedli.
• Na seji glavnega odbora
Ciriimctodijskega društva v Ljubljani je bilo povedano, da je Sveta Stolica preklicala cerkveno kazen izobčenja članoma Jožetu Lampretu in Antonu Bajtu, ki jo je naložila 1. 1950.
kujemo in želimo, da se z nami ravna brez osebnih razlikovanj. Naše stanovsko delo vzgaja dobre državljane in upamo, da zaslužimo priznanje, da opravljamo družbeno koristno delo . . .
"Želimo, da bi se odnosi med Cerkvijo in državo vedno ugodneje razvijali. Smo šele na začetku poti. Navedena dejstva in omenjene osnove morajo kljub ideološkim razlikam voditi do vedno boljšega soglasja in dobrega sožifja v blagor naše države In v blagor Cerkve".
SLOVENSKA DRŽAVA
For a free Slovenia
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates:
$4 per vear, 30< per copv Advertising
1 column x 1"
• J2.80
im
IBR7 I lflR7
KULTURNA KRONIKA
Novi člani Slovenske akademije Kiparske razstave v Ljubljani
Moderna galerija v Ljubljani je nedavno pripravila posmrtno retrospektivno razstavo slovenskega kiparja Petra Lobode, ki je umrl pred 14 leti. V stroikovni oceni razstave (Delo, 12. nov.) beremo tudi: »Gre za eno izmed razstav,, s katerimi skuša Moderna galerija postopno predstaviti v zaključeni obliki kiparje, (ki so zastopani v njeni stalni zbirki. Prihodnji naj bi bil na vrsti kipar Tine Kos, zatem pa naj bi v perspektivi sledili podobni razstavi kiparjev Franceta Goršeta in Frančiška Smrduja. Delo pri zbiranju gradiva, :ki je že široko raztreseno, ni lahko. Je pa gotovo zato tudi zdaj zadnji čas, da galerija to svojo dolžnost opravi."
Nove knjige
»Slovensko slikarstvo"
Cankarjeva založba je izdala monumentalno publikacijo »Slovensko slikarstvo", ki s 104 barvnimi in 32 črno-belimi reprodukcijami in zgoščeno spremno študijo daje nazoren pregled slovenske slikarske umetnosti. To jc delo, kakršnega Slovenci še nismo imeli in ki nas častno uvršča med druge velike kulturne narode.
znanosti in umetnosti
Na redni skupščini SAZU — februarja — so bili izvoljeni za rednega člana dr. Anton Slod-njak, redni profesor univerze v Ljubljani v pokoju; in za dopisne člane redni u-niv. prof. dr. Dra-gotin Cvetko, dr. Dušan Hadži, dr. Svctozar Ilešič, Janez Cilcn-ček, rektor visoke šole za glasbo v VVeimarju, redni član Nemške akademije umetnosti v Berlinu, ter hrvaški in srbski znanstveniki in umetniki: Velibor Gligorič, dr. Vašo Butozan, dr. Dimitrije Jovčič in dr. Marijan Salopek.
Imenovanje dr. Slodnjaka za rednega člana najvišje slovenske znanstvene ustanove pomeni veliko in zasluženo življenjsko priznanje našemu najboljšemu poznavalcu slovenske književnosti. S tem najvišjim priznanjem je delno popravljena krivica, ki je bila pred leti storjena dr Slod-njaku, ki jc zaradi Zgodovine Slovenske književnosti, ki je izšla v Nemčiji, moral kloniti pred političnim pritiskom in se umakniti z ljubljanske univerze.
Prešernove nagrade 1967
V	počastitev Prešernovega dne 7. februarja je bila slovesna podelitev Prešernovih nagrad za najvišje umetniške dosežke v preteklem letu. Prešernovo nagrado sta dobila pesnik Božo Vodu šek za pesniško zbirko „Iz-■brnn-e pesml'|®Jj? šllJfar Mafelm Sedej za -slikarska dela, razstavljena leta 1966 v Moderni galeriji v Ljubljani. Nagrade Prešernovega sklada jc prejelo še 16 ustvarjalcev z različnih področij umetniškega dela. Prešernove nagrade na univerzi
Ljubljanska univerza in tri umetniške akademije so na svojih slovesnostih razdelile letošnje Prešernove nagrade. Prešernovo nagrado ljubljanske univerze je dobilo 58 študentov, nagrado akademije za gledališče, radio, film in televizijo 6, nagrado akademije za likovno umetnost 2, in nagrado akademije za glasbo 6 študentov. Na slovesnosti podelitve Prešernovih nagrad na univerzi je rektor ing. Albert Struna v govoru med drugim rekel: „Z zanosom ponavljamo pesnikovo priznanje 'prižgal si mojster žar'k nam nove luči', ko se znova oklepamo slovenskega jezika kot največje narodove vrednote.... Ob stoo sc m n a js t le tn ici P rešernove smrti naj bo tudi s strani univerze obnovljeno neomajno zaupanje v ustvarjalno moč duha in kulturno poslanstvo slovenskega ljudstva."
Kulturno sodelovanje Koroška — Slovenija
V	Ljubljani in v Celovcu so bili nedav no zaključeni razgovori o ! in po svetu. Po seznamu, ki jc v kulturnem sodelovanju in izme- tej številki "Slovenske Države" mjavah za 1. 1967, ki postajajo iz lahko pričakujemo, da bo to 'leta v loto večje in uspešnejše, najboljša in najobširnejša zbirka V začetku sta bila nosilca izme- najbolj priljubljenih slovenskih njav koroška deželna vlada in narodnih pesmi.
Izvršni svet republike Slovenije, Nove plošče
'OV/ce iz
Slovenije
•	Na Ljubelju so za Silve- viji, ki jo izvaja Jugoslovanski .sirovo odprli novi hotel, ki so inštitut za turizem ob finančni ga uredili v nekdanjem počit ni-, pomoči Organizacije zedinjenih šikein domu ..Stane Žagar". | narodov.
•	Popravilo ceste med Trato • Obstoj železniške proge No-in Šentiljem je že leto dni na vo mesto—Metlika je v nevarno-programu v komunalnem zavodu i st.i Združeno železniško tramis-v -Mariboru, toda prebivalci Tra- portno podjetje Ljubljana nam-te so ves ta čas odrezani od | reč zahteva, da prispevajo priza-Šentil ja, ker je cesto zasul plaz i dete občine letno 146 milijonov in ljudje nc .pridejo dalj kot do I -starih dinarjev za odpis. Razen programa.	! tega bo treba zagotoviti še pri-
•	Avstrijski zdravniki so že j bližno 1.500,000.000 starih dinar-dalj časa pošiljali bolnike v! jev za modernizacijo in obnovo zdravilišče Radenci, pred kratkim proge. Ljudje so zaskrbljeni, ker •pa so podpisali pogodbo med i si težko predstavljajo, da bi osta-Zavodom za rehabilitacijo srčnih! li brez železniške zveze s svetom, bolnikov v Radencih in med Zve-i na drugi strani pa je vprašanje,
Ars Slovenlae — Umetnost Slovenije
Založba Mladinska knjiga je začela izdajati v samostojni obliki sklenjena poglavja iz sloven-?ke	godovine. V "Ce-
loti jc napovedanih 11 knjig, ki bodo na koncu nudile strnjen pregled slovenske umetnostne preteklosti in sedanjosti. Letos bodo izšle štiri knjige: Baročno kiparstvo, Gotska plastika, Gotska arhitektura in Baročna arhitektura.
Ivan Cankar: Zbrana dela
Državna založba Slovenije bo izdala najobsežnejšo izdajo Cankarjevega Zbranega dela v tridesetih knjigah. Prikazano bo celotno leposlovno in publicistično delo, ki bo dokumentirano z litc-rarnozgodovinskimi razlagami in opombami. Objavljena bo tudi celotna Cankarjeva korespondenca in bibliografija. Letos bodo izšle prve štiri knjige. SlovenSka pesmarica
Mohorjeva družba v Celju je naznanila za leto 1967 izid tretjega dela Slovenske pesmarice. Pesmarico sestavljata prof. Luka Kramolc in skladatelj Matija Tome, iki sta se v posebnem pismu obrnila na vse pevovodje in ljubitelje narodnih pesmi, da sporoče svoje želje in nasvete glede pesmi, ki naj bi bile vključene v pesmarico. Ker so vse podobne pesmarice že davno razprodane, je izid te knjige nujno potreben za Slovence v domovini
zda j pa jc prišlo že do neposredne izmenjave kulturnih ustanov na osnovi njihovih lastnih intere-
Prešernove .poezi je — na ploščah!
Založba Mladinska knjiga v Ljubljani je izdala štiri male plo-
. V letošnjem letu je ponovno šče, ki prinašajo recitacije 20 iz-
branih Prešernovih pesnitev. Prešernove poezije recitirajo: Stane Sever, Duša Počkajeva in Boris Kralj. Štiri plošče so dragocen učni pripomoček študentom ter velika pridobitev za ljubitelje slovenskega jezika in Prešernovih del.
sov
predvideno gostovanje celovške ni ljubljanske opere ter koroškega deželnega simfoničnega orkestra ter Slovenske filharmonije. V načrtu je tudi gostovanje ljubljanske Drame v celovškem gledališču ter tesnejše sodelovanje med koroškimi in slovenskimi književniki, zlasti na področju založ- Plošča Ladka Korošca niš-tva, prevajanja in jezika (med- j Ista založba je izdala ploščo sebojni javni literarni večeri). Li-1 izbranih pesmi, ki jih poje pri kovna izmenjava med Moderno (znani basist ljujblanske opere galerijo v Ljubljani in galerijo v l.adko Korošec. Celovcu napoveduje za letos šti- Božična plošča Slovenskega ri individualne razstave. Društvo okteta
slovenskih likovnih umetnikov pa j Za božič je Slovenski oktet izbo sodelovalo v Celovcu na raz- dal božične pesmi na plošči, ki stavi, ki jo pripravlja skupno z je bila v hipu razprodana. Pesmi likovnima združen jima Koroške | so v glavnem iste, kot so izšle
in J.;.:" ke krajine.	i na Oktetovi božični plošči pred
zo bolniških blagajn Avstrije. Po -tej pogodbi bo usmerjala avstrijska bolniška blagajna svoje bolnike sistematično v Radence in bo plačevala za dnevno oskrbo 99 avstrijskih šilingov.
•	Člani novomeške sekcije železniškega transportnega podjetja Ljubljana so odločno protestirali proti temu, da določa tarife za prevoz blaga na progah slovenskih transportnih podjetij združenje železniških transportnih podjetij v Beogradu, ki jih določa tako, da so slovenske proge prikrajšane in imajo od teh ukrepov občutno škodo.
•	Ekonomski inštitut Slovenije je sredi obsežne študije o turizmu Slovenije. Namen študi-
kje bodo dobili zahtevani denar.
• Sv. oče je imenoval stolnega prosta in gen. vikarja dr. Stanka Leniča za izrednega bir.movalca na vsem ozemlju ljubljanske nadškofije.
• 12. januarja je umrl v Rimu
slovenski duhovnik ANTON ISKRA, star 50 let. Rodil se je v župniji Begunje na Gorenjskem. Gimnazijo je končal v škofovih zavodih v št. Vidu nad Ljubljano in bil 1. 1941 posvečen v mašnika. Po vojni je prišel v Rim, kjer se je spopolnii v svetopisemskih vedah. Od 1. 1950 je vodil slovenski odsek vatikanskega radia. Služboval je na rimskem cerkvenem sodišču,
'/Ofr) in
KFV/JE.

je je oceniti slovenski prostor z kjer so zelo cenili njegovo marlji-vidika turistične pomembnosti v celoti kot tudi poedini-h delov. Na podlagi zagotovljenih podatkov bodo sledili predlogi za nadaljnji razvoj vrst ter lokalizaci-
vost in vestnost. Hkrati je bil tudi rektor lepe cerkve Marijinega imena blizu Beneškega trga. Mnogo je presedel v spovedma in zlasti mladini pomagal pri ob-
je turizma v Sloveniji. Istočasno liikovanju krščanskega pogleda je v teku v celi državi študija na svet. o tranzitnem turizmu v Jugosla-	_
'i AKTUAIfMI VIC: enim letom v ZDA. Z njo je Slo-j Po Ljubljani kroži zadnji čas
venski oktet dosegel največji mo- tale "politični" vic: "Ali več iz
rahli pa tudi finančni uspeh, sa^j česa sestoji jugoslovanski mark-je bilo prodanih 50.000 plošč. Za sizem? Mladinsko knjigo in vse druge, "?
založbe pa jv.najboH«H Mm, to! ^"feT^S	AL-u:: in u
sa si ljudje želijo.	!0n,» Kar
-
KOLEDAR 1967. Verski list Družina v Ljubljani je izdal ličen žepni koledar za 1. 1967. Na levi strani so tedni s prazniki in svetniki ter prostorom za krdlke zapiske na desni strani pa so slike, ki so po navadi zvezane s kratko versko mislijo. Vmes je vpletenih nekaj kratkih sestavkov. Koledar je bil lako dobro sprejet, da je b:l v kratkem času pokupi jen. MEDDOBJE št, 4-6 devetega letnika prinaša naslednjo vsebino: France Dolinar je prevedel iz češčinc spomine prelata Grivca "V družbi srbskih učenjakov" ir jih komentiral. Vinko Brurnen podaja za dvajseto obletnico smrti pedagoga Karla O/.vald: njekovo podobo. Allonž Cuk razpravlja o Cerkvi in ateizmu ir prikaže povsem drugačno sta lišče papežev Pija XI in Pavla VI (v okrožnicah o brezbožnem ko munizmu in o cerkvi-Ecclesian suoma). Razprava jc bila pisan? v času, ko je Vatikanski cerkven' zbor še razpravljal o shemi XIII pozneje razglašeni kot pastoralni konstitucija "Cerkev v sodobnerr. svetu" zato je v tem pogledu nekoliko nepopolna, toda avtor je pravilno ugotovil, da bo Cerkev nadaljevala s praktičnim prizadevanjem pomagati ateistom (19-21). Ruda Jurčcc obravnava sodobno memoarno literaturo. Leposlovni del prinaša pesmi (Franc Sodja: Lesene jagode: Vladimir Kos: Tri nade; Majda Volovšek : Pesmi; France Papež je prevedel in komentiral za obletnico smrti T.S. Eliota njegovo Puščo-The Waste Land; Milena Soukal: Podedovano ime; Tine Debcljak prevaja in posveča VIII spev Dantejevih Vic vsem dobrotnikom slovenske emigracije, črtice (Branko Rozman: Dlan) in odlomek i/, romana (Ruda Jur eec.: Marcclino Vazquez).
Milan llinič, BF.OGRADSKI PROTOKOL i HRVATI, Muen-chen 1966, 130 strani, cena $2.-Broiaira žepnega format:, ima nr platnicah sliko oltarja, ki so ga
razbili komunisti v vasi Maja Pisec omenja kot namen te knji žice, da porabi pravico kato liškega Lika da pove svoje mne nje, ki nc soglaša / vatikanske diplomacijo sklepanja dogovor; z jugoslovansko vlado. Poleg be sedila dogovora prinaša osebni podatke prizadetih oseb in nega tivne komentarje hrvatske laičn in duhovniške miselnosti v za mejstvu, ki so v glavnem znani Glavni očitki dogovora so, da kc risti samo Titu in srkskemu kc munizmu, ker jim daje možno vpliva ne samo nad katoličan doma (kar je že itak imel), -mai več tudi zunaj (nad duhovnik ki delujejo med izseljenci in bi gunci). Pisec navaja več primi rov, ki vsaj indirektno nakazujejo, da Vatikan nc priznava hrvatskega naroda (izjemo predstavlja listina Pavla VI, ki nastavlja za novega glavnega ravnatelja dušnega pastirstva za vse, ki so se izselili iz Hrvatske, dr. Vladimira Vinceja na mesto od-stavljenega-po zatrjevanju pisca proti volji hrvatskih ško-Ibv-msgr. dr. K rešim i ra Zoriča): kadar pozdravi papež pri avdien-ci Hrvate, poroča Osscrvatore Romano o jugoslovanskih romarjih; v cerkvi sv. Petra v Rimu je bil napis, da se v tej spovedniei verniki lahko spovedo v hrvaščini, zamenjan z drugim, \ katerem je hrvaščina postala i.lirščina; večji povdarek proslavljanja komunističnih državnih praznikov v bogoslovjih in semeniščih na Hrvatskem, itd. V knjižici je tudi nekaj opazk na Slovence na katere bo mora odgovoriti nekdo, ki ima na raz pol-ago zgodovinske vire. Ne mis lim pri tem na stavke in trditve da so slovenski narodni interes lahko kedaj drugačni kot hrvat ski ali na zahtevo, la bi hrvatski redove predstavljali Hrvati, tod: jugoslovenstvo kot nepriznani« hrvatskih narodnostnih pravi. očit.^rj^s^H .ig^jlonc-a pok. r. Prešernu in p. Zoretu ("Za na?
CANADA
ISKAZNICA KANADSKEGA DRŽAVLJANSTVA V MINI JATURI
Ako ste Kanadski državljan lahko dobite minijaturno iskaznico Vašega Kanadaskega državljanstva na kateri je prostor za Vašo fotografijo in podpis. Ta iskaznica je majhna tako da se lahko nosi v denarnici ali torbi in je zelo pripravna kot dokaz osebnega legitimiranja.
Te miniature se lahno dobilo preko Vašega najbližjega Državljanskega urada (Citizenship Court). Ti uradi se nahjajo v Vašem interesu v sledečih mestih: Halifax, Moncton, Montreal, Ottawa, Sudbury, Toronto, Hamilton, St. Catharines, Kitchener, London, VVindsor, Win-nipeg, Regina, Saskatoon, Calgary, Edmonton in Vancouver.
Pokličite danes in se pozanimajte, kako je treba naročiti miniatijrno izkaznico za Vašo
denarnico ali torbico.

Secretary of State
to ni je nikakva tajna da je Pre-šetn bio politički uvjereni Jugo-slaven i prema tome najnezgod-niji i najnepodnesniji predstavnik Hrvata" str. 74— sicer pa je p. Prešeren predstavljal vse slovanske province!) in cel odstavek je naslovljen: Slovenski ka-tolički svečenici protiv Hrvatske (str. 78-81). Nadškofu Ujčiču očita, da mu je bilo očitno čuvanje Jugoslavije vedno važnejše od resnice in občih moralnih in duhovnih zadev Cerkve. Pisec pred-laka, naj posveti sv. Stolica za hrvatske begunce posebnega škofa kot je to storila za sudet-ske Nemce, ki so bili izgnani iz Ceško-Slovaške (dr. Adolfa Kin-dermanna). Pisec sicer izrecno povdarja v knjižici, da je naperjena njegova kritika proti papeževim svetovalcem in strokovnjakom, ne pa proti papežu samemu in še manj proti Cerkvi ali veri. V tekstu navaja nekaj poročil o takratnem msgr. Montini-ju in njegovem stališču do Hrvatov, ko je delal še v državnem tajništvu Vatikana.	dreš
Ing. Lado Bevc, NA BRANIKU ZA SOKOLSKE IDEALE. Ob minuli stoletnici Sokola. London: Založba Slovenske pravde, 1956. Pričujoče delo opisuje poskuse komunistov vtihotapiti se v sokolsko organizacijo predvsem v Sokola 1 na Taboru. Tako delo sicer ne bo postalo "best-sellcr", zlasti ne med mlajšim rodom, bo pa opravilo važen prispevek k po jasnit vi zapletenih dogodkov pred in med drugo svetovno vojno. Ing. Bevc ni zaradi oseb. k: šc žive in bi mogle biti izpostavljene preganjanju, opisal vseh dogodkov, ki so mu znani, upati pa smemo, da jih je zapisal za poznejšo objavo.	dreš
• Poškodba imetja kot posledica avtomobilskih nesreč v to--o-mtski metropoli je znašala leta 1966 12.6 milijonov dolarjev ali 1.500 dolarjev za vsako miljo cest v območju metropole.
ONTARIO
PROVINCE OF OPPORTUNITV
(vovoriimoiil In forma J ion
v.............................
From the Department of Financial and Commercial Affairs
ONTARIO DEPOSIT
INSURANCE CORPORATION ACT
Namen tega zakona ki ga je v postavila ontarijska vlada ter pred kratkim odobrila ontarijska poslanska zbornica, je zaščititi prihranke ont ari j ski h prebivalcev. Zaščita jc v obliki zavarovanja za osebe, ki so vložile ali posodile denar družbam za izposojanje denarja in trust kompanijam, ki delujejo v Ontario. Po tem zakonu bo vsaka družba za izposojanje denarja in vse trusit kompa-nije v Ontario, ki delujejo po ont ari j sikih zakonih in so vpisane kot izposojovalne in trust družbe, postale sočlanice te nove institucije.
Zakon predvideva ustanovitev »Ontario -Deposit Insurance" družbe (Corporation), ki je prva te vrste v Kanadi. Vloga, po tem zakonu, bo denar vložen v člansko družbo. Predvideva tudi „Guaran.teed Investment Certifi-da.tes", »Debcntiires", in slične zadoflžnice, kot jih izdajajo -izposoj evalne družbe, ki so članice te nove družbe.
Zakon tudi predvideva, da bo vsaka naložba s to člansko družbo zavarovana do $ 20.000.
Naložbe so zavarovane z družbo, ki je članica te i-nštitucije, in ki je delovala na dan, ko je ta zakon -stopil v veljavo in ki posluje danes. Zavarovanje krije vse naložbe v ontari j-skih odobrenih izposojevalnicah in -trust družbah, kjerkoli v Kanadi.
the Hon. John Roharts
Prime Mini-ter of Ontario
e
/r\
VEN°SKEdeDR^AVFaljn«min^noe	S silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo tamkašnjen razvoju, upamo da bo globlja analiza
tekočegarazvojarLTPf' strokovnjaki na dotičnih področjih z lastno na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem pri-icKucega razvoja razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pod avtorsko odgovornostjo. Ker t^-i- „	i_______.„..:.. ____Ji.__u i...<__su »omembnost presega
Slovenske države"
ZALIV, TRIBUNA IN PARTIJA
Spodaj ponatiskujemo nekaj izvlečkov iz eseja „Glose '65", ki ga je napisal slovenski pisatelj Boris Pahor, objavila pa nova revija »ZALIV (št. 4) v Trstu. Že iz teh drobcev se vidi, da ima Pahor, nekdanji vidnejši pripadnik in aktivist OF, zelo resne pomisleke proti povojnemu partij-tskemu režimu v Sloveniji.
Pahor očita voditeljem slovenske partije, da so „hote ali nehote izdali slovenski narod", ker njihov povojni režim v Sloveniji ni izpolnil nobene od štirih temeljnih obljub, s katerimi je partija med vojno zvabila v OF in v njenem okviru sebi podredila nekomunistično večino slovenskih osvobodilnih borcev in žrtev. Partijski režim ni uresničil zedinje-ne Slovenije, v ozemcljslko-okr-njoni slovenski republiki pa ni vpostavii suverene slovenske o-blasti, ni pripustil pričakovanega političnega pluralizma, niti ni zgradil slovenskega narodnega gospodarstva kot vira za napovedovano izboljšanje slovenskih socialnih razmer, v pričakovanju katerih da je po Kardeljevih bc-iscdah ,jedro ljudskih, množic.... s takim s a m op ožr Lvovan j cm sprejelo nase bremena in žrtve narodnoosvobodilne borbe".
REAKCIJA PARTIJE
I
Ko bi Pahorjeve obtožbe, hude (kot so, ostale v Trstu, bi jih partija verjetno ignorirala v svojem lastnem interesu. Toda ZALIV ije prodrl v ljubljanske trafike, poleg tega pa je o Pahor j evih obtožbah odkrito pisala ljubljanska študentovska TRIBUNA. To pa je partijo močno vznemirilo. Univerzitetni komite Zveze komunistov — ki ga partija uporablja za neke vrste cenzurno instanco <— je v zvezi s pisanjem Pahorja in TRIBUNE izdal ostro izjavo v DELU z dne 27 .januarja. V tej izjavi ne obsojajo le Pahorja in TRIBUNO (ki ji grozijo z likvidacijo), temveč v isti sapi omenjajo „tudi nekatere podobne po-
PRIČAKOVANE KORISTI REFORME
jave v naši javnosti"; ne da bi povedali, koga so pri tem imeli v mislih.
Izjava je posebno zanimiva v dveh podrobnostih. V smMu njenega razburljivega besedila Pahorjev članek in njegovi povzetki in odmevi v TRIBUNI ,,predstavljajo osnovo oziroma argument, s katerim bi se lahko v naši družbi uveljavile politično premagane emigrantske kot tudi neostalinistiene in druge našemu družbenemu sistemu nasprotne sile, ki so še navzoče" (podčrtali mi).
In tako jc partija v veliki zaskrbljenosti zopet pozabila, da na po njej sami zatrjevani sedanji stopnji družbenega razvoja v Sloveniji in Jugoslaviji partija sploh ne bi smela več nastopati kot totalitarni groziiec, oblastnik in sodnik saimoupravljanega življenja, temveč le prepričevalno vplivati preko svojih poedinih članov z močnejšo logiko svojih idej in vzgledov.
Na drugi strani pa sta Pahor in TRIBUNA verjetno nepričakovano dosegla, da je tudi partija morala končno javno priznati, česar si niso upali objaviti v poročilih z brionskega plenuma, da je namreč Rankovič s svojo 'tajno policijo in partijskimi kadri predstavljal in uveljavljal — kot v proti Pahorjevi izjavi sedaj priznava partija — »velikosrbške aspiracije", s katerimi da je brionski plenum »javno obračunal".
BEOGRAD DEZAVRIRA
SLOVENSKO POLITIKO
Komaj pa je izjava univerzitetnega komiteja siovetiteke partije bila objavljena, pa je beograjski KOMUNIST z napadom na skupno akcijo slovenskih pisateljskih in slavističnih organizacij za slo-vcmizacijo ljubljanske T V, vnovič potrdil, da »velikosrbSke aspiracije" z Rankovičevim padcem v Beogradu niso prenehale.
Ta burka je stara že petdeset let.... Le da sedaj izgleda, da je Slovenci ne mislijo več prenašati.
Kot so prve načelne spremembe gospodarskega sistema v Jugoslaviji po letu 1950 med pro-učevalci družbenega in gospodarskega razvoja v sodobnem svetu sprožile izredno zanimanje, tako so sedaj začete nadaljnje reforme gospodarskega sistema v Jugoslaviji, zbudile v informirani ameriški javnosti podobno pozornost. Časovna vzporednost teh nadalnjih reform v Jugoslaviji z začetnimi spremembami v gospodarskih sistemih Sovjetske zveze in drugih vzhodnoevropskih držav to zanimanje le še veča.
Ciril A. Žebot
Iz dosegljivih prvih virov o novih reformah v Jugoslaviji je povzeti, da je osrednji namen sedanjih sprememb doseči korenito izboljšanje osnovne smotrenosti (zadoščevanje poedinskih in skupnostnih potreb v zapovrstju njih svobodno ugotovljene sorazmerne pomembnosti) in izvrševal ne učinkovitosti (kar najbolj donosno uporabljanje razpoložljivih proizvajalnih činiteljev in sredstev) gospodarskega sistema z odločno naslonitvijo na družbeno in podjetniško samoupravljanje v okviru prostejših tržnih odnosov.
LIK TRŽNEGA GOSPODARSTVA
IZVLEČKI IZ „GLOS '65"
Pred sabo imam Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v
zasedeni štajerski.
....nobenega dvoma ni, da so se vsi ti katoliško zavedni štajerski župani, ti bogati posestniki in obrtniki uprli nemški zasedbi iz narodne zavesti, njihov pristop k ilegalni organizaciji je bil dejanje ponosa. In ne samo na Štajerskem, ampak na celi slovenski zemlji so ljudje za časa druge svetovne vojne začutili, da jc napočil zgodovinski trenutek, ko morajo enotno in zavedno odločati o svojem obstoju. Ta doba ije nudila Slovencem priložnost, da uresničijo to, kar so zamudili v devetnajstem stoletju, in to, kar so za časa prve svetovne vojne doživeli skoraj v polsnu. Zato se za časa nacističnega genocida slovenski človek ni spraševal, kako si bo v prihodnosti uredil družbeno in socialno življe-! nje, ampak je reševal svojo golo in ogroženo narodno hitnost.
V poslanici, ki jo je konec novembra Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda naslovil primorskim Slovencem, smo takrat brali, da je »Osvobodilna fronta zakonita slovenska narodna oblast". (Podčrtano v tekstu brošurice, str. 3. Op. Boris Pahor.). Prav tam smo brali, kako so katoličani v svoji poslanici (str. 6, 7, 8) poudarjali, da je cilj Osvobodilne fronte »osvobo-ditev vsega slovenskega naroda in združitev vseh Slovencev v enotno, neodvisno in svobodno politično tvorbo". Dalje še: »Združe-ni slovenski narod je v osvobodilnem boju začutil svoje življenjske pravice in jih začenja terjali." ln spet izjavo, ki je že v proglasu Izvršnega odbora: »Sloven-skl katoličani sprejemamo Osvobodilno fronto kot edino in zakonito slovensko narodno o-blast." (Vse je podčrtano v bro-
šuriei.)
