Blejski praznik — Krajevna skupnost Bled praznuje 17. julija svoj krajevni praznik, ki ga bodo počastili s Številnimi prireditvami. Iz leta v leto ie Bled bogatejši: letos so odprli novo halo, adaptirali nekatere hotele, precej pa napravili tudi za lepše okolje in višji družbeni standard krajanov nasploh. V načrtih pa ima krajevna skupnost še vrsto obnovitev, del in nalog, da bi bil Bled še privlačnejši za tuje goste in za krajane, ki na Bledu in v okolici živijo. — Foto: D. Sedej . -■ ■■ ■ 4 * # to XXXIV. Številka 53 Tri* - Imšmim C falraaj - Glavai 'Mfvvorai urednik v. d. J< Kranj, torek, 14. 7. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D E L O V N E G A L J U D S T V A ZA GORENJSKO /SREDIŠČU POZORNOSTI liri srca v treh obrokih NaŠ turizem je kot večna, nikdar izpeta pesmica, z dobro znanim dimom: nikakor ne znamo in ne zmoremo potegniti iz turističnega toliko deviz, kolikor bi jih prav gotovo lahko Z natrga modrega Jadrana so prišle nič kaj obetajoče vesti, da oteli in «—*»m sobe vendarle niso tako polni, kot smo načrtovali, pla .jfllj m predvidevali Pa nas ni prizadela nobena elementarna nesreča, k pestijo naa epidemije, morski psi so ostali v najglobjih morskih glo-tfnah in jih ni na spregled, otroci ne bete več iz morja zaradi meduz. Htjk in bolj zastrašujoče so cene, ki jih je resda pognala pod nebo atrija a tudi sami, namerno in nesmiselno; hujše in bolj Mtrtšuioče so fte tiste pomanjkljivosti, ki jim nismo in nismo kos. Za zda i ae še lahko tolažimo, da bo vendarle bolje, saj ima večina Nin metov iz zahodne Evrope kolektivni dopust ob koncu julija; za »i lahko še vedno upamo, da borno »izplavala tudi letos A prej ali tej, najbrž pa tedaj, kTbomo preštevali manjši devizni izkupiček, se io iSno m odgovorno morali vprašati, zakaj se vendarle v našem fomu prav ničesar korenito ne premakne na bolje. V tunzmu delamo ikodrobcene in majhne korake, da večkrat tudi opazni niso. N"\ trena na morje, da bi videli, da je izvennenzionska ponudba se ^dno klavrna 2e na Bledu lahko spoznamo, da s kakšnim poštenim, gnnam lUinijsaiin spominkom ne bo nič; ob morju pa lahko kupimo u filigranske verižice, prstane aH obcestne kičaste slikanje. Trgovine se opirajo ob sedmih ali v najboljšem pnmeru ob osmih, ponoči turist hm kje menjati, pred poštnimi okenci so kačaste vrste, da o telefon tih govorilnicah ne razpravljamo. Crpalkaiji se uvrščajo že med zgu-bafe, • redno ob magistra lah ali v turističnih krajih zapirajo črpalke ob «nih. In tako dalje in tako naprej Mi, domači gostje, vse to stoično prenašamo, navajeni smo pometi, na dopustu vstajati ob sedmih in se postavljati še pred zaprta /rita trgovin. Tujim gostom, ki vidijo vsako malenkost, pa se ob vsem tem jezijo lasje, četudi obzirno molčijo in potrpežljivo čakajo Mlakarja,ki sloni na točilnem pultu. Piko na i pa postavi račun, **>Z^zven^penzionskimi cenami smo močno pretiravali. Gostinci •taaonskih cen pač ne morejo še bolj povišati, zato so navili izven pen Doaske Preveč in prehudo, tako, da so prvič letos v kampu Zaka na ledu doživeli, da je občutno največ kritik zaradi cen - a ne v kampu, anveč na samem Bledu. S tem pa odločno in zanesljivo odvračamo črnega gosta, zlasti tujega * Ob teh cenah se nihče več ne hahlja, če tuji ah domači gost kupi tn ženska srca v trgovini in jih použiva v treh obrokih In če na dopustu udno bolj pije radenska, je to le in samo zaradi tega, ker ne znamo aaje večne turistične pesmi z znanim lefienom o problemih in gost in-•jneiznajdljivosti nikakor in na noben način spremeniti ... D. Sede j Stane lagat* Kranj — V počastitev 38-letnice Slovenske narodnortsixybodilne udarne brigade Franje bila v petek, 10. julija, dopoldne v garniziji Stane Žagar Irvauu svečanom* s kulturnim programom, ki so se je med drugim kkiili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja kranjske time. Na svečanosti je spregovoril tudi prvi komandant brigade Ivan kov Igor. VII. SNOIJB France Prešeren je bila ustanovljena 12. juli (1942. leta in biku sestavljena U pripadnikov vseh narodov in narod iiufonavije. Zadnje bitke je ta slavnu in borbena brigada imela za mboditev Gorice'. Danes pripadniki JLA nadaljujejo tradicijo te kane brigade. Sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Jože tubi jim je na svečanosti zaželel, da bi tudi v prihodnje bih najboljši I tekmovanjih v 9. armadi. Svečanosti so se udeležili tudi preživeli m brigade. — A. Z. Srečanje Prešernovcev v Ribnem pri Bledu Zakaj potvarjanje zgodovinskih dejstev V soboto so se v Ribnem zbrali še živeči borci 7. SNOUB France Prešeren in skupaj s krajani in predstavniki sedanjega družbenopolitičnega življenja proslavili 38-letnico ustanovitve edine ^ VeHko . biIo hitro renabiiiti gorenjske brigade - Politkomisar bataljona Prešernove bri- ranin kar pa ^ m0rali dokazati z gade Bogdan Javor-Peter, slavnostni govornik, ob opisovanju borbenostjo in junaštvom .