V	tem letu 1965, dvajset let po koncu osvobodilnega boja, je naravno, da pomislimo, kako je z ..združitvijo vseh Slovencev", še bolj pa kako je z ,/neodvi'sno in svobodno politično tvorbo", kako je z „narodno oblastjo".
Kaj,ti vse kaže, da se je v dveh povojnih desetletjih naredilo vse, da bi „narodna oblast" počasi, a dosledno shlapnela. O pravi ..neodvisni in svobodni politični 'tvorbi" res ni mogoče govoriti.
To se pravi, da se ni uresničilo to, v kar so na smrt obsojeni ljudje verovali, ko so pisali poslovilna pisma. In zavedam se, da je to spoznanje tisto notranje gibalo, zavoljo katerega sem ob teh pričevanjih tako ujet in ne-potešen.
V	uvodu k ponatisu ..Razvoja slovenskega narodnega vprašanja" Edvard Kardelj-Speran s govori o »svojstvenem povezovanju n arodno-os v obod i lne vojne s socialistično revolucijo". (Stran XLIV). Tako pravi: „V prvih fazah so bile poudarjene vsekakor predvsem narodnoosvobodilne in demokratične naloge gibanja. Toda jedro ljudskih množic, ki so nosile ta proces, je težilo po globljih demokratičnih in socialističnih spremembah družbenega reda in je prav zato s talkini samopožrtvovanjem sprejelo nase bremena in žrtve narodnoosvobodilne vojne" (str. XLIV-XLV).
Ce z „jedrom ljudskih množic, ki so nosile ta proces", misli organizirane komuniste, ima deloma prav, ko trdi, da so se ti žrtvovali za socializem. A „jedro" osvobodilnega boja je bilo sestavljeno iz vseh plasti slovenskega naroda. „Jedro" gibanja smo bili vsi slovenski ljudje, ki smo bili narodno zavedni in smo po-(Dailje na 4. strani.)
Znana je teorija idealne gospodarske smotrenosti in učinkovitosti v namišljenem tržnem okviru popolnega tekmovanja (perfeot competition). Ob tej teoriji kot osnovnemu modelu tržnega gospodarstva so se znašli akademski gospodarstveniki brez ozira na filozofisko-politične razlike. Tako je na primer nedavno umrli poljski socialistični gospodarstvenik Oskar Lange bil eden izmed vodilnih zastopnikov te teoretične smeri.
Težava s tem tržnim modelom pa je v njegovi osnovni pomanjkljivosti, če ga primerjamo z dejanskimi razmerami in možnostmi. Prva omejitev je v tem, da težni model popolnega tekmovanja domneva, kakor da je vse človeške potrebe in želje moč zadovoljiti z osebno prisvojitvijo odgovarjajočih proizvodov in uslug. Vemo pa, da ima sodobni človek vrsto potreb in želja, ki jim je moč zadovoljivo zadostiti le v družbeni skupnosti, pa naj si bo ta po obsegu manjša kot občina, občinska, republiška, zvezna, mednarodna ali pa celo globalna. Skupnost na zadovolj itev je neizbežna v primerih poitreb, katerih zadovoljitve ni moč omejiti na poedine osebe ali skupine (tudi če bi te bile pripravljene talke dobrine tržno zase naba-
viti), ker način zadovoljitve takih potreb že po sami naravi odgovarjajočih dobrin obseže celotne družbene skupnosti (vojaška obramba, čista znanost, mestne Ulice, krotitev voda, itd.). Glede zadostitve takim skupmo-stnim potrebam in željam tržni model popolnega tekmovanja nima odgovora.
Nadaljnja težava s tržnim likom popolnega tekmovanja je v tem, da v njem tudi ni prostora za rešitev problema takoimeno-vanih ..zunanjih" (izventržnih) učinkov sicer tržno ocenjenih in izvedenih gospodarskih dejanj, bodisi v proizvodnji (npr. zastrupljanje in onesnaženje voda z industrijskimi odlivi in odmet-ki ali ropot v okolici letališč) ali v potrošnji (npr. zastrupljanje ozračja z avtomobilskim izpuhom, ali radijško-TV hrušč v stanovanjskih blokih). V sodobnih gospodarstvih je mnogo takih »prepljuskov" gospodarske šikode ali koristi ter zato brez njih ugotovitve in ocenitve ni mogoče presoditi resnične smotrenosti in učinkovitosti celotnega gospodarstva. Ce bi taki primeri ostali neopaženi ali oblastveno nepopravljeni, bi se eni okoriščali na račun drugih ali pa bi odgovarjajoče potrebe sploh ostale nezadovoljene.
NAPADI NA PREDSTAVNIŠTVA JUGOSLAVIJE
IDEALIZIRANE DOMNEVE
To pa niso edine omejitve. Model popolnega tekmovanja ostane bistveno pomanjkljiv tudi preko omenjenih dveh vrst omejitev. Za njegovo uresničenje in delovanje v sodobni stvarnosti tudi glede tržnih dobrin ni osnovnih psiholoških, socioloških ki tehnoloških pogojev, na katerih je ta model zgrajen. Teorija tržnega mehanizma popolnega tekmovanja namreč temelji na idealiziranih domnevah, da sta na vseh trgih tako ponudba kot povpraševanje sestavljena iz mnogoštevilnih osebnih udeležencev; da so vsi osebni udeleženci v proizvodnji in potrošnji točno obveščeni o vseh tržnih dejstvih in možnostih; da imajo vsi potrošniki in proizvajalci neomejeno možnost in pogon, da dosledno preračunajo, primerjajo in izbirajo stopnje koristnosti vseh vpoštevanih gospodarskih možnosti; da so vse gospodarske odločitve poedinih proizvajalcev in potrošnikov napravljene v popolni osebni neodvisnosti od vpliva drugih; iin končno, da so vsi gospodarski činitelji in dobrine neprekinjeno razdeljivi in premični tako v prostoru kot v času. Ker so po sami naravi ljudi in sitvari ter po razvoju civilizacije psihološke, sociološke in tehnološke osnove življenja neprimerno bolj zapletene, je jasno, da more tržni model popolnega tekmovanja služiti tsamo kot od stvarnosti močno odmaknjen umski pripomoček za presojo in izboljšanje smotrenosti in učinkovitosti dejanskih gospodarskih razmer. Ta namišljeni tržni lik je zato treba dopolniti z dodatnimi merili in sredstvi smotrenosti in učinkovitosti konkretnih gospodarskih sistemov.
Ker je model omejen na osebno zadostiljive potrebe in želje, ga je predvsem treba dopolniti s primernimi načini za učinkovito ugotavljanje in uveljavljanje sorazmerne pomembnosti raznovrstnih skupnostnih potreb in želja. V tej zivezi morem iz lastnega spoznanja in ameriške izkušnje izraziti le mnenje, da je samonikel in prožen družbeni pluralizem (spontana skupinska različnost v okviru poedinih družbenih skupnosti) edini praktični posredovalec resničnih skupnostnih potreb in želja. Učinkovita izbira odgovarjajočih proizvodov in uslug pa je tudi v tem primeru mogoča le skozi trg oz. vsaj s pomočjo tržne primerjave. Kar pa se tiče preko-tržnih »prepljuskov"' koristnih ali škodljivih učinkov tržno-dolo-čeniih gospodarskih dejanj, bodisi v proizvodnji ali potrošnji, je treba imeti pred očmi, da tudi teh mnogokrat ni moč prenesti v tržili okvir. Osnovno načelo gospodarske smotrenosti in učinkovitosti v takih primerih narekuje izravinavo z obdavčenjem, odškodovanjem ali pa z neposredno-Skupnostnimi popravki. Smotre-ne in učinkovite rešitve zato tudi itu zavisijo od samoniklosti in prožnosti družbenega pluralizma in pa od možnosti, da se konkretni preko-tržni učinki gospodarsko ocenjujejo s primerjavo s sorodnimi pojavi v tržnem prometu.
Vkljub vsem tem pomanjkljivostim tržnega modela popolnega tekmovanja pa moremo iz te teorije povzeti, da je tudi najbolj nepopalen tržni mehanizem boljše sredstvo in merilo gospodarske smotrenosti in učinkovitosti kot katerikoli sistem netržnih
gospodarskih odločitev in odnosov. Bistvo tržnega načela je namreč v neposrednem soočenju ponudbe (proizvodnje) in povpraševanja (potrošnje) ter v odgovarjajočem obojestranskem določanju in merjenju gospodarskih učinkov, dočim vsi breztrž-ni sistemi neizbežno trpe na enostranski samovoljnosti in prisil-nosti gospodarskih odločitev ne-ugotovijene smotrenosti in učinkovitosti.
DEJANSKI TRGI
S tem pa ni rečeno, da se je treba zadovoljiti z vsakim konkretnim trgom, kakršen že naj bo. Nasprotno, možno je, in za večjo gospodarsko učinkovitost tudi potrebno, da se organizirajo itaki tržni odnosi, v okviru katerih bosta tako ponudba kot povpraševanje sestavljena iz čim več samostojnih udeležencev. Prav v tem je praktično jedro, teorije tržnega mehanizma.
Zato se sliši mnenje, da bo učinkovitost sedanje gospodarske reforme v Jugoslaviji v znatni meri zavisela od tega ali bodo osebni podjetnosti odprte širše možnosti vsaj v tistih gospodarskih panogah, kjer ni potrebe po obsežnem kapitalu in obširni organizaciji (družinsko (kmetovanje, obrtniška dejavnost, trgovina na drobno, gostinstvo, osebne usluge vseh vrst, itd.). Kjer pogoji za večjo učinkovitost osebne podjetnosti niso podani, tam je v manjših narodnih gospodarstvih število podjetniških organizacij v poedinih panogah večkrat zelo omejena, ker so v razmerju do domačega trga taka podjetja pač zelo velika. V takih primerih so potrebne posebne mere, da se tržni vplivi osredotočene ponudbe in povpraševanja čim bolj uravnovesijo. K sreči so take notranje omejitve tržne udeležbe v svojih gospodarskih učinkih izboljšane, v kolikor sta domača ponudba in povpraševanje podvrženi vplivom s širokih mednarodnih tržišč. Ce so taki zunanji vplivi pomembni celo za učinkovitost gospodarstev s tako raz-sežnimi domačimi tržišči kot jih ima na primer ameriško gospodarstvo, kolikor bolj je povezanost z mednarodnimi tržišči važna za manj razsežna narodna gospodarstva z neprimerno manjšimi domačimi trgi. Zato se pričakuje, da bo sedanja reforma v gospodarskem sistemu Jugoslavije ostala trdno zasistrana v novi mednarodni vrednosti dinarja z vedno bolj sproščeno mednarodno trgovino.
TRGI DELA IN KAPITALA
Še dve pripombi. Ker je tržno načelo edino razpoložljivo sredstvo in merilo gospodarske smotrenosti in učinkovitosti, je ob sebi umevno, da je treba tudi ocenjevanje gospodarske vrednosti osebnega dela podvreči sankciji tržnih odnosov. Družbena skupnost more in mora seveda jamčiti osnovni življenjski minimum kot splošno človečansko pravico. Pri tem pa še ne sme pozabiti, da tudi ta minimum more priti le iz tega, kar narodno gospodarstvo pridela Gospodarska osnova splošne pravice vseh do življenjskega minima je v statistično ugotovljenem dejstvu, da je del narodnega dohodka rezultat produktivnega doprinosa izrazito družbenih činiteljev poleg specifičnih doprinosov poedinili storilnosti.
Ker ni moč razdeliti več kot je proizvedenega, sledi, da preko meje družbenega življenjskega minima ne bi smel nihče dobiti več kot to dopušča tržno ocenjena vrednost njegovih delovnih storitev. Ce bi kdo dobil več, bi to nujno šlo na račun drugih, ki bi vsled tega dobili manj kot zasluženo vrednost njihovega dela. Poleg osnovne pravičnosti pra-
(Dalje na 4. strani.)
(List THE VVASHIiNGTCjN POST je 30. januarja objavil članek Stephena Rosenfelda v zvezi z napadi na predstavništva Jugoslavije. Na ta članek je profesor Ciril Zebot poslal pismo, ki ga je list objavil 14. februarja v rubriki Pisma uredništvu. Pismo dr. Žebota objavljamo v prevodu. Op. ur.)
Ugibanje Stephena S. Rosenfelda, kdo je nastavil razstrelivo v jugoslovanskih ambasadah in konzulatih v Združenih državah in v Kanadi ("Balkanska sovraštva so sprožila bombe pred desetletji, THE VVASHINGTON POST, 30. jan.) je enostransko.
Zelo lahko je s prstom pokazati in obtožiti skrajno desničarske ustaške brezupneže. Ker so si ustaši od svojega prvega nastopa po letu 1929 nakopičili mnogo primerov političnega nasilja, so ostanki ustaške organizacije tako priročna tarča obdolži te v za vsako novo dejanje političnega terorizma in napade na predstavništva Titove vlade v tujini.
In vendar more globlja analiza ozadja sedanje evolucije v Jugoslaviji nakazati več drugih možnosti. Naj navedem samo e-no, ki je še ni nihče omenil.
Lanskega julija je Tito odstavil Aleksandra Rankoviča, dotedanjega podpredsednika Jugoslavije, organ izaciskega sekretarja Zveze komunistov Jugoslavije in nespornega šefa jugoslo vanske tajne policije. Odstranitev Rankoviča je bil silen udarec stalinističnemu in jugocentralis-tičnemu krilu partije. Zdaj bi bilo morda koristno priklicati v spomin, da je bila med mnogimi obtožbami, iki so jih tedaj naprtili Rankoviču, še prav posebna ta, da je natrpal jugoslovanske ambasade in konzulate s svojimi zaupnimi prijatelji in agenti. Dozdaj pa še ni bilo slišati o kaki pomembnejši čistki v jugoslovanski diplomatski službi.
Ali ne bi bilo mogoče, da so bile nedavne hkratne eksplozije v jugoslovanskih ambasadah in konzulatih v Združenih državah in Kanadi delo Rankovičevih agentov? Zakaj pa ne? Skoraj perfektna sinkronizacija eksplozij na zelo različnih in oddaljenih krajih, njihov začuda demonstrativen učinek brez večje stvarne šikode ali človeških žrtev, ko niso opazili ali odkril nobenega sumljivega gibanja okoli napadenih poslopij — te okoliščine bi kazale ravno na talko možnost. Rankovičevim agentom ni bilo treba v poslopja od zunaj in med njimi so izvedenci v najnovejših metodah tajnih operacij.
Rankovičcva organizacija ni imela samo odličnih možnosti za izvedbo takih demonstrativnih eksplozij, ampak je imela tudi verjeten razlog, da bi spravila v zadrego in naredila težave Titovemu režimu, ki je vrgel z oblasti njenega gospodarja. Vrhu tega so se eksplozije zgodile, ko je bil Tito na obisku v Moskvi — zares zelo primeren čas poslabšati ameriško-jugo-slovanške odnose in morda celo izvat neko novo zbližanje s Sov jetsko zvezo, ki ji odstranitev Rankoviča ni bila po volji.
Za to hipotezo ni morda nobenih osnov. Morda bo potrjeno ugibanje g. Rosenfelda. Toda dokler ni, drugih možnosti ni izločati.
Med tem ko taka dejanja političnega nasilja brez pridržkov obsojamo, ne smemo preiti osnovnega dejstva, da nadaljevanje eno-partijske oblasti iz Beograda vedno znov a izziva stalni odpor v več narodnih republikah Jugoslavije in med ogromno večino ljudstva, ki ni komunisti no. Samo resnična demokratizacija in konfederativna reorganizacija, kot jo je nedavno predlagal Djilas, more pomiriti in
ustaliti ta ključni del Evrope.
Ciril Žebot, VVashington.
(V THE VVASHINGTON POST z dne 26. februarja jc Stephen Rosenfeld objavil poročilo o svojem obisku v Kanadi, kjer da je že bilo policijsko ugotovljeno, da so dejanski krivci bombnih napadov srbski četniki (tega do prvega marca še niso objavili v kanadskih listit. — Ompomba ured.) FBI sama pa še do takrat ni objavila uradnega poročila.
Zdi se, da bi vsekakor bilo potrebno zanesljivo preiskati, ali niso "zunanji" četniki morda imali zveze z "notranjimi" ran-ikovičevci (v bombardiranih ambasadah in konzulatih). Znano je namreč, da so ob padcu Rankoviča lanskega julija nekateri četniški simpatizerji bili zselo zaprepaščeni in ogorčeni. Tudi oni so v Rankoviču videli vodilnega sedanjega predstavnika ve likosrbskih interesov, čeprav niso z nji,m delili njegovega komunizma. Op. ured.)
Gospodarska bilanca leta 1%«....
MALI OGLASI V ZNAMENJU SOCIALIZMA....
Tudi mali oglasi v časopisih razkrivajo podobo življenjskih razmer, sad 20-letnega vladanja komunistov v imenu delovnega ljudstva. Tako smo letal 1966 zasledili v ljubljanskem: »Nedeljskem dnevniku" med malimi oglasi tucli naslednje:
»Tovarišu Simonu Hribarju iz Kranja:
V	rodni domovini Ti sreča ni
bila dana,
zato odločil si Se, da drugam jo greš iskat.
V	tujini si boš našel drugi
dom,
si ustvaril to, kar Ti tukaj mogoče ni bilo,
kjer sanje ne bodo več le sanje,
amipak vse resnično bo.
Zapustil redka žalujoča srca
boš,
toda ta z močnejšo žalostjo....
Vida."
Ni treba razlagati...
»Z raziskovanjem javnega mnenja nismo prišli daleč. Najbolj ga je razvila služba državne varnosti, vendar ne znanstveno, temveč subjektivno, s poudarkom na negativnem. Ce tako raziskovanje poleg tega rabi še raznim političnim Zlorabam, je bolje, da ga' ni. Kam je to privedlo, na tem mestu ni treba razlagati."
DELO, novembra
• Nova Knjiga: "Communis-mus as I knovv It".
G. Vladimir Kozina iz Picd-monlta, Kalifornija jc te dni v samozaložbi izdal obširno brošuro "Gommunismus as I knovv it".
Pisatelj je v zgoščeni obliki na kratkem podal zgodovino komunizma in njegov o bistvo in je v zelo dramatični obliki opisal vso grozo revolucije med vojno v Sloveniji. Posebno dramatičen je opis pokolja njegove družine, ter svetniško smrt očeta in matere. Pisatelj si je rešil življenje s tem da se je skril za dimnikom na strehi hiše, kjer se jc odigrala tragedija. Zadnja poglavja obravnavajo izročitev domobrancev od strani Angležev v Vetriinju. Na koncu je šc slika današnih razmer v Sloveniji in nevarnost, ki preti Ameriki od strani komunizma. Knjiga, ki je napisana v angleščini, bo zelo dobro služila kot informacijski vir za vse one, ki se zanimajo za naše razmere in za našev najimlaljše, ki rcvolucije niso doživeli. Pa tudi oni ki zgdo-vino že poznajo, jo bodo brali z zanimanjem in odkrili precej dejisitev, ki do sedaj še niso bili objavljeni. Naročite jo pri: Rev. Father Vladimir Kozina, 322 James Drive, Piodmont, Kalifornija, 94611. Stane $0.50.
Zaliv, tribuna in partija
(Dalje s 3. strani) stavili rešitev slovenstva pred vse drugo.
Nisc m a priori sovražnik komunistične parH.iije, saj sem 1943. leta, ko sem sc nalašč- vrnil iz Lombardijc, da bi kot prost, nestrankarski človek sodeloval z Osvobodilno fronto, prav dobro vedel, kdo ima v njenem vodstvu poglavitno besedo. Iz vsalke številke ..Poročevalca" pa je človdk lahko razbral, kakšna bo povojna socialna ureditev, zato ne bi rekel, da jc revolucija pri91 a nenapovedana.
Res pa je, da so jo preprosti 'ljudje bolj samo slutili. Hkrati iso sveto verjeli v s loven sike voditelje, ki niso čakali, da bi živ-ljenjsika narodna vprašanja reševali diplomati za zeleno mizo. Verjeli so v politični pluralizem in v modro sodelovanje, in v zdrav sporazum mišljenj ljudi s širokimi pogledi in pogumnim srcem.
In ta velika vera se jim res ni uresničila.
Glede socializma bi rekel: slovenski človek ni imel nobene težave da ne bi sprejel socializem, ki bi bil (v srcu Evrope) demokratičen in moderen.
Zato se slovenski človek ne čuti prevaran, ker se je po vojni znašel v socializmu, ampak ker •se je socializem razodel v taki Obliki. Na primer slovanski kmet, brez katerega ne bi bilo nc parit i zanstva ne socializma, ni mogel pričakovati talko obupne agrarne politike. Ko je z l judmi in z živežem zdrževal osvobodilno vojsko, si slovenski kmet ni ■niti od daleč mogel misliti, da boco n jegova polja postala manjvredno blago, da bodo njegove vnuke privabili v mesta, jih tam izučili ter jih potem kot specialiste oddali tuji industriji, ki je za časa OF s svojimi izdelki uničevala slovenska domovja, slo venske hčere in sinove.
A moje razmišljanje velja danes predvsem narodni biti.
In kar se te tiče, je komunistična partija, hote ali nehote, „pre-varila ljudske množice", če naj rabim Kardeljev izraz. Mogoče sc tolaži, da ni res. Mogoče upa, da bo v prihodnosti razvoj drugačen. Ne vem. Zavedam se samo, da stanje, kakršno je danes, ni izpolnitev vere žrtev in krvi, ki je stekla ob zidovih dvorišč celjskih in mariborskih zaporov pa po vseh gozdovih vse do kraške gmajne in do vsega pepela v tržaškem krematoriju.
Pri tem seveda ne gre za zahtevo po poudarjanju „nacionaIi-stične težnje; ta bi bila v današnjem svetu anahronistična. Gre za poudarek na	in ivfirVf
narodni zavesti, ki je komunistična partija Slovencem kol celoti ni dala in je ne daje. In zares otročje je, če Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije slovesno priporoča, naj slovenska javnost skrbi za svoj jezik, ko pa se noben voditelj odločno ne zavzame za to, da bi slovenski narod dihal kot živ organizem.
Trpka resnica jc, da tudi komunistična partija ni dala Slovencem izvirnega slovenskega politika....
... Je prav tako res, da slovenski ljudje nc vidijo razloga, čemu naj bi krepka narodna zavest ne smela priti do izraza pri majhnem narodu, ki bi bil po drugi svetovni vojni moral začeti biti v zgodovini tudi subjekt. Nerealno je nazadnje, če si trezen teoretik predstavlja, da bo poenotil mnogonarodno državo na ta način, da bo posameznim narodom odvzel zavest pravih, to je samostojnih organizmov, in jih počasi začel staipljati v brezoblično in neodgovorno socialistično množico....
.....In v tem smislu kot slovenski človek in slovenski pisatelj ugotavljam, da sedanja narodna alli bolje ne-narodna politika komunistične partije na Slovenskem ni zvesta smernicam, ki si jih je postavila vsenarodna koalicija za časa osvobodilnega boja.....
....Tako da jc danes res prišel čas, ko sc mora Slovenski čilovdk spet poglobiti vase, zalkaj podoba njegove prihodnosti je postala zelo motna. Vprašanje pa je, kdo mu bo tokrat kazal pot.... sam za laično družbo, a če se bom v stiski moral odločiti za to, kar bo za narodno skupnost koristnejše, potem bom rekel: Prav, rajši naj krščanstvo rešuje narodnost, kalkor da je ne rešuje nihče...
PRIČAKOVANE KORISTI REFORME
(nadaljevanje s tretje strani.)
vilno umetega tržnega razdeljevanja osebnih dohodkov je ta način neprenosljiv predvsem zato, ker je v n jegovem okviru naravna želja po večjih osebnih dohodkih vezana na potrebo toliko večje osebne storilnotsi. Pravilno umeto in skrbno primenja-no tržno načelo ima to edinstveno prednost, da uresničuje socialno pravičnost prav s tem, da pospešuje vedno večjo gospodarsko učinkovitost.
Vse to je skoraj ob sebi umevno. Težave nastopijo pri iskanju načinov, kalko priti do uravnovešenega in gibčnega dcloivmcga trga. Tudi v tej zvezi bom samo kot primer omenil ameriški delovni trg, ki ga označuje ustanova periodičnih kolektivnih pogajanj in pogodb med predstavniki delavskih organizacij in podjetij, Kjer so te pogodbe Okvirne, se dopolnjujejo z osebnimi delovnimi pogodbami. V visoko/kvalificiranih strdkah znanstvenih, umetniških, tehničnih in organiza-tornih tailenltov., kjer so osebne razlike velike, sc delovni odnosi urejajo neposredno z osebnimi tržnimi menjavami ali pogodbami. Življenjski minimum je na 1 splošno zajamčen z zakoni o javnem skrbstvu in minimalnih mezdah ter z raznovrstnim socialnim zavarovanjem, Iki pa se dopolnjuje z »obrobnimi ugodnostmi" (fringe benefits), dogovorjenimi v kolektivnih ali osebnih pogodbah. V ameriški tradiciji pa igrajo veliko dopolnilno vllogo tudi
močno razširjeno zasebno zavarovanje in filantropiene ustanove vseh .vrst.
Ameriški sistem delovnega trga nikakor ni dokončen, temveč se še vedno razvija. Dočim se socialno zavarovanje in „obrobne ugodnosti" razširjajo, je pa na drugi strani mnogo razpravljanja o (tem, kalko napraviti kolektivna delovna pogajanja bolj iin bolj smoterna v skladu s kriteriji in načini, ki bi gospodarstvo oprostili ne le 'nevarnosti stavik, temveč itudi inflacijskih pritiskov. Pri presoji ameriškega delovnega trga pa je poleg tega treba upoštevati edinstveno razsežnost, razvojno stopnjo, mehanizacijo in organizacijo ameriškega gospodarstva, ki dopuščajo večjo standardzacijo in diferenciacijo v delovnih odnosih kot jo zmorejo manj razvita gospodarstva.
Tržno ugotavljanje gospodarskih vrednosti se mora uveljaviti tudi v pogledu na osnovna (privarčevana) proizvajalna sredstva (kapital). Tudi Obrestne mere morajo kancem koncev odsevati tržno ugotovljeno donosnost osnovnih sredstev. Tako tržno ugotavljanje vrednosti kapitala pa predpostavlja prosto pretaikanje podjetniških in ošebnih prihrankov v skladu s primerjalno donosnostjo različnih naložb. Investicijske banlke zato ne smejo biti orodje političnega razdeljevanja emisije, prihrankov ali naložb, pa tudi ne zaprite domene zaključenih podjetniških skupin.
FINANČNA DISCIPLINA
Ako se bo nova gospodarska reforma v Jugoslaviji resno po-služila načela tržnih gospodarskih odnosov v domačem okviru in prelko meja ter na vseh področjih, vključno osebne storitve in osnovna sredstva, bo s tem napravljen glavni korak k izboljšanj u splošne gospodarske ismio-trenosti in učinkovitosti. Pri tem pa ni pozabiti, da tak prenos gospodarskih odločitev in odnosov iz subjektivno-arbitrarne, politič-no-samovoljnje administrativno-strogo denarno in fiskalno disci-sti v objektivnost ltržnega soočenja in soodločevan ja zahteva plino. Uspeh tržnega gospodarjenja to disciplino potrebuje in predpostavlja, ker je trg sam iz sebe ne more ne vpostaiviti ne ohraniti. To je predvsem naloga finančnega sistema, ki se moro v določanju celotnega obsega denarnega obtoka ravnati izključno in neizprosno po zanesljivo preračunanih praktičnih možnostih gospodarskega razmaha, če bi denarni obtok rasel počasneje kot razvojne silnice gospodarske rasti, bi brez potrebe zadrževal 'napredek proizvodnje in zaposlitve; če bi pa to gornjo mejo pre-
plavljal, bi pa omogočal valove nadaljnje inflacije.
Poleg zahtevanega uravnavanja denarnega obtoka pa so potrebni finančni pogoji gospodar sko-razvojne učinkovitosti v posebni mori odvisni tudi od fiskalne politike družbenopolitičnih skupnosti. V tržno uravnai'a-mem gospodarstvu morajo le-ti upravljati zadovoljevanje skup-nostnih potreb in želja v Okviru trono nakazane vsote celotnega povpraševanja ter v mejah razvojne zmogljivosti odgovarjajočih panog proizvodnje. Vsaka drugačna fiskalna politilka bi ali zadrževala zaželjeni gospodarski razmah ali gojila nezaželjeno inflacijo ali pa oboje hkrati.
Zato je ameriško zanimanje za novo gospodarsko reformo v Jugoslaviji v veliki meri osredotočeno na razvijajočo sc finančno politiko tako glede obsega denarnega obtoka kot glede oblastvenih financ. Prevladuje mišljenje, da bi nadaljnja inflacija ne le zopet vrgla dinar z njegovega tečaja, temveč bi tudi utegnila izpodkopati še rahle korenine novih tržnih odnosov in s tem pokopati sam osrednji namen reforme.
NOVICE IN GOVORICE IZ SLOVENIJE
POGLED NAZAJ
Gornje razmišljanje je bilo v glavnem napisano v začetku oktobra 1965, dva meseca po začeti reformi. Sestavek je bil namenjen in tudi poslan Ijubljanslkim NAŠIM RAZGLEDOM v času, ko so se trudili razumeti in pojasniti osnovno logiko nove reforme, čeprav je članek bil strogo nepolitičen in ncpolemičen, izredno dobrohoten in nevsiljivo pojasnjevalen, ga urednik ni objavil, niti ni potrdil, da ga je sploh prejel. Ko pa sedaj gledam nazaj na skoro dveletni razvoj reforme, odikar sem gornje misli prvič napisal, sem močno potrjen v svojem takratnem predvidevanju, da bi te misli mogle biti koristne za primono nove gospodarske reforme v Jugoslaviji ali pa vsaj v Sloveniji, če bi slovenska republika imela dejansko suverenost.
Osnovna hiba prvih dveh let reformnih prizadevanj je bila prav v tem, da osnovna logika reforme ljudstvu ni bila dosledno raz-
ložena. Zato so ljudje ostali ne ie slkeptični (zaradi neuspeha prejšnjih reform), temveč tudi dejansko zmedeni (za kaj pravzaprav gre?). Pa tudi politični arhitekti reforme, se zdi, da sami niso razumeli logičnega za-povrstja v njenem privajanju.
Dolga je vrsta posebnih napak ;v izvajanju reforme. V prvo vrsto teh je šteti, da vodnilki reforme niso doumeli nujnosti, da čimprej vpostavijo finančne predpogoje za uspeh reforme. Predolgo so odlagali uravnavanje denarnega obtoka v sikladu z dejanskimi proizvajalnimi in menjalnimi možnostmi reformiranega gospodarstva. Dočim so nekaterim podjetjem pričeli ustav- j ijati tudi upravičene kredite, pa' inflacijsko kreditiranje oblastvenih izdatkov in političnih investicij, predvsem zveznih, ni bilo ustavljeno. Tudi s prevrednotenjem osnovnih sredstev v sikladu z zvišanimi cenami ne bi smeli čakati do konca 1966.
V Zvezi kom. Slovenije obstaja več idejnih skupin, ki se ločijo po svojih odnosih do reforme, do slovenstva, do slovenske neodvisnosti in do gospodarske reforme. Poznavalci razmer ugotavljajo vsaj tri skupine. Dejstvo je, da gre skozi partijo v Sloveniji oster politični razkol glede odnosa do slovenske neodvisnosti. Lahko se reče, da je večina partijskega članstva naklonjena tej politični ideji, nelkaiteri so celo navdušeni zanjo, ker ne morejo razumeti, zakaj naj bi bil .Jugoslovanski", ne pa »/slovenski socializem", ki bi gotovo bolje funkcioniral. So pa tudi talki partijci, zlasti med izrazitimi kori-tarji in politično nesposobnimi ljudmi, ki so proti tej ideji. Ne toliko iz političnih razlogov, kot pa zaradi tega, ker se boje vsalke spremembe, ki bi jih mogla odriniti od korita.
To so ljudje, ki se jasno in podzavestno zavedajo svoje nesposobnosti in menijo (po pravici), da jih noben drug, posebno ne bolj demokratičen in pravičnejši sistem, ne bo več dopustil na tako visoke položaje. Jasno, da so prav ti nesposobneži danes še najbolj zagrizeni nasprotniki ideje neodvisne in demokratične slovenske države.
Govori se, da je Edvard Kardelj prišel na vrsto za 'rotacijo' in da se vrača v Ljubljano. V Ljubljani pa se ga naravnost bojijo. Ta človek si ni znal pridobiti prijateljev in je splošno nepriljubljen. Menijo, da bo njegova navzočnost v Ljubljani moreče vplivala na kulturno življenje. Baje namerava postati profesor na visOki (partijski) šoli za politične vede v Ljubljani. Govori se, da nagovarja Josipa Vidmarja, da bi skupno obudila k življenju nekdanjo Vidmarjevo revijo „Kri-ftika", toda, da se Vidmar pomiš-lja in da ne misli pristati na to. Pri mladi intelektualni generaciji je menda Kardelj zasovražen prav tako kot Rankovič.
Po vsej' Sloveniji so se znašle šole in kulturne ter prosvetne pa tudi socialne in zdravstvene ustanove v hudi gospodarski stiski. Te dni so nameravali ukiniti Mladinsko .gledališče v Ljubljani, 'toda zarad viharja protestov tega najbrž nc bodo storili. Republika in občine nimajo denarja za kulturne potrebe. Zaradi gospodarske reforme so moralle celo za kalkih 20% zmanjšati izdatke za kulturne in druge ne-šati izdatke za kulturne in ne-gospodars/ke ustanove. Slovenska republika, ki ima še enkrat to liko prebivalcev kot avtonomna dežela Furianija-Julijska krajina, pa ima za eno tretjino manjši proračun (četudi več kot 20-krat večje ozemlje). S tem bornim proračunom absolutno ne more
(kriti niti najnujnejših potreb. Zadnja leta se je delež narodne-| ga dohodka, ki ga mora dajati 1 slovenslki narod Beogradu, še povečal. namesto da bi se zmanjšal Računa se, da gre na leto iz Slovenije od 300 do 400 milijard dinarjev, medtem pa si Slovenija že deset let gradi progo v Koper (nekaj nad 20 km), in katere stroški so bili preračunani prvotno samo na 3 milijarde. Najbrž tudi letos še ne bo dokončana. To progo si gradi talkorekoč ilegalno, ker mora odtegovati stroške za to od drugih proračunskih postavk ali s posojili slovenskih banik in prostovoljnih prispevkov podjetij. Federacija ('Beograd) kljub ponovnim zahtevam slovenske javnosti ni dala niti enega dinarja za to progo. Pobrala pa bo seveda vse devize do zadnjega dolarja, ki jih bo proga zaslužila. Prepovedala je celo, da bi Slovenija v tujini najela posojilo (seveda bi ga sama vrnila), da bi dogradila to progo.
NAPAKE IN POMANJKLJIVOSTI
Namesto protiinflacijske denarne, kreditne in fisikalne politike še vedno poskušajo zadrževati nadaljnjo inflacijo s po-daljšavanjem zamrznjenih cen. S tem pa hromijo tržno jedro gospodarske reforme. Tud pre osnova in sprostitev bančnega sistema za kar najbolj donosno pretaikanje osebnih in podjetni-
ških prihrankov je propočasna. Zato se gospodarsko upravičene investicije zategujejo, politične investicije pa nadaljujejo. Isto časno pa zavlačujejo možnosti za mednarodno udeležbo na gospodarskih investicijah ki bi bila najbolj potrebna za hitrejši uspeh reforme. Nadaljevanje centralizirane davčne politike revni-
tira glavne davkoplačevalce v Sloveniji in drugih gospodarnejših predelih. Centralizirana tarifna politika železnic ubija gospodarsko učinkovitost slovenskih prog in podpira neučinkovitost južnih. Ves sistem socialnega zavarovanja je v globokem deficitu. Financiranje šolstva je v zmedi. Razen izboljšanja kmetijskih cen in nekaj olajšav za -nakup manjših kmetijskih strojev sc je reforma 'kmetijstva komaj dotaknila, čeprav je sistem prav na Sem področju najbolj potreben sprememb. Tudi tako centralno vprašanje celotnega gospodarskega sistema ikot jc preustrojitev delovnih prejemkov v skladu z dejanskimi storitvami še ni bilo načeto.
Zaradi navedenih zamud, odlaganj in polulkrepov nastaja vprašanje, ali bodo mogli z reformo zavarovati novo mednarodno vrednost dinarja, ali pa bo potrebno novo razvrednotenje, ki bi ves sistem znova vrglo iz tečajev.
Moje mišljenije je da tudi ta reforma ne bo uresničila pričakovanih koristi alko v letošnjem letu ne bodo vpostavili dosledne denarne in fisikalne discipline, sprostili tržne cene, uredili vprašanje plačevanja po resnični storilnosti dela, politično pa vpostavili minimalne pogoje za demokratično in zvezno preureditev oblasti, v katere bodo narodi in pocdinci imeli vsaj neko mero iskrenega zaupanja, ker bodo čutili, da so bolj odgovorne njihovim potrebam in željam.
Kot se sliši bo Kocbek menda letos lahko izdal drugi del svojega partizanskega dnevnica „To-varišija". Drugi del ima naslov ..Listina". Prvi del je izšel že leta 1949. Natisnila ga je Državna založba. Drugi del pa bo izšel, kot poročajo, pri Slovenski Matici, ki da se je že izjavila za naltis. Tudi Vida Tomšičeva, iki naj bi imela Ikončno besedo o tem, baje ni proti. Kot kaže, bo lahko knjiga izšla zaradi padca Rankoviča in omaja-nega položaja UDB-e, ki se je objavi upirala iz političnih razlogov.
Ljudje ugibajo, zakaj se rito ni poklonil posmrtnim ostankom Borisa Kraigherja, niti udeležil njegovega pogreba, in to za človekom, ki bi naj postal predsednik zvezne vlade! Prav tako je ljudem zelo sumljivo, zakaj se Tito ni udeležil šestega plenuma Centralnega komiteja ZKJ 10. januarja, ki je zasedal — po poročilu Tanjuga — „po najživahnej-šem obdobju našega političnega življenja po vojni". V uradnem poročilu o plenumu je bilo rečeno le: ..Predsednik Tito plenumu ne prisostvuje zato, ker je na počitku." Toda javnost ni bila nič obveščena, da bi Tito tiste dni tako garal. Nasprotno,' listi so le nekaj dni prej objavili fotografijo o živahnem silvestrovanju voditeljev delovnega ljudstva na Brionih!
Upajmo, da So tudi ta uganka kmaul razrešena....
Neki mlajši profesor ljubljanske univerze je velik optimist glede bodočnosti Slovenije. Rekel je, da je slovenski narod poln energij, ki bodo naravnost eksplodirale ko bo postala Slovenija svobodna. Po njegovem mnenju je slovenski narod danes sposoben napraviti velike stvari. Zelo pozitivno dejstvo vidi v tem, da je postala Slovenija velikansko križišče mednarodnega turističnega prometa, zlasti avtomobilskega, ker tako "jc prenehala biti srbska provinca", kot je dobesedno izjavil.
V Sloveniji vzbuja naravnost navdušenje bližnja dograditev železnice iz Prešnice v Koper. Kot zatrjujejo, bo proga letos dograjena in s tem bo dobila Slovenija železniško zvezo z lastnim pristaniščem. Zdaj opravljajo i zadnja zemeljska dela in grade i železniške postaje. Proga bo zaenkrat samo tovorna. Pozneje jo bodo razširili tudi za osebni promet. Beograd je skušal to progo onemogočiti, pa ni mogel. Pač pa je gradnja zavlekel za 10 let. Zanjo ni prispeval niti dinarja iz zveznih sredstev medtem ko je dal za gradnjo prog v Ploče in v Bar na desetine in desetine milijard dinarjev, seveda slovenskega denarja. Preprečil je, da bi si Slovenija najela v tujini posojilo za gradnjo ko-persJke proge, in onemogočil je tudi načrt, da bi avstrijska, češka in madžarska podjetja financirala gradnjo, kar bi Slovenija potem vrnila samo z znižanimi tarifami za tranzitni promet tistih podjetij, dokler ne bi bil dolg odplačan. Kljub temu bo železnica zgrajena, po vztrajnosti Slovencev samih. Najbrž ni bila še nikdar nobena železnica zgrajena proti tolikim oviram, glede na svojo dolžino (borih 23 kilometrov).

LOVENSKEGA
TiiMA
SOVJETSKI ČASOPIS O VERSKI SVOBODI
Pred kratkim je moskovski časopis " Iz vest j a" objavil intervju z Vladimirjem Kurjedovim, ki je načelnik državnega urada za verska vprašanja v Sovjetski zvezi. Visoki funkcionar je odgovarjal na vprašanja, ki so jih nekateri bralci zastavili uredništvu "Izvestij" . . .
(Kurjedov): "Seveda pri nas svoboda vesti ne pomeni tega, kar bi nekateri religiozni krogi v inozemstvu želeli to je, da bi verskih skupnosti nič ne omejevalo, da bi bila njihova aktivnost svobodna brez ozira na zakonodajo naše dežele. . . Že dalj časa nam je po znano, da je vsak administrativen pritisk na religiozne ideologije orožje, ki nima uspeha. Nikogar ni mogoče z dekretom prisili, da bi sprejel a-teistični svetovni nazor ali katerokoli drugo prepričanje. Tudi Engels in Lenin sta zagovarjala brezbožno, propagando na znanstveni podlagi, Odklanjala pa sta nadae na vero. Markisistično-leninistično pojmovanje verske ideologije je podlaga sovjetski verski zakonodaji. Na njem te-
melji tudi verska svoboda v Sovjetski zvezi. Če ostane dejavnost verske skupnosti v okviru sovjetske zakonodaje, potem bo lahko delovala, dokler bodo verniki hoteli ostati njeni člani".
Družina, 1 decembra 1965
PRVI BOŽIČ OB RADIU
"Bolnica piše:
Tisti advcrit sem božič še posebej nestrpno pričakovala. Nekaj mesecev prej smo dobili radijski sprejemnik. Že v pred-prazničnih dneh sem pozorno zasledovala vse napovedi božičnih oddaj. In ko se je potem, v polmraku svetega večera, po moji bolniški sobi razlila melodija svete noči, so mi od ganjenosti po licih zdrsele solze . . .
"Vedno znova pa mi je žal, da tudi naše radijske postaje ne oddajajo vsaj nekaj božičnega programa. Protokol, podpisan med predstavniki naše države in Sv. sedežem, mi daje upravičeno upanje, da bo tudi na valovih našega radia kdaj zadonela nabožna pesem, kar bo gotovo večina poslušalcev z veseljem pozdravila.
Družina, 15. decemebra 1961
Tudi koprsko pristanišče raste. V njem je letos januarja pristalo oikrog 65 ladij. Slovenci iz domovine s ponosom govore o njegovem razvoju. Ni dvoma, da bo koprski pristan tedaj, ko bo postala Slovenija neodvisna, v kratkem zraste! v pristanišče evropskega pomena. Za zdaj pa posluje v njem še „Lučki ured" s srbohrvaškimi obrazci in z ljudmi, ki ne znajo slovenski.... Seveda ta ..lučki ured" nima na skrbi pristanišča (za to skrbe slovenski ljudje), ampak samo za njegovo ..varnost", s tem, da dela domačinom ovire za plovbo po morju dalje kot 2 km od obale, in da pobira ..lučke" takse ter jih pošilja v Beograd....
V Ljubljani in po vsej Sloveniji je vzbudilo velikansko nevoljo dejstvo, da bodo mnogim ljudem odvzeli otroške doklade, zaradi zmanjšanja predvidenih sredstev v ta namen. Doklade bodo izgubili vsi, ki dosežejo 40.000 din zaslužka za družinskega člana, in vsi tisti, ki imajo kaj posestva, tudi minimalno. Računajo, da bo v Sloveniji izgubilo doklade za otroke zelo veliko ljudi oziroma 17 odstotkov vseh otrok. Neuradne cenitve so še mnogo višje. Seveda je to nov udarec Beograda po slovenskem narodu, kajti na jugu, kjer so plače sorazmerno nižje, zaradi nižje delovne Storilnosti, bodo otroške doklade ostale. Plačevali jih bodo spet Slovenci, kot pomoč ./nerazvitim", iz tistega, kar bodo odtrgali lastnim otrokom, in to na žalost dobesedno. Tudi to bo seveda vplivalo na rodnost v Sloveniji, kot vplivajo prenizke otroške doklade že danes. Ljudje v Ljubljani in drugje v Sloveniji javno zabavljajo, kakor niso še nikdar.
Neki mlajši in znan slovenski pesnik, ki se jc mudil pred nedavnim na obisku v zamejstvu, se je pOkazal hud pesimist glede tega, če bo slovenski narod biološko vzdržal sedanje zaltira-nje. Rekel je, da razpolaga s podatki, da je v Sloveniji povprečno po 60.000 splavov na leto, kar je še enkrat več kot število rojstev. Splavi so delno posledica prenizkih plač in stanovanjske 'Stiske, delno pa moralnega propadanja mladih generacij in njihovega negativnega odnosa do življenja. Ljudje — in tudi zdravniki najdejo sto izgovorov za izvršitev splava.
Strokovnjaki računajo, da gre Okrog 35 odstotikov slovenskega narodnega dohodka letno v Beograd ter ne najde več poti nazaj, v obliki davka na promet, vsakovrstnih talks, oddaje dobičkov, v pristojbinah za tranzitni promet (samo od pristojbin za ceste pobere Beograd 19 milijard od ikasiranih 20 milijard!) itd., škupno letno nad 300 milijard dinarjev. Nekateri pa govorijo tudi o 500 milijardah. Točnih številk ni mogoče dobiti, ker jih nikjer ne objavijo, četudi je to že pred 2 letoma zahiteval v reviji ,.Sodobnost" celo Josip
GALLUSOVE POSVETNE SKLADBE
Pri Slovenski matici je izšla monumentalna zbirka Gallusovih posvetnih skladb Harmoniae morales, ki jo je uredil in pripravil znani muzikolog dr. Dra-gotin Cvetko. Izid knjige sovpada tudi z mednarodnim muziko-loškim kongresom, ki bo v Ljubljani od 3. do 8. septembra letos.
Vidmar in to ponovno zahtevajo v svojih ..pismih" razni bralci ,/Dela". Nihče jim ne odgovori.
Iz Slovenije so v glavnem izginili srbslki cariniki. Nadzorstvo na meji je prišlo \ pristojnost slovenske republike oziroma obmejnih občin, npr. koprske. Tisti Srbi, ki so ostali, morajo — ali bi .vsaj morali — uradovati slovensko. Tudi žige „ulaz", „iz-laz" bodo zamenjali s slovenskimi.
V Ljubljani vlada režimu zelo nasprotno razpoloženje. Nekdo, ki je te dni prispel od tam, je poročal, da so ljudje naravnost revolucionarno razpoloženi. Vodilni partijci so popolnoma osamljeni. Ljudje si javno pripovedujejo, koliko imajo plače, npr. da ima Vida Tomšič en milijon na mesec. Pripoveduje jo si tudi zgodbe o sinovih vodilnih partijcev, ki kradejo avtomobile in vodijo tolpe „huliganov", npr. Mačkov sin. Stvar je zašla celo v literaturo oziroma na oder.
Jože Zemijak je objavil v reviji ..Teorija in praksa" (prejšnja številka) dober članek o slovenskem kmetu, kjer kritizira režimsko politiko do njega in zahteva novo politiko do slovenskega 'kmetstva.
Kot se sliši, se je predsednik slovenske vlade Janko Smole hudo zameril Beogradu, ker vodi preveč politiko na svojo rOko, posebno kar zadeva navezovanje stikov s tujino, zlasti s predstavniki dežele (Furlanije-Jiulijske krajine ter Koroške in štajerske (avstrijske). Ti predstavniki so namreč redni gostje v Ljubljani.
Po Sloveniji se govori, da je Beograd preprečil, da bi Italijani gradili avtomobilsko cesto skozi Slovenijo s svojim denarjem. Ta cesta naj bi povezovala Italijo z vzhodno Evropo in Azijo. O tem je izjavil član Izvršnega sveta Slovenije Viktor Kotnik v intervjuju za „Delo" (2. 2. 1967) : „Zlasti velik interes (za dajanje kreditov Sloveni ji iza gradnjo avtomobilskega omrežja) je na primer v Italiji, od koder si prizadevajo dobiti cestno povezavo z Jugoslavijo iin čez naše ozemlje z vzhodnoevropskimi in azijskimi državami." Zdaj se jc, kot rečeno raznesla jo Ljubljani vest, da je beograjska vlada to preprečila, verjetno s tem, da ne pusti, da bi Slovenija sama obravnavala vprašanje svojih cest.

Vsem udeležencem nagradnega tekmovanja sporočamo:
1.	Naslovi za izbiro spisa so
1.	Ka j mi pomeni slovenski jezik ob 100-lelnki Kanade.
2.	Kaj mi iz kanadske zgodovine največ pomeni.
3.	Kaj mi iz slovenske zgodovine največ pomeni.
(Lahko pošljete vse 3 spise!)
2.	Nagrade so:
1. J520.—, knjipa "This is Slovenia" in zbirka dragih knjig II. $15.—, knjiga "This is Slovenia" in zbirka drugih knjig $ 5.—, knjiga "This is Slovenia" in zbirka drugih knjig S 5.—, knjiga "This is Slovenia" in zbirka drugih knjig Knjiga "This is Slovenia" in druge. Knjiga "This is Slovenia" in druge.' I. Posebna denarna nagrada slovenske šole pri Mariji Pomagaj v Torontu, ki bo podeljena za najbolši spis učenca te šole. II. Nagrada "Presenečenje" za najboljši spis štev. 1 Spisi morajo biti v rokah ocenjevalne komisije do 31. marca 1967.
Vsi udeleženci tekmovanja moraju spisu priložiti list, na katerem mora biti (tiskajte):
1.	Ime in priimek tekmovalca ......................................................
2.	Starost: .............. 3. Rojen:.............. 4. Kraj rojstva:..............
6. Telefon: ............ 7. Hodim v šolo: ............ 8. Razred:............
9. Hodim v slovensko šolo: ................ 10. Katero leto:...........
11. Učim se slovenščine doma: da ali ne 12. kdo me
III. V. VI. VII. In
Na istem listu naj bo tudi izjava učitelja ali osebe, ki te uči slovenščine, da je predloženi spis (nepo pravi jen) res tvoje lastno delo. To izjavo mora podpisati oseba, ki napiše izjavo.
Spisov ne vračamo in so last uredništva "S.D." Uredništvo si pridržuje pravico možnosti spremembe nagrad, če poslani spisi nebi odgovarjali naslovom. Vse spise pošljite na:
Uredništvo "Slovenske Države" (Nagradno tekmovanje) 646. Euclid Ave. Toronto, Ontario, Canada__
Toronto
•	Plečnikova proslava. — V
nedeljo, 12. februarja smo se Slovenci v Torontu posvetili spominu pok. arhitekta Jožeta Plečnika. Dvorana Marije Pomagaj je bila spremenjena v razstavišče Plečnikovih fotografij skic in načrtov, spominskih podob. izdelanih del v lesu in kovini, fotografij cerkva in kelihov predmetov osebne zapuščine ijt.d. Ljudstvu, ki je v lepem številu obiskovalo razstavo sko zi ves dan, je bilo postreženo z zajtrkom in kosilom ter popoldanskim prigrizkom.
Ob pol 5 popoldne se je zbralo k proslavi toliko naših rojakov iz vseh delov Toronta in Hamil itona, da je bila dvorana v celoti zasedena in deloma tudi galerija V prvi točki programa je učitelj ■slovenske šole, g. Frank Pajk razložil namen prireditve in poudaril pomen prirejanja razstav in obhajanja jubilejev. Nato je imel g. Vilko Cekuta, učitelj iste šole, daljše predavanja o Plečnikovem življenju in delu. Prikazal ni Plečnika le kot velikega ustvarjalca slovenske so dobne arhitekture in umetnosti, temveč tudi njegovo plemenito srce in predanost Bogu. V tretji točki jc ravnatelj slovenske šole Marije Pomagaj, g. Tone Zrnec. približal občinstvu veličino Plečnikovega duha, ko je pokazal neikatera najnovejša Plečnikova dela v 130 barvastih skioptičnih slikah.
Plečnikova razstava pri Mariji Pomagaj je dosegla vzvišene namene: počastiti spomin Jožeta Plečnika ob 10. obletnici njegovo smrti, nam v emigraciji znova približati lik velikega mojstra in slovenski mladini predstaviti velikana našega naroda.
•	Krst pri Savici. — V dva naj »ti sezoni svojega delovanja v Torontu se nam je Slovensko gledališče 19. februarja, predstavilo z vprizoritvijo igre Zorka Simčiča Krst pri Savici. Igra Krst pri Savici je prvi uresničeni del programa, ki ga Slovenci v Torontu pripravljamo letos za proslavitev 1200 letnice pokri-Sitjanjenja Slovencev.
Simčičevo dramsko delo zahteva precejšno število igralcev, med katerimi morajo biti mnogi vešči petja in rajanja. G. Vilko Cekuta leto za letom obnavlja z železno voljo in plemenito požrtvovalnostjo svojo igralsko družino. Naše iskreno priznanje zasluži zlasti ob vprizoritvi Krsta pri Savici.
Z ozirom na udeležbo občinstva je Krst dosegel brez dvoma rekord. Prirasteik gledalcev je bil pohvale vreden. Čudno bi res bilo, ako bi Slovenci ob tako pomembnih dogodkih in jubilejih ostali brezbrižni in brezčutni. Upamo, da bo Krst pri Savici ob svoji ponovni vprizoritvi v nevvtorontski dvorani, v nedeljo 19. marca, doživel prav tako lep
Veselo Alelujo želi edina slovenska restavracija i n I averna
T I R O L E R
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto
Imamo
Dining lounge licence under the liquor licence act.
Postrežemo vam tudi z izbranimi vini iz Slovenije.
Obisk in priznanje.
•	Slomškovi dnevi. — Kot je
bilo naznanjeno so bili z obeh cerkvenih dvoranah v Torontu Slomškovi dnevi: 24., 25. in 26. februarja. Slavje in prireditve je vodil č.g. Jože Varga, vicepo-d-ulator za Slomškovo zadevo, iz Clevelanda. U.S.A. Petek in sobota sta bila posvečena predvsem mladini. Pri vseh mašah j cerkvi M .Pomagaj je č.g. Var-■ta v nedeljo pridigal o Slomšku. V nedeljo popoldne je bila / dvorani Marije Pomagaj zak-jučna prireditev. Udeležba je >ila zelo lepa.
•	Na Kramolčevi razstavi •isb. Prijetno sem bil presenečen, :o sem obiskal injegovo razstavo risb v „Pioture Loan Society" na 3 Charles St. W. v Torontu, ki je bila od 11. do 23. februarja letos. Sam, ki še Kramolca nisem poznal s te strani, sem začutil povsem drugačno veličino umetnika, kot pa sem ga poznal v ol ju. Omenim naj le nekatere slike, ki so mi še posebno ugajale. Najprej obe sliki iz „Albionski hribi", ki dihata pravo življenje ter 'Ribičeva koča", ki podaja mirnost umetnikovega pojanja. Po-, vsem drugačni pa sta bili dve sliki „Lokvanji", ki sta bili. tako pristni in živi, da si kar začutili tišino zaliva, kjer so rastli. Skoda le, da si razstave ni ogledalo več Slovencev. Morda bi bilo prav, če bi umetnik pripravil isto ali slično razstavo kakšno nedeljski popoldan samo za naše ljudi.
V. M
Chicago
•	Sneg . . . Vse načrte je pre-vrgel. Ni bil naročen pa je prišel tako nenadno, da si niti vre-menoslovci niso bili na jasnem. V teku enega tedna ga je nasi-palo okrog 38 palcev. Lepa mera. Bil je kaos, ki je ohromel ves promet v Chicagu. Vse prireditve so morale odpasti. Tudi SNZ dne 28. januarja. Ko smo mislili, da je vse pri koncu, in je bil napovedan po p. Odilu Hanjšek sam Martin Kipan v Chicago ga nedeljo 5. febr., pa glej spaika, kosmata kapa, kar na lepem smo dobili nad 7 palcev novega snega. Martin Krpan se ni ustrašil samega dunajskega cesarja, niti Brdavsa, klonil pa je pred snegom. Vse se je ustavilo. Bog pomagaj- Enkrat bo že bolje! Saj bo kmalu Velika noči
•	Prošnja. Tajnik SNZ je radi slabega zdravija bil primoran podati ostavko na položaj tajnika. Ostal bo pa še vedno zastopnik
Naslov:
ANTONY AMBROŽIČ
V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika Barrister, Notarv Public
861 College St., Toronto, Ont.
1,1	Telefon: LE. 1-0715
VESELO ALELUJO! Mnogo uspeha in sreče ter mnogo dobre volje v podpori za naše glasilo "Slovenska Država". Združeni v delu za Slovenski •vsenarodni cilj — SLOVENSKA DRŽAVA — Vstajenju naproti! Pozdravlja vse znance in in prijatelje sirom sveta:
Mirko Geratič
2737 W. 161 h St.
Chicago, III. 60608
Slovenske Države za Chicago. Ni mu več mogoče koga osebno obiskati. Ko boste prejeli v kratkem opomine za plačilo naročnine s priloženimi frankiranimi kuvertami, prosimo, odzovite se in poravnajte za nazaj in za tekoče leto. Za nazaj je bila naročnina $3,00, za v bodoče pa je letno $4.00. Prejeli boste takoj poitrdiilo o prejemu naročnine. Ostanite zvesti listu.
•	Iz farnega življenja v letu 1966:
Dohodkov $85,724.92; izdatkov: $77,185.53. Gotovine $8,539.39. Dolga je bilo od plačanega $14,300, ostane še $14,500. Krstov je bilo 39, smrti 44, porok 12, graduirancev 32, proovbhajan-cev 38, sv. obhajil 48 tisoč.
•	Prva veleblagovnica v slovenski sosesk i-National Food Stores med Hoyne in Leawit str. je bila odprta 14. februarja. Tea Co. je podrla vrst ohiš ob Cermab Rd. in Wolcott Avenue. Kmalu bodo začeli graditi. Pri feri so v skrbeh, kako bo urejeno radi parkiranja. Obstoja namreč nevarnost za šolarje. Farna šoa stoji na drugi strani ceste.
•	Novi tajnik SNZ je postal
g. Lojze Gregorič. SNZ bo pri-' pravila družabno prireditev kmalu po Veliki noči. in pa piknik.!
ciji "Hoffbrau House". Z orkestrom nastopajo kot pevci gospe Blanka Tonikli in Helena Gaser ter. g. Emil Benegalija.
"Veseli Slovenci" se pripravljajo tudi za snemanje že druge plošče slovenskih melodij in popevk, ki jo bo zopet izdala družba "Roulctte".
• Koncert tenorista Edija Kenika.
V nedeljo popoldan 19. februarja je pel na samostojnem koncertu znani tenorist g. Edi Kenik. Pel je slovenske narodne pesmi in znane operne arije. Ob klavirju ga je spremljala ga. Firlinge.r, ki sedaj vodi zbor "Glasbene Matice". Prijatelji i pevca Kenika so popolnoma napolnili dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clairju.
mm
WASHINGTON
• Slovenska poroka v ameriški prestolnici
Dne 12. februarja sta se v cerkvi sv. rožnega venca poročila g. Miro Javornik, ml., in gdč, Phil-lis D'Ora/.:o. Ženin je sin znanega slovenskega pisatelja in žurnalis-ta Mirka Javornika in je lani diplomiral iz elektronike na katoliški univerzi v Washingtonu. Zdaj je zaposlen pri korporaciji General Electric v Clevelandu, Ohio. Na svatbi so se zbrali številni prijatelji in znanci novopo-rečencev, med njimi tudi vvas-hingtonski Slovenci.
Mlademu paru čestitamo in že-'limo mnogo sreče na novi življenjski poti!
G. John Yaremko ontarijski minister za socialno skrbstvo je bil v Bellvvoods okrožju 13. II. 1967. ponovno imenovan za kandidata ontarijske conservativno-progresivne stranke
za prihodnje pokrajinske volitve v ontarijski parlament. Slika ga kaže ob času njegovega zahvalnega govora. Prikazal je nove socialne uredbe Ontarijske viale.
Cleveland
• Nastopi "Veselih Slovencev" na televiziji in radiu.
Orkester "Veseli Slovenci", ki ga vodi g. Dušan Maršič in pri katerem sodelujejo gospodje Marjan Tonkli, Emil Benegalija, Srečko Gaser in Dušan Žitnik, .je v nedeljo popoldan 12. februarja zopet nastopil na programu "Polka Varieties" televizijske postaje WEWS (Cbamel 5.) Z orkestrom je nastopil kot pevec tudi tenorist ing. Franček Gorenšek, pevovodja pevskega zbora "Korotan".
Glasbo "Vesefih Slovencev" pa je s petkom 3. februarja začela oddajati tudi radijska postaja WXEN-FM in sicer vsalk potek zvečer med poldeseto in deseto uro, ko igra orkester v resitavra-
NA SVETOVNI RAZSTAVI V PARIZU
JE UGAJAL, ZAKAJ NEBI VAM!
ZA VELIKO NOC, ZA POROKE IN BANKETE TER VSE DRUGE PRILIKE
"MUŠKATNI SILVANEC"
S SONČNIH POBOČIJ — SLOVENSKIH GORIC —
Imported bv Ontario Liquor Control Board


■umi
iininia:!!
.........Krilni
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ZELI
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
Janeza £. Kreka v Torontu
646 EUCLID AVE. Toronto 4	Tel. LE. 2-4746
Slovenci! Hranite in sposojujte si denar v domači, slovenski denarni ustanovi.
.............. ■ ■ H « HlWI[ir«»iMW.; '■IIIM^B .■■W.....■ll!«lffi»HMII«
RIM
ITALIJA
HOTEL BLED'
Via S, Crece in Gerusalemme 40 ROMA — (Tel. 777-102)
Rojaki ali potujete v Rim? Spreiem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd., Vse te skrbi bodo odveč če se boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK - lastnik
CARL VIPAVEC
Kaj vam
pomeni
stoletnica!
obrnite 8e z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	|N NOTAR
178 Bathurst St.. Room 4. Toronto. Ont — EMoir« 4-4004
Kaj
pripravljate za stoletnico!
1967. Je to leto, ko naj se vsi kanadčani zamislijo o Kanadi. Pogledajo naj nazaj kako daleč je ta narod že prišel od prvih težkih in grobih začetkov. Pomislijo naj o Kanadi kot jo poznajo danes: svobodno, polno razvoja in brez meja rasti v bodočnosti.
Za slavljenje je več načrtov v teku. Konfederacijska karavana bo prinesla Kanado miljonom na podeželju kakor tudi drobcem, ki žive na obrobju civilizacije. Karavana razvija' barvno slikovitos zgodoe o Kanadi: od zgodnjih početkov pa prav do danes. Slavje kanade prinese kanadčanom največje možnosti razvedrila: od
glazbe "zapada" to opere, operet in dram. Dve grupi 300 vojakov bosta potovali širom Kanade ter bosta pokazali veličastno in vspodbudno "Military Tattoo" sliko 300 let kanadske vojaške zgodovine!
To so le trije izmed stoterih dogodkov, ki so v načrtu za proslavo stoletnice v tem letu. A kaj pripravljate VI za stoletnico? Kaj je vaš lastni načrt? Mnogi pleskajo svoje domove, drugi so izooesili kanadsko zastavo, zasadili javorovo drevo, izobesili preproge Stoletnice, ali na čitajo o kanadski zgodovini. Kaj boste storili v., ivi važno, Kako velik ali
kako majhen je vaš načrt. Važno je, da ste se zamislili o svoji domovini in da mislite o tem, kaj vam pomeni in da ste storili korake za vaš lasten 100-letniški načrt.
Zvezni in pokrajisnki načrti bodo pravgotovo veličastni in razkošni. Toda za vsakega izmed nas bo le najlepši in najbolj razburijiv ter nam bo največ pomenil tisti, ki ga bomo mi sami ustvarili.
Kaj vam pomeni stoletnica? Kaj pripravljate za stoletnico?
The Centennial Commission Ottavva, Canada.
VESELO ALELUJO želi vsem svojim cenjenim strankam
"Slovenija" Meat and Delicatessen
2409 Dundas St. W. LE. 5-8946
Importiramo Gavrilovičev golaž, "Sandvič-meso", jeterno pašteto, več vrst rib in Radensko vodo.
Pristne kranjske klobase dobite v Torontu edino pri nas, kakor tudi domače šunke, itd.
Se še nadalje priporoča J. Zalar._
DERMASTJA MEAT MARKET
želi
VSEM ODJELMALCEM IN ROJAKOM VESELO ALELUJO Imamo vedno sveže meso, prvovrstne kranjske klobase, doma prekajeno meso, kislo zelje in repo, pristno bučno olje i.t.d. Radenska slatina. Trgovina z živili! Prostor za parkiranje! Se priporočamo! 192-194. Augusta Ave. Toronto 2B, Ont. 366-2165
Beseda nI konj
Mostno ljubljansko gledališče je pred Novim ietoin proslavilo .svpjo pjlnajstletnico s krstno vprizuiiiitvijo nove satire „Besoda ni konj" žarka Petana.
Objavljamo odlomek iz tega ppvega dela, ki je zrcalo razmer
in dobe:
»Poznam tudi takšne marksiste, ki so Marsa obrili — marksizmu pa prilepili brado.
Pisanje med vrsticami se ne splača — ker honorirajo samo vrstice.
Mi smo dosledni — samo v nedoslednosti.
Poznal sem človeka, ki je to liko časa odpiral diskusije — do (kler ga niso zaprli.
Vedno se jezim, če mi kdo nariše lepšo bodočnos t — v abstraktnem slogu.
Nekoč je dobival za abstraktne slike konkreten denar — danes pa dobiva za konkretne slike abstraktne pohvale.
Poznal sem človeka, ki je uspešno spreminjal subjektivne napake — v objektivne težave.
Veselo Alelujo želi
AKTUALNI PRAVOPIS
(Gradivo za sodobni slovar. Nabira in zapisuje Janez Nebodiga-treba, Ljubijana)
Kader — skupek ljudi iste branže ali »gliha vkup štriha"; beseda, ki jc poleg samoupravljanja najbolj priljubljena pri vseh naših političnih funkcionarjih in govornikih. Vsak dan slišimo o »partij siki h kadrih, strokovnih kadrih, univerzitetnih kadrih, gasilskih in drugih kadrih, o kadrovski politiki, o demokratizaciji kadrovske politike", v resnici pa nihče ne ve, kaj kader sploh pomeni;
kaditi — kaditi, proizvajati dim, Miniti in udinjati se; ka- _ (Uiti komunistom pomeni željo j kadrov, mislimo pri tem na rev-priti do družbenega premoženja j ščino
in položajev	,	i kapltaUzem _ naš največji
kafra — kafra; metoda delo , razredni sovražnik, ki vedno bolj vanja OZNE v prvih letih po j napreduje, kapitalist je človek,
mm
W0RLD TRAVEL SERVICE LTD.
258 College St., Toronto, Ont. 922-4161
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 2ELI
ANTONS MEAT MARKET
ANTON BAVDEK
PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU
Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso In klobase. Posebnost: "nadevani želodci" Ce pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo.
Na zalogi bučno olje in Radenska slatina. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike. 633 VAUGHAN RD. na vogalu Oakwooda TEL. 783-1)423 in 783-0312
m mmmmmw\tmmm
strojev, o kapaciteti kukošjereje, j
LETOS BO IZŠEL
TRETJI DEL SLOVENSKE PESMARICE
. . i Mohorjeva družba v te ju je naznanim za leto 196/ izid tmtje-o kapaciteti turizma, o kapaciteti j a dola slovenske pesmarice (Moli. koledar 1967 str 158). r vi
™rk' Kadar" I	žk^S ^.ssvuk
iovonmo o kapaciteti našega go- dvQnm ^^ kj živimo daleč od domovine. Slovenci po vseh kontinentih so 'željno segli po -tej pesmarici.
spodarstva ali o kapaciteti naših
ljudje
lZgl-
Da mu ne bi očitali ideoloških zakonih
osvoboditvi, ko so nijali »kakor kafre"
kampeljc — majhen glavnik, tudi človek, ki se znajde v naših
odklonov — je sleherni dan vadil vljudnostne priklone.
Poslanec je človek — ki ga vsi nekam pošiljajo.
Je že res, da bo država slej ko prej izumrla — ampak zato se ne smemo na vse kriplje prizadevati, da bi jo čimprej poko pali.
Slovenci imamo zelo razvit smisel za humor: radi se smeje-mo — drugim.
kaos — zmeda, zmežnjava, najpopolnejša oznaka za naš druž-beno-politični sistem
kap — kap, hitra in gvišna smrt; pomeni tudi večjo nesrečo npr. Slovenci so po zaslugi Osvobodilne fronte prišli iz dežja pod kap
ki umno gospodari
karakteristika — označba, pismena ocena, tudi podatki, ki jih tajno zbira UDBA; od te karakteristike je odvisna bodočnost po sameznika
karierist — kdor se žene za kariero, to je za višjimi stolčki; po padcu Rankoviča pomeni karierist grda dejanja udbovcev
kašelj — kašelj, nezdrav po jav; kadar poslušamo naše družbene funkcionarje, komaj čaka-
kapaciteta — zmogljivost, du-j mo, »kdaj se bodo izkašljali" ševna in telesna zmožnost, pri-j katastrofa — posledica parti-
znan strokovnjak Pojem se je udomačil zlasti na področjih
Težko je satire pisati — a še | družbenogospodarskega sdktor-veliko teže jih je podpisati.. ja Tako govorimo o kapaciteti
zanskih akcij med vojno; iin končni rezultat narodmoosvobo dilne vojne
(Nadaljevanje spodaj)
OBVESTILO
DELODAJALCEM IN DELOJEMALCEM V POLJEDELSKIH IN ZELENJADNIH PODJETJIH
BREZPOSELNO ZAVAROVANJE BO OD PRVEGA APRILA 1967. KRILO VSE USLUŽBENCE PRI
NASADIH MLADIK
KMETIJAH fpf ŽIVINOREJAH
POKRITIH VRTOVIH

GOJILCIH SADJA, SOČIVJA
IN CVETLIC
ClSsJo
DELODAJALCI
ZAHTEVAJTE TISKANICE—če še istih niste dobili — v njih so popisane vse vaše nove dolžnosti. Takoj si jih oskrblte od Unemploy-metn Insurance Commission.
PRIJAVITE SE KOT DELODAJALEC — Kakor hitro je mogoče se prijavite pri najbllžnjem uradu Uiiemployment Insurance Commission. To jc važno, ker je brezpo selno zavarovanje obvezno, če najamete delavce.
DOVOLILNICA ZA NAKUP ZNAM-KIC — Po prijavi, če imate delavce, ki morajo biti zavarovani, vam bo "Commission" poslala dovoljenje za nakup brezposelnih znamkic 111 vse dodatne potrebne informacije, kot so: katere delavce zavarujete, kakšna so vplačila kako prilepiti znamkice v delavčeve knjižice, kakšna potrdila morate hraniti i.t.d.
DELOJEMALCI
POIZVEDITE, CE MORATE BITI ZAVAROVAN — Povprašajte na najbližjem uradu Unemployment Insurance Commission, kjer vam bodo to lahko povedali. Po programu nekateri delavci niso zavaro vani.
ŠTEVILKA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA — Vsak uslužbenec 10 mora imeti. Prijavne pole dobite pri uradu Unemplovment Insurance Commission, kakor tudi v vecim poštnih uradov.