« borbene poti enote prizadeto ugotavlja: »Nekateri skušajo pri- Borcem Prešernove je ob njiho kriti resnico in potvarjati zgodovinska dejstva.« komisar je bil odstavljen s položaja in je postal navaden borec, neredko tudi za napake, ki jih ni sam zakrivil. Veliko je bilo hitro rehabiliti- ra ibno - Borci 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade France Prešeren niso povsem slučajno izbrali Ribnega za kraj proslavitve 38-letnice ustanovitve. Brigada, ki je bila ustanovljena 12. julija 1943 v Davči in je svojo zmagovito pot zaključila z osvoboditvijo Gorice, je slabila sovražnikov teror tudi na področju Jelovice, Pokljuke, bohinjskega kota, Jesenic ter v nepo sredni bližini x naško borbo bataljona na Pokljuki, kjer je zaradi podlega izdajstva padlo 79 borcev in bork. Nekdanji politkomisar bataljona Bogdan Javor-Peter ie svoi govor sklenil , z mislijo, da "mora sedaj v času ' zaostrenih družbenopolitičnih in gospodarskih razmer odgovornost dobiti «yoje in priimek. »V NOB smo to 2 urejati, marsikateri komandant vem prazniku čestital tuai opiru ivi-kovič, komandant enote, ki nadaljuje njene svetle tradicije; predsednik radovljiške občinske skupščine Leopold Pernuš pa jim je ob tej priložnosti podelil domicilno listino. V kulturne citatorji in pimin m u dretič iz Ribnega in moški komorni c»»no £fl « Kranja odpo- tovala 5 članska sindikalna delegacija iz angleškega mesta Oldham kije bila na večdnevnem obisku gost občinskega sveta zveze sindikatov Krnju. Člani delegacije, med katerimi so bdi predsednik oUhamskiM sindikatov in hkrati novi Župan Oldhama, sekretar oldhamskih sindikatov in sekretar sindikata upravnih delavcev Oldhama »o obiskali Iskro (na sliki), Planiko, Atpetour, Poslovodsko šolo v Skofii Loki Skupnost za zaposlovanje in se udeležili proslave 35-letnice Iskre' Ogledah so m tudi Gorenjsko. Med obiskom pa so imeti pogovore « predstavniki občinske skupščine, socialistične zveze in sindikatm — A. Z. ) Odkrili spominsko ploščo kurirjem Stara Pokljuka - Ni dvoma, da danes skoraj vsak Slovenec, posebno pa Gorenjci vedo, kje se nahaja obširno območje mogočne Pokljuke, saj je dostop v to mogočnost lahak z avtomobili po Široki asfaltirani cesti. Ni jih pa tako veliko, ki bi vedeli, kje leži Stara Pokljuka. Nekoč so bile tod tri velike kmetije, danes obstaja le Se ena. »Pri Figovcu« ji pravijo po domače, leži pa na nadmorski višini 880 metrov. Na tej kmetiji in tedaj še pri Pokljukarju so borci NOB vedno naSli zatočišče in kaj za pod zob, Figovčeva hiša pa je postala tudi prva javka na tem območju. Vodstvo osvobodilnega boja je že v začetku ugotovilo, da je za uspešen razvoj gibanja nujna tudi dobra povezava med poveljstvom in enotami, zveza med organi novonastajajoče ljudske oblasti in povezava s celotnim ljudstvom. Na pobudo tovariša Kidriča je priSlo že ob koncu leta 1942 do oblikovanja prvih relejnih postaj in mreža teh je ob izteku leta 1943 Že dobivala končno podobo. V Sloveniji je bilo oblikovanih pet sektorjev, ti pa so bili razdeljeni na 19 relejnih linij s 140 kurirskimi postajami inpribližno 1400 kurirji. Na Gorenjskem je deloval Četrti relejni sektor s 40 kurirskimi postajami. Območje Jelovice, Bohinja, Pokljuke, Radovne in del Mežaklje je zajemala druga gorenjska relejna postaja. Na vseh teh področjih so bile organizirane kurirske postaje z oznako »G« (Gorenjska). Kurirji teh postaj so imeli še posebno težavno nalogo, saj je v neposredni bližini -» na Bledu, v Bohinjski Beli in v Bohinjski Bistrici imel okupator močne enote in policijo. Na Področju Pokljuke je bila organizirana relejna postaja »G-6«. Zametki te postaje segajo v začetek leta 1943, ko so se kurirji štaba Pokljuškega bataljona osamosvojili in si uredili kurirsko postajo. Prvi kurirji so bili Ivan Volf-Družinski. Lovro Kogoj-Da vid in Franc Pota čar-Blaž Nihče od njih ni dotekal svobode. Prvo leseno kocko so kurirji postavili na Stari Pokljuki na triko dostopnem terenu nad Lipno pečjo, ki ga Nemci niso nikoli izsledili. Zaradi varnosti pa so se leta 1944 preselili v Kristane, odkoder pa gj bo se zaradi izdaje čete v Gabrju vrnili na prvotno področje. Sprva so postavili postajo na mestu nad Po-kljukarjevo hišo, nato pa so se sonet