Izpolnite te forme, odpošljlte jih na Unemplovment Insurance Commission. Za to ni nobene prijavnine.
BREZPOSELNA ZAVAROVALNA KNJIGA. — Ce ste zavarovani jo morate imeti. Dobite jo pri najbližjem uradu Unemployment Insurance Commission. Cisto preprosto: date vaše polno ime, dan rojstva in številko Socianega zavarovanja. Za to ni nobene prijavnine.
k UNEMPLOVMENT INSURANCE COMMISSION ^ GOVERNMENT OF CANADA
min so zeijno segu |)o .«..1 vmui«	M„.,m
Pesmarico sestavljata prol. Luka Kramole m sUadaitelj Matija Tome; za deio, ki ga vršita, smo njima hva.ezni.
Prof. Luka Kramole se je s posebnim dopisom obrnil na pevo vodje in ljubitelje narodne pesmi v domovini. Pismo j.e prošnja za sodelovanje iti nasvete pri sestavi tretjega dela. Prepričani smo, da bo želji obeh sestav Ijalecv ustregel tudi marsikdo izmed Slovencev v /.amejttvu. Zalo objavljamo pismo m predvideni seznam / celoti. Interesenti naj se /. nasveti m opombami glede tretjega iola obrnejo naravnost na prof. Kramolea, katerega naslov je tu
»podaj.	Prof. Luka Kramole
Ulica Martina Krpana, blok 17 Šiška, Ljubljana Slovenija, Jugoslavija
Ljubljana, 20. decembra 1966. „„XTTIT
SH/ NAVI SLOVENSKIH NARODNIH PESMI SV seznamu pesmi je poleg tekoče številke in naslova pesmi tra/eii orostor za sporočilo Vašega mnenja.	..
Pri nosmih ki naj se po Vašem nasvetu objavijo, napravite ,lus ( f) SrU.no pri pesmih, ki jih smatrate za namerne, laprav ite minus (-). Pri pesmih pa, ki Vam niso znane, ah pa te v dmomih o njih primernosti postavite vprašaj (r). v
Ako pa kako zelo primerno pesem v seznamu pogrešate, jo niiplšiic in sporočite natančnejše podatke.
iubliana. 20. decembra 1966.	, .	,
' i T Adijo, pa zdrava ostani. 2. ( ) M me bos kaj rada mela
3 ( ) Angelček moi. pridi nocoj (otroška). 4. ( ) Bare 1 ca po
moriu nlava 5 ( ) Bog je ustvaril žemljico. 6. ( ) Bom sol na morju pm^a. ^ v ; ^ = j	01gani greclo (otroška). 8. ( )
Solunu.-, /. ( ) Bcz^iio,	9 ( ) Ce študent na ra žo
jen, bon rožmarin zeleni (»cnccijai. v ; . _ f •	č ,
111 1 1 <\i so ti~lc stezice (Koroška. H. ( ) <-<.z tri gore, c^z gre. 10. ( > V w.ks.je oženil 13. ( ) Dekle e po vodo sla.
14 [°drDekle na vrtu zelenem sedi. 15. () Dekle povej, povej 6 ) Delajo delaj, dekle pušeljc. 17. .( ) Delajmo delajmo zlata
&T Fantje po polj Vedo 25 () Fantjesc^irajo
26. ( ). Gaudeamus(igit^prevedel JnL Sg^). ^ladL^lafi
vak mimo gre. 28. ( ) uozaic je zc zeicji « ,	•■' ij,„u;ce
prihaja. 30 ( ) Hribčki ponižajte se. 31. < ) Imam iri liubice ;Vr.rvTČkn r 32. I ) Izidor ovčice pasel. 33. ( ) J_ager gre na lago.
Veselo Alelujo želi
August Kollander Travel Bureau, Inc.
Airline and Steamship Ticket Office
Slovenian Auditorium Building 6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-4148	Cable address Kollander
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi
EXPRESS TRAVEL SERVICE
22. Euclid Arcade 510. Euclid Ave. Cleveland, Ohio
For best in travel
Joseph Suhadolnik
781-8282
rkoroškaj! 32. ( ) Izidor ovčice pasel. 33. ( ,	,, ■■, - ,
34 ( ) Jager pa iaga. 35. ( ) Jaz pa pojdem na Gorenjsko. 36. ( )
Jaz sem si pa nekaj zmislil. 37. ( ) Jaz
... ... ^ ... ... —1----
,___Pa grem na zeleno travno
(otroška)".' iS. ( )'J Jaz' pa'vrtec bom kopala. 39. ( ) Jaz sem kranfdčev Juri . 40. ( Je bela cesta uglajena. 41. ( ) Je pa davi slanca pala. 42. ( ) Kadar bos na rajzo sel 43 ( ) Kaj pa J,,1.1. iiiik'ii delaš 44 ( ) Kai boš za mano hodil. 45. ( ) Kaj se fi fantič v nOTarriost'podajaš (besedilo Manea Komanova). 46 ( ) Kako bom ljubila. 47. ( ) Kak ribVam dobro gre (Koroška) 48. ( ) Kam bova vandrala. 49. ( ) Kdor hoče. furman biti. 50. ( ) Kje so moje rožice. 51. ( ) Kje so. tiste stezice (glej: Cej so tiste stezice - koroška). 52. ( ) Kmetic veselo na svetu živi. 53. ( ) Ko sem k njej prišov. 54. ( ) Ko b sodov ne blo 55 . ) Ko dan se zaznava (napev in besedilo zlozil. Blaz Potočnik). 56. Kolikor kapl jic, toliko let. 57. ( ) Ko pticica na tuje ^re. 58. ( )
Vesele in zadovoljne Velikonočne praznike želi
SLOVENCEM
EUROPA TRAVEL SERVICE
759 East 185th Street, Cleveland 19, Ohio
Office IV-6-3773 — Res. EV. 1-4985 Jerome A. Brentar, manager
:, IOI hO IVI. Ji. 1 ; i-vi-"	,.,	. S -i n V
Ko so fantje"proti vasi šli (ljudski napev, besedilo Ljudmila Polja ncc) 59 ( ) Lani Som niožila se. 60. ( ) Lepo je pomlad na svet. bi. (' ') Le sekaj, sekaj smrečico (otroška). 62. ( ) Lrsieka je prav
zvita zver (otroška). 63. ( ) Ljuba si pomlad zelena. 64. ( ) Luštno je vigrod (napev in besedilo zlozil Franc Leder-Lesicjak — Koroška). 65: ( ) Ljubca moja, oj kod si snoe hodila. 66. ( . ) Ma; jelka bod' pozdravljena. (67). ( ) Matiko skače po zeleni trati Prekmurje): 68. ( j Mi smo lovci zgodaj vstali. 69. ( ) Mi smo se skupaj zbrali (Koroška). 70. ( ) Mi se imamo radi. 71. ( ) Moi fantič je na Tirolsko vandral. 72. ( ) Moja dekle je se mlada. 73 ( ) Moj očka 'ma konjička dva. 74. ( ) Moj oeka so nn rekli, oženi se moj sin. 75. ( ) Na Gorenjskem je Hletno. .76. ( ) Na planineah luštno biti. (77. ( ) Na planincah someece sije (otroška). 78 ( ) Naš maček je ljubco imel. 79. ( ) Navzgor se siri rožmarin (ljudski napev, besedilo Vida Jeraj). 80. i ) Ne bom se možila na visoke gore. 81. ( ) Nikdar ne bom pozabil očeta svojega. 82. ( ) Nikdar na svetu lepšega ni. 83. ( ) Nmav čez jizaro (napev m besedilo zložil Franc Treiber — Koroška). 84. ( ) Nesrečna zima mrazi me (ugilasbil Jos. Hašnik). 85. ( ) Na sred vasi en križ stoji (zapisal dr. Cigan). 86. ( ) Oblaki so rdeči. 87. ( ) Od Celja do Žalca. 88. ( ) Od kod si dekle ti doma. 89. ( ) Oja, oja ,oj ti ljubVa meja. 90. ( ) Oglar je zavber fant. 91. ( ) Oja, zmeraj vesel vesel. 92. ( ) Oj ta vojaški boben. 93. ( ) O le matrika vi, vi 'Orel — Slovenska Benečija). 94. ( ) O moj preljubi, dragi dom. )5. ( ) Pa smo fantje vas'vali. 96. ( ) Pastinca kravce pase. 97. ( ) Po gozdu sem špancirala. 98. ( ) Po jezeru bliz Triglava. 99. ( ) Po Koroškem po Kranjskem. 100. ( ) Pojdem v Rute (Koroška). 101. ( ) Pod rožnato planino. 102. ( ) Polž se je pa ženit šel (otroška). 103. ( ) Pozimi pa rožice ne oveto. 104. ( ) Po oolju pa rožce evetejo. 105. ( ) Poidmo na štajersko. 106. ( ) Preljubo veselje (A. M. Slomšek). 107. ( ) Prelepa je trnovska 1'ara. 108. ( ) Po cesti are en velik mož. 109. ( ) Pomlad se meni luštno /di. 110. ( ) Prišla bo pomlad. 111. ( ) Raste mi, raste travca '.elena. 112. ( )Rasti, rasti rožmarin. 113. ( ) Rože je na vrtu plela
Lastnika domače slovenske gostilne Eršte's
"SLOVENE VILLAGE'
m
na 6802 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio,
želita vseh prijateljem in obiskovalcem
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Dušan in Mary Maršič
(besedilo Simon Gregorčič). 114. Regiment po cesti gre 115. ( ) Se davno mrači, moj'ga fanta še m. 116 ( ).Sem deklica mlada vesela. 117. ( ) Sem lantič z zelenega ŠHajerja (besedilo frr. Rs. Meško). 118. ( ) Sem šel, sem šel čez gmajmeo 119 ( > sijaj sončece. 120. ( ) Sinoči je pela kot slavček ljubo (besede. Simon Gregorčič). 121. ( ) Sirota jaz okrog hodim 122. ( ) Sonce čez hribček pre. 123. ( ) So ptieice zbrane. 124. ( ) Srce je žalostno. 125. ( ) Stoji, stoji Ljubiljatnca. 126. (" ) Spomladi vse se veseli. 127 ( ) Soča voda je šumela (besedilo zložila Katinka Staniceva — učiteljica v Kobaridu). 128. ( ) Svetlo sonce se je skrilo (besedilo A. M. Slomšek). 129. ( ) Stara Špela je molila (zapisal dr. Vunnik). 130. ( ) Slovenc Slovenca vabi (besede A. M. Slomšek). 131. ( )še, še en krajcerček 'mam. 132. ( ) Šmentana muha (otroška). 133. ( ) Tam dol' na ravnem polju. 134 ( ) Tam kjer teče bistra Žila (Koroška) (F. Katnig). 135. ( ) Ta vinček je za rajzo. 136. ( ) Teče mi teče vodica. 137. ( ) Ter'zin!ka zgodaj vstala. 138. ( ) Tri pitičiee. 139. ( ) Ura dvanajst je odbila (Koroška). 140. ( ) Vcnček na glavi se bliska ti 'z kitice (besedilo J. Vitlk). 141. ( ) V i gre d se povrne. 142. ( ) Veseli čas prihaja, ko mamca zgodaj vstaja. 143. ( ) Vsi so prihajali. 144. ( ) Vse kar lazi po tem sveti (besedilo J. Gomilšak). 145. ( ) V Šmihelu 'no kajžico 'mam (Koroška). 146. ( ) V dolinci prijetni je ljubi moj dum (glasba: J. Lcvičnik, besede: A. Praprotnik). 147. ( ) Zvedel sem nekaj novega. 148. ( ) Zajček bi se ženil rad (otroška). 149. ( ) Zakrivljeno palico v roki (Simon Gregorčič). 150. ( ) Žena spekla raco. 151. ( ) Že rožce po polju evetejo.
kimati — s premikanjem glave mehanično izražati soglasje; po goj za sprejem v komunistično partijo in kvalifikacija za kandidaturo pri naših volitvah
klofuta — zaušnica, neprijetno dejanje; tudi plačilo za dobro delo in pošteno prepričanje, npr. življenjsko klofuto so dobili vsi, ki so šli v partizane v prepričanju, da se bodo borili proti okupatorju in za resnično svobodo slovenskega naroda
kokodakati — kokodakati. Velikokrat slišimo: »Pri nas je včasih o mnogih stvareh veliko kokodakanja, le bolj malo jajc" (Nedel jski dnevnik)
kokoš — kokoš, znan pojem, posebno zaradi uvoznih jajc. Drugače uporabljamo ta pojem na vse mogoče načine in v vseh mogočih smislih. Recimo: »Ker sledijo elektriko, hodijo že s kokošmi spat", itd. V gostilnah pa dobiš kokoši s petimi vratovi. (ND)
kol — kol. Pri nas zelo priljubljena uporaba. Poleg zamenjave mnenj s koli je izredno priljubljena — kritika s kolom po glavi. Imamo pa nekatere občane, ki se držijo, kot da bi po žrli kole. V zadnjem času pa jih je veliko, ki so obesili študij na kol. (ND)
(Nadaljevanje sledi)
• Father Rev. George Kuzma,
župnik fare Sv. Rozalije v Wil-mingtonu, lil. je postal škofijski provinciaini vikar jolietsike škofije. Odličnemu slovenskemu duhovniku naše čestitke!
Poravnajte naročnino! Darujte v tiskovni sklad "S.D."
Postani član slovenskega državnega gibanja!
EHRUCHOV SPOMINSKI SKLAD
Za preučevanje slovenskega razvoja
V pripravi na 25-letnico smrti profesorja Lamberta Ehrlicha se obračamo na vse, ki soglašajo s konstruktivnimi napori za preučevanje svobodnejšega razvoja v Sloveniji, da prispevajo v poseben "Ehrlichov spominski sklad za preučevanje slovenskega razvoja" za kritje stroskov, ki so zvezani s tem neodvisnim delom, ki ni deležno nobene subvencije od nikoder.
Pravilno tolmačiti in spremljati razvoj k uresničenju slovenskih ciljev, je resno in potrebno delo, ki zasluži podporo vseh svobodnih ljudi slovenskega porekla.
Denarni prispevki v "Ehrlichov spominski sklad za preučevanje slovenskega razvoja" naj se s to označbo naslavljajo s čeki ali denarnimi nakazili na: "Slovenska hranilnica in posojilnica" (štv. 1708). 646 Euclid Ave, Toronto, Ont.Canada.
Male Resnian
za Slovensko državno gibanje.
Rudolf Cuješ glavni urednik "Slovenske Države"
Ciril A. Zebot v imenu učencev in prijateljev profesorja Lamberta Ehrlicha