vrnili v bivak nad Lipno pečjo, kjer so ostali do osvoboditve. Kurirji »G-6« so bili povezani s postajama G-4 in G-30. Z njima » imeli javko v okolici Bevske planine ali pri Mrzlem studencu na Pokljuki. Na drugi, severni steni jehtop> stavljena veza preko nevarne dome Radovne na Mežaklo, pa tudi p"*o zgornjesavske doline z enotaim nt p Koroškem. . „ _ . Ji Prvi komandir P<*taje G-6 j* bil Jože Kozelj-GaSper. Ko pa je bil^| aprila 1944 poslan pod Storžič ga je nadomestil Janez Ambrožič-Indor. ki pa je kasneje padel v zasedi v Krnici pri Gorjah. V G-6 so bdi Se naslednji kurirji: Franc Znidar. J« kob Ambrožič-Miro, Janko Rep* Janez Repe, Jože Lipovec. [ram Zemva, Jože Pečar, Fihp Bernfrj* no in in neki Drago z Jesenic. Za wni jr njo je na postaji skrbela Tončka Ba ir cek z Bleda. , 1 Ob dnevu borca, 4. julija, je pred sednik ZZB NOV Gorje in prvoborec Vinko Repe-Triglavski odkril na P> govčevi hiši spominsko P^° jem. Slavnostni govornik je bil Jože Kozelj-Gašper. Ploščo so predali y oskrbo pionirjem odreda Andre.i Zvan-Boris iz Gorij ki so ob sloves nosti tudi izvedli kulturni program. Jože Ambrož* Prijateljstvo se nadaljuje Kranj — Člani komisije za medobčinsko in mednarodno sodelovanje pri OK ZSMS Kranj se že pripravljajo na sprejem mladih iz prijateljskih mest. Mladinci La ciotata, tokrat bo to baletna skupina, se bodo v Kranju mudili od 15. do 23. julija. V devetih dneh bodo Kranjčani svojo prijatelje iz Francije popeljali v Kumrovec, rojstni kraj naSega prezgodaj umrlega pred- Zanimive blejske prireditve Bled — V počastitev krajevnega praznika bo na Bledu v četrtek, 16. julija, ob 15.30 promenadni koncert pihalnega orkestra Fana Mu-sikklag z Norveške na terasi kavarne Park. V petek bo slavnostna seja skupSčine delegatov krajevne skupnosti v Jelovici ob 18. uri, v soboto, ob 14. uri bo srečanje borcev NOB Bleda in pobratenje organizacije ZB Bled z organizacijo ZB Doberdob-Dol-Jamlje in Vrh iz Julijske krajine Za GoSco, ob 19. uri bo Blejski večer s slovenskimi folklornimi plesi in koncertom na jezeru do 24. ure. V ponedeljek, 20. julija, bo ob 17.30 koncert pihalnega tria v cerkvi na otoku, v torek bo ob 20.30 slovenski večer v dvorani Kazine z Alpskim kvintetom, v sredo pa bo ob 20.30 Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani s folklorno skupino Sava iz Kranja. D. S. sednika, na VrSiČ, Bled, na JoSta m druge izletniške točke na Gorem skem, en dan pa bodo gostje de lovnega kolektiva IBI. V istem Času (od 15. do 23. julija) bo akupina kranjskih mladincev pod vodstvo« Petra Ogrizka, sekretarja skupščine gorenjskih občin, vrnila obisk skupini iz La Ciotata. Od 18. avgusta do 1. septembra Kranj gostil Se mlade iz angleški mesta Oldham. Tudi njim bodo domačini razkazali naravne tai vosti ter kulturne in zgodo znamenitosti nije. Gorenjske in Slo« Osvojili trak akcije Tržič - Prejšnji ponedeljek ae je iz Zaječaria vrnilo devet tržaških brigadirjev, ki so sodelovali v bratski brigadi Bratstvo in edinstvo na zvezni delovni akciji Timok 81. Mesec dni so skupaj z mladimi it Zaje-carja in Kutine kopali obcestne m jarke in urejali bankine. Pri delu so ( se dobro izkazali, kar potrjujejo tudat visoka priznanja. Osvojili so trakL mladinske delovne akcije. večinaL brigadirjev pa še udarniške mačke J ter niz pohval za uspehe na področiu J, interesnih dejavnosti. .f Dan pred vrnitvijo trtiških brv J gadirjev je odpotovalo na rvema G mladinsko delovno akcijo Suha kraJT lina 48 mladih iz Žaječarja " Tržiča, združenih v brigadi Kokrsk odred. H t -—----__________------ • ^ — » ■ trvr%, oHmuur dovljiški turizem zaostaja rtjsaski občini 00 izdelali anali™ «__ui______. . . 3.STRAN G LAS — Območje radovlj v turizmu razpolaga z 8.000 IrfiiVi, Primerjava z le I57B kaze. dat se je v preteklem obdobju povečalo le za 177. Več prenoči i je boo v hotelih, ko se je Število ležišč v g o ijšalo, prav tako pa tudi sobah, kjer je kar za 866 auj kdbač v zadnjih petih letih. V obrni ugotavljajo, da prihaja lašeč turistov na Bled. v Bohinj in J*rudovljiro, medtem ko je premalo laska v manjših krajih. Prav manj 1 saselja bi se turistično lahko I »rje razvila. Zaaimrva je tudi struktura preno-faanh zmogljivosti V minulem lanajeročnean obdobju se ni bistve-n spremenila Večina hotelov je B atefarije. sledijo hotelski objekti A Btujorije in C ter D kategorije. Hodna struktura sv je nekoliko iz-W)»la in je več hotelov A kategori Radovijtška občina v ponudbi pre-nfrninili zmogljivosti zaostaja za tonskim povprečjem, v količini in »traktori. Po podatkih Gospodarje zbornice je biLo v minulih petih j(ok v Sloveniji pridobljenih -6.500 atanitvenih zmogljivosti, večina v i hnarohi z Bernard inom in v zdra-0am krajih. V radovljiški občini a je bilo v istem obdobju le 500 le fk seč v osnovnih prenočitvenih jjpjlii Izgradnja tako zaostaja za /susnhn povprečjem: v zadnjih jatuh letih 90 se prenočitvene aaJjiHali v Sloveniji letno pove uie povprečno za 2 odstotka, v uaifjias i občini pa le za en nusek Delež kapacitet gostinskih Ipstov glede na Slovenijo je v Jaetih letih ostal nespremenjen, je podatek, da je med občinami samo občina dosegla bistveno povečanje asočitvenih zmogljivosti in s tem •rej povečala svoj delež OkČuo Radovljica letno obišče •al 200X00 gostov ah iz leta v leto * Prsni 1 j sva z letom 1976 in le •a 1980 kaže, da je lani obiskalo Vuo za 27 odstotkov več tujih go-h kot pted štirimi leti, domačih so indelati analizo o problematiki in gospodarstva — Gostinski delavec v obči-amjalal 1 i povprečno ustvari precej manj do-i delavec v Sloveniji pa je bilo za 18 odstotkov več. Ugotavljajo, da je bilo turistično najbolj še leto 1979 in da je bila dinamika precej neenakomerna. To je povsem razumljivo, saj na gibanje turističnega prometa precej vplivajo zunanji dejavniki kot splošna gospodarska gibanja, politične razmere doma in v svetu. Poleg števila gostov so nočitve pravi pokazatelj turističnega obiska in uspešnosti turistične dejavnosti v kraju. V radovljiški občini pa število nočitev enakomerno narašča, večja odstopanja so bila le v letu 1973, ko so nočitve precej narasle in y letu 1977, ko so zabeležili precejšen padec turističnega prometa. Vsa ta analiza turističnega gospodarstva, ki so jo obravnavali že člani izvršnega sveta, pa se je strnila tudi v zaključke, ki bi jih morali upoštevati za nadaljnji razvoj turizma v občini. Predvsem naj bi v turizmu povečali produktivnost, rentabilnost in porabili manj sredstev na delavca. Gostinski delavec v radovljiški občini ustvari z več vloženimi sredstvi povprečno manj dohodka, kot ga ustvari gostinski delavec v Sloveniji, osebni dohodki pa močno zaostajajo. Iz tega izhaja, da je kadrovska struktura neustrezna in da prihaja do precejšnje fluktuacije delovne sile in odhajanje v druge panoge gospodarstva. Planske usmeritve so bile le deloma uresničene, naložbe precej zaostajajo. Najprej in predvsem bi morali uresničiti dohodkovno in poslovno povezovanje, enotneje nastopati na tržišču, s skupno propagando in napraviti boljšo organizacijo dela z ustreznejšo razporeditvijo delovne sile. Hitrejši razvoj gostinsko-turi-stične dejsvnosti v občini pa je odvisen tudi od povezovanja turističnega gospodarstva z gorenjskim in slovenskim prostorom. D Sedej w-_ u. r>ene] Pospešen razvoj kmetijstva Program mmn<>L>v..;. u___* ... ~ Program pospeševanja kmetijstva v občini Kranj za leto 1981 je sprejet. Na drugi seji skupščine samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi brane so delegati z nekaj dopolnili sprejeli predlog programa sklada in pravilnik za razdelitev sredstev za leto 1981, in sicer za eas od l.maja naprej. Dogodek je izredno pomembna prelomnica v pospeševanju razvoja kmetijstva, se posebno zato, ker temelji program le v določenem deležu na proračunskih sredstvih, večji del pa na združenih sredstvih vseh delovnih ljudi v občini. ' Naloga strokovnih služb pri Gorenjski kmetijski zadrugi (GKZ), Kmetijsko živilskem kombinatu (KŽK) in Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske (ZVZG) je, da se sedaj ie z večjo odločnostjo zavzamejo za izvedbo programa pospeševanja kmetijske proizvodnje in na ta način prispevajo k izboljšanju preskrbe z živili, ki jih pridobivamo v občini. Že prve analize v m**ecu oktobru pa bodo poka 1-— wwi po a a za- fevdalni načrt Soriške planine ^kefle Inka — Soriška nlanina A.... j__».-^ . — Soriška planina kun dobila urbanistični načrt, ki podlaga za načrtno, postopno »jo tega rekreacijsko turi-eeatra. Z njim je bil sprejet ak o prepovedi parcelizacije r Soriški planini in do njegovega . /seka je treba izdelati zazidalni pot. V škofjeloški občini so osno at poseben odbor z nalogami družic nega nadioia nad izvajanjem del $ Soriški planini, priprave st roko v k lUbšč na usklajanja del v zvezi s mtp na Soriški planini Pripravil [ • t aadtog sarnoupravnega sporazu -'lis izvajanju del pri izgradnji J Janke pmtirne in pogodbe o izdelavi " naslnega načrta, dokumentov 1 ajj. ki bosta določila naloge in Jsmaosti pri iaapadnji Soriške kane in podratitovških vasi pod mm pa rib bosta občina Skofja Aa in delovna organizacija Internat Ljubljana, katere projekta' so ranesaK tudi urbanistični afrt Soriške planine vsebuje nekatere usme araaser, da bo sedaj edini t [i 11—1 m prenočitveni objekt _ Jaatmaka koča, ki se nahaja na n jainsčaS, razširjena in programsko da je predvidena izgrad s skupno 1.500 ležišči ter mu spremlja joči m i dejavnostmi. da so podratitovške vasi izjemno zanimive za razvoj kmečkega turizma ter bodo vsled tega osnovali odbor ki bo usmerjal prenovo teh vasi, da je Soriška planina prometno dostopna iz treh dolin: Bohinja, Selške doline in Baške grape. Pogodba vsebuje izdelavo zazidalnega načrta in podrobno niza postopek izdelave ter določa tudi zelo ostre roke. Izdelava načrta bo veljala 2.259.750 dinarjev in izvršni svet bo za začetna pripravljalna dela takoj zagotovil 500 tisoč dinarjev. Interexportovi projektanti imajo nekatere naloge, ki jih zahteva zazidalni načrt, že dodelane. Tako je komunalna oprema idejno in denarno že razčiščena za prvo fazo, vodovod še ni obdelan, razen delni projekt kaptaž in cevovoda, za električno napeljavo je več različic, izmed katerih je najcenejša zamenjava vodov iz Zalega loga. Z delno ureditvijo komunalnih naprav bi tako pn prvi stopnji izgradnje Soriška planina dobila 400 ležišč. Izgradnja Soriške planine bo postopna, že zdaj pa bodo izdelali globalno oceno stroškov celotne komunalne opremljenosti in predvideli optimalne tehnične rešitve. M. Volčjak le ali vložena sredstva tudi dajejo pričakovane rezultate. Med drugim bomo ugotovili ah se je povečala oddaja mleka, saj se v prvi polovici leta 1981 giblje v višini, ki je celo nekoliko nižja, kot je bila lani. Ocene bodo pokazale, kako vpliva dogovor o kolektivnem zavarovanju živine, s so vlaganjem znatnih sredstev iz sklada, na založenost z mesom iz kranjske klavnice, pa tudi kako bo z zal o žen ostjo trgovin z drugimi prehranskimi artikli, npr. s krompirjem. Pomemben del sredstev sklada se namenja za oživitev in napredek kmetijske proizvodnje v hribovskem območju. Pri izvedbi programa za hribovsko območje se bo morala pospeševalna služba GKZ še posebno zavzeti, skupno s KŽK in ŽVZG, pa tudi krajevne skupnosti bi morale program pospeševanja kmetijstva sprejeti za del svojih nalog. Večji premik se pričakuje od planinskega pašništva, od razvitja kooperacije s KŽK pri vzrejanju plemenskih telic ter od množične j še reje telet, ki so za rejo sposobna. Sredstva, ki se namenjajo pospeševalni službi, bodo vzpodbudila njen nadaljnji razvoj, da bo sposobna izvajati strokovno tudi najzahtevnejše programe. Smotrno je, da se strokovne službe GKZ, ŽVZG in KŽK povezujejo, dopolnjujejo in delujejo enovito pri izvajanju programa sklada. To je le nekaj glavnih nalog, ki jih obsega sicer zelo zahteven program sklada. Od drugih velja omeniti predvsem stimulacijo večje oddaje pšenice, ponovno oživljanje prašičereje, večanje proizvodnosti v govedoreji, stimuliranje večje preskrbe krme iz domačih virov, pospeševanje ovčereje in konjereje ter razvoj proizvodnih skupnosti. Osnovni cilj programa sklada pa je usmerjati kmetijah o proizvodnjo in zagotavljati takšne pogoje trzne proizvodnje, ki bodo Eri spe val i k stabilni preskrbi a rano. To pn ni naloga saaao strokovnih služb, marveč vseh v primarni kmetijski proizvodnji, v družbenem in zasebnem sektorju. Zato je nujno, da vlaganja družbe v pospešitev razvoja kmetijstva spremlja tudi povečana aktivnost samoupravnih organov v temeljnih organizacijah KŽK in pri kmeti jaki zadrugi. Sr v. NAS SOGOVORNIK Janez Košnik Skrb za planinske postojanke Planinsko društvo Jesenice upravlja ve<* gorskih postojank: Krjav čevo kočo in Tičarjev dom na Vršiču, kočo pri izviru Soče, zavetišče pod Spičkom, na Voglu in na Spanovem vrhu, Lipovcevo kočo v Gozd Martuljku ter štiri bivake Gospodarski odbor pri društvu je zadolžen za oskrbo in vzdrževanje vseh objektov, izgradnja novih postojank pa je naloga gradbenega odbora, ki ga vodi dolgoletni predsednik in sedanji podpredsednik društva Janez Košnik. Z njim smo-se pogovarjali o široki gospodarski dejavnosti jeseniških planincev. Društvo kon<*uje prenovo zavetišča pod Spičkom, Povejte nekaj o tej naložbi! »Predlani smo se lotili izgradnje novega zavetišča pod Spičkom, saj je bilo v starem le 16 ležišč, tod pa je prenočevalo tudi po petdeset planincev. Poti, ki mimo zavetišča vodijo na Jalovec, Bavški Grintavce, More*, Pelce in drugam, so namreč zelo obiskane. Zato bo nov objekt s 40 ležišči, malo kuhinjo in sobo za oskrbnika pomembna pridobitev za naše gorništvo. Ker je Jalovec vrh na Poti prijateljstva, pa bodo možni tudi širši stiki slovenskih, italijanskih in avstrijskih planincev oziroma treh dežel. Zavetišče že dobiva končno podobo. Od zunaj je treba obleči še dve steni s pločevino. Potem je na vrsti dokončna ureditev notranjosti. Zavetišče bomo odprli najverjetneje sredi avgusta. Finančna sredstva za okrog 1,2 milijona dinarjev vredno naložbo je večidel zagotovila Planinska zveza Slovenije iz sklada za oknom visokogorskih postojank, približno sto tisočak ■" pa je zbralo društvo samo. Ob tem ne gre prezreti prostovoljnega dela planincev, alpinistov, gorskih reševalcev in drugih, V so skupno opravili kar okrog 3 tisoč ur. V veliko pomoč ai tudi helikopter republiškega sekretariata za notranje trdemu ki je pod Spiček zvozil veliko gradbenega materiala ■ * :» 0 Lani in letos ste zgradili tudi nov transformator pr- Tičarj« domu ter prenovili vodovod med Erjavčevo kočo in Ticsijevim Člani mladinskega odseka obnavljajo Lipovčevo kočo tU H "ti«*v a Voglu, alpinisti so nanovo uredili bivak 4, reševalci pa,so napeljali 1 triko v zavetišče na Spanovem vrhu. In kakšni so gospodarski 1, ti rti društva za prihodnje? »Naša največja naloga je izgradnja nove k>*e "M* OoiitL Vi bo imela okrog 40 ležišč in M sedežev. Dokumentacij« za ttbjekt je že v glavnem pripravljena, prav zdaj pa končuje«, da ki pri postaviti vi 930 metrov dolge tovorne žičnice. Pred vi. bomo letos obnovili temelje nekdanje spodnje koče ; 'fekt zgradili do prve plošče. Prihodnje leto naj bi bila koča dograjena. te na Ing* je seveda odvisna od zagotovitve po-1. Od 3,8 do 4 milijonov dinarjev bo veljala ce-_ katero je društvo že dalo okrog 200 tisoč, Planinska zveza Slovenije ps 3#a tisoč dinarjev. Pri izgradnji žičnice nam je veliko pomagalo Gozdno gospodarstvo Bled. Prihodnje leto pričakujemo dodatna sredstva od Planinske. zveze, pri izgradnji koče pa bo dobrodošla kakršnakoli pomoč * planincev ter dragih delovnih ljudi in občanov.« Besedilo in slika: Stojan Saje lotna nnlaika, za TURISTIČNO DRUŠTVO BLED čestita vsem članom in občanom za PRAZNIK BLEDA v -A - ( — 17. julij in vabi na prireditve, ki so organizirane v počastitev praznika IraSk* rtJ»" u* P*1 P**™)* 17. julij« «yoj krajevni * - l5Sse?We^,, ** Pr0blem0v a Bledu praznujejo r Med — V krajevni skupnosti Bled bodo ^ , 1 jahja praznovali krajevni praznik. Številni jjjto kraja in krajevne skupnosti ^Msaa področje Bleda, Rečice in Žeieč. A Na aoaročju Bleda imajo skupaj 50 gospo „ jenih organizacij. V njih je zaposlenih okoli tošzšrvcev, največ v gostinstvu in trgovini *jjp vaskastf iji. Za Bled je značilna tudi dokaj asa dnevna migracija, saj se dnevno vozi »ado izven krajevne skupnosti veliko pre-JiMrev. Značilnost Bleda je tudi starostna /Nrtara, saj je skoraj četrtma prebivalcev •"/na nad 60 let. Druga značilnost je tudi iafcfaa-* zaposlenih glede na izobrazbo, saj v ^ homean dehu primanjkuje strokovnih M aneev z viajo in visoko izobrazbo Pri tem *' I aha poudariti, da so predvsem ti kadri aaknj brven krajevne skupnosti Bled. Ifigaliaai pečat Bledu daje vsekakor t ranki poteka skozi strogi center Bleda ob jezeru, zato bi v prihodnje morali zgraditi obvoznico za Bohinj in proti Gorjam. V krajevni skupnosti Bled se bo z rekonstrukcijo ceste Jermanka — Zasip obnovila in razširila cesta do Zasipa. Z deli bodo letos začeli in končali predvidoma v letu 1962. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo asfaltirali cesto na Jermanki, denar pa bodo najprej zbrali prebivalci Jermanke, krajevna skupnost pa bo nosilec akcije. Uredilo naj bi se križišče Union in križišče Jarše. Med perečimi problemi Bleda je tudi oskrba z vodo, urejanje vodotokov in sanacija jezera. Z novim drenažnim zajetjem v Radov-ni in razvodom novega cevovoda do Krnice bi se začela gradnja prve etape vodovoda Ra-dovna Bled, ki je nujna za preskrbo Bleda in naselij Gorje, Podhom, Zasip, Ribno, Kontno in Bodešče. V prihodnjem srednjeročnem obdobju naj bi opravili še rekonstrukcijo dotrajanega vodovoda Gorje—Zasip. Obsežna dela pa čakajo krajevno skupnost tudi pri urejanju kanalizacije. Predračunska vrednost del izgradnje kanalizacije ob jezeru, investitor je samoupravna komunalna skupnost, je 68.000 tisoč dinarjev. Kanalizacijo Bled — Zaka so po predračunih ocenili na 5.300 tisoč dinarjev in jo bodo dokončah v letu 1962. Vso pozornost naj bi v prihodnjem obdobju namenili varstvu narave. Zavod za turizem pripravlja program ureditve in obnove parka ob gradu Grimšk-e, ureditev razglednih točk in sprehajalnih poti na Grajskem hribu s predračunsko vrednostjo 5.000 dinarjev. Golf in Park hotel načrtujeta nadaljevanje geoloških raziskav termalnih vrelcev s predračunsko vrednostjo 2.000 tisoč dinarjev in ta naložba se bo pokrivala z združenimi sredstvi. Načrtuje pa se tudi študija o zelenem pasu Bleda. Na področju stanovanjske gradnje bodo nadaljevali z družbeno gradnjo na Jaršah, zasebna pa bo na Rečici in na Jaršah. Več površin pa bo za zasebno gradnjo v Zasipu. Samoupravna stanovanjska skupnost načrtuje za Jarše poleg 6 blokov še dva s po 34 stanovanji Rasen tega se načrtuje gradnja dveh garažnih objektov. Na področju gostinstva in turizma je potrebno zagotoviti primerno organizacijsko obliko in dohodkovno povezanost ter povečati turistično ponudbo. Delovne in temeljne organizacije naj bi združevale sredstva za ure- ditev infrastrukture in sodelovale pri modernizaciji zasebnih turističnih sob in gostišč. V srednjeročnem obdobju naj bi delovne organizacije težile k temu, da bi zaposlovale čimveč kvalificiranega kadra tako, da bi mlade načrtno usmerjali v poklice, kjer zdaj primanjkuje delovne sile. Sofa na Bledu pa bo zaradi povečanja števila prebivalcev morala preiti na dvoizmenski pouk. V krajevni skupnosti Bled dokaj aktivno delujejo številna društva in klubi. Krajevna skupnost pa si tudi vztrajno prizadeva, da bi poživila kulturno dejavnost- Pri adaptaciji Festivalne dvorane v kongresni center bi morali upoštevati potrebe po prostorih za kulturno dejavnost občanov in misliti na možnost likovnih in ostalih razstav, ki so namenjene domačim in tujim gostom. Tudi športna dejavnost ima pomembno mesto in predvidevajo izgradnjo štirih tenis igrišč, ki jih bo zgradil Zavod za turizem, temeljna organizacija Igralnica. Prav tako obnovo terja kopališče v Zaki. Se veliko je nalog, ki čakajo krajevno skupnost Bled, da bodo delovni ljudje in občani ustvarili višji družbeni standard, ne le zase, temveč tudi za goste, ki prihajajo v to naše najbolj znano letovišče. S povezovanjem in smotrnim združevanjem dela in sredstev bodo lahko tudi prihodnje praznike pričakali v še lepšem in še bolje urejenem kraju. D. Sedej GLAS4.STRAN GOSPODARSTVO TOREK, 14 JUIUA 1M1 V Kroju prodaja ni upadla Škofjeloška Modna konfekcija je v letošnjem prvem polletju dobro poslovala - Tudi na tuje proda vse ve* izdelkov - Težave pri uvozu drobnarij, ki pa so pri izdelavi nujno potrebne njem upada in v letošnjem prvem Skofja Loka - Skladišče Modne konfekcije Kroj iz Škofje Loke je te dni polno oblačil, ki nas bodo grela pozimi. Izdelava zimske konfekcije bo kmalu končana in zdaj že pripravljajo kolekcijo za prihodnjo pomlad. Obleka je prav gotovo taka postavka v družinskem proračunu, pri kateri najprej varčujemo. Če je denarja premalo. V Kroju so lani predvidevali, da bo letos prodaja na domačem trgu manjša, zato so se dodatno usmerili v izvoz. Toda predvidevanja se niso uresničila, prodaja ni upadla. Celotni prihodek v letošnjem prvem polletju znaša okrog 94 milijonov dinarjev, kar je skoraj 50 odstotkov več kot leto poprej. Seveda gre 25 do 30 odstotkov porasta na račun inflacije, ostalo pa na račun večjega obsega proizvodnje. Dodatna usmeritev v izvoz in nemotena prodaja na domačem trgu sta narekovala večji obseg proizvodnje ne le v tovarni, temveč tudi navezavo stikov z novim kooperantom Savo iz Orašja v Bosni. Takšno poslovno povezavo ima Kroj že več let tudi s Siscio iz Siska. Kooperanta prevzemata določene dele proizvodnega procesa, zato sodelovanje dobro teče. Kljub znatnemu porastu celotnega dohodka, pa delež dohodka v polletju je porasel za 35 odstotkom Osnovne tkanine so vse dražje. Kroj kupuje skoraj v celoti doma. seveda najbolj kvalitetne tkanine, te pa so se podražile od 30 do 40 odstotkov. Težave ima letos z nekaterimi materiali, ki v proizvodnem procesu ne predstavljajo velike vrednosti, vendar so neobhodno potrebni. Takšne drobnarije so na primer igle, poseben foto papir, gumbi, ki jih na domačem trgu ni. Podobno je tudi z obnavljanjem strojev. Kroj kot izvoznik ima devizne pravice, toda postopki za uvoz teh drobnjarij so zelo dolgotrajni, proizvodnja pa zgolj zaradi gumbov ne more stati. Zato se v Kroju zavzemajo, da bi delovne organizacije lahko same razpolagale z delom ustvarjenih deviz, saj bi seveda to koristilo tudi izvozu in motenj v proizvodnji ne bi bilo. Delovna storilnost v Kroju je na evropski ravni, naša delavka je prav tako pridna, pravijo. Toda če pri delu nima potrebnih tehničnih sredstev, pač ne more toliko narediti. Kroj je v letošnjem prvem polletju na tuje prodal za 661.000 dolarjev izdelkov, lani v istem razdobju za 505.000 dolarjev. Lani je torej na vsakega delavca ustvaril 4.700 dolarjev izvoza, letos načrtujejo 5.200 dolarjev. To je seveda lep uspeh. V celotnem prihodku je izvoz lani zav- zemal 14,58 odstotni delež, količinsko pa 37,5 odstotka. Razlog razkoraka med podatkoma ni v nižjih cenah, s katerimi bi Kroj prodiral na tuja tržišča, temveč v dejstvu, da tovarni tuji kupci preskrbijo tkanino, ki v ceni izdelka predstavlja dve tretjini vrednosti. Čeprav Kroj teži h klasičnemu izvozu, torej želi delati z domačimi tkaninami, pa so te za tuje kupce pri nas predrage, spoštovati pa morajo tudi finančne pregrade Evropske gospodarske skupnosti. Ob koncu skušajmo razkriti še razloge, zakaj v Kroju prodaja letos ni upadla. Razlogov je več, o njih govore izsledki trga. V Kroju so se že pred petnajstimi leti specializirali. 85 odstotkov izdelkov predstavlja ženska konfekcija. Krojevi plašči so že dolgo pojem kvalitete. Oboje daje bogat izbor tovrstnih izdelkov, serije niso večje od 400 komadov, v štirih, petih, celo šestih barvah. Vsako sezono je na voljo 150 modelov. Izdelava je torej skoraj eksluzivna in težko se v istem kraju srečata dve ženski v enakih plaščih, saj Kroj kar tri četrtine izdelkov proda v druge republike. Ne nazadnje pa je eden izmed razlogov tudi dejstvo, da v Kroju šivajo za ženske, ki pa nekako že izvrtajo denar za nov plašč. Moškim je pač bolj vseeno, če, denimo, šest let hodijo v istem. M. Volčjak Fructnlov tozd Alko gradi na Duplici pri Kamniku novo tovarn* i postopoma preselil proizvodnjo iz obratov v Domžalah Liuhl£' antor °« vidu. » juotjani m Sent- Fructalova tovarna v Kamniku NaDuplici pri Kamniku gradi FVuctalov tozo\Alko tovarn« . predelavo sadja - Vanjo bodo preselili nroizvrut»iA « vm"10 ** v Domžalah, Ljubljani in Šentvidu P^^odnjo iz obratov Največje delovne organizacije na Gorenjskem Časopis Gospodarski vestnik je te dni že tvetje leto zapored izdelal pregled dvesto največjih delovnih organizacij v Sloveniji. Za uvrstitev je morala imeti d-elovna organizacija nekaj nad ?91 milijonov dinarjev dohodka v letu 19£0 Lani je bila za leto 1979 ta mejs milijonov dinarjev. *e leto poprej pa 150 milijonov. Pri delovnih organizacijah, ki imaj<- fcmeljne or '.amzacije, so upošteva'' johodek po konsolidirani bilanci uspeha, zbirni bilanci torej, iz katere so uključeni zneski, ki se pojavljajo v ;.ntemem prometu. Poglejmo torej, katere so največjo delovne organizacije na Gorenjskem in na katera mesta med dvesto največjimi v Sloveniji so se uvrstile glede na doseženi dohodek. V oklepaju bomo zapisali mesto, ki so g;\ zavzele leto poprej, torej za leto 1979. 1. (1.) Iskra, industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektro-mehmiko, Kranj 5. (3.) 2elezarna Jesenice 19. (15.) Sava Kranj 25. (25.) Peko Tržič 30. (31.) Planika Kranj 33. (33.) Iskra, industrija široko-potrošnih izdelkov, Skofja Loka 50. (52.) Merkur Kranj 89. (130.) Alpina Žiri 96. (97.) Tekstilindus Kranj 100. (92.) Gradbinec Kranj 134. (134.) LIP Bled 136. (133.) LTH Skofja Loka 139. (120.) Stol Kamnik 149. (149.) Titan Kamnik 164. (159.) Elan Begunje < 169. (142.) Alples Železniki 173. (157.) Jelovica Skofja Loka 197. (172.) Alpetour. DO Promet. Skofja Loka Poglejmo posebej še. kako so se razvrstile sestavljene organizacije združenega dela, ki imajo svoj sedež na Gorenjskem. 20. (21.) GLG, združeno gozdno in lesno gospodarstvo. Bled 23. (25.) Sava Kranj 44. (41.1 Alpetour Skofja Loka POLIKS ŽIRI 36 Komisija za delovna razmerja TOZD KOVTNAR-STVO objavlja proata dela in naloge - KUHARJA v obratu prehrane Pogoji: - KV kuhar, - 1 leto delovnih družbene izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Stanovanja ni. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Ko vinarstvo, Stara vas 37, Žiri, 15 dni od dneva objave. Kamnik — Alko je ena izmed štirih temeljnih organizacij, združenih v delovno organizacijo Živilska industrija Fructal, ki obsega predelavo kmetijskih pridelkov, izdelavo alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Delovni proces v tozdu Alko poteka v treh dislociranih obratih: v Ljubljani, Šentvidu in Domžalah, kar je seveda povezano z velikimi težavami in stroški. Obrat v Domžalah je v središču mesta, kar povzroča težave pri dovozu surovin, sami proizvodnji kakor tudi odvozu ostankov predelanega sadja. Proizvodni proces zahteva tudi veliko ročnega, težkega fizičnega dela, saj v obstoječih prostorih tehnološkega procesa ni moč posodobiti. Alko se je zato odločil za gradnjo nove tovarne in poiskal lokacijo v kamniški občini. Nova tovarna raste na Duplici, ob Korenovi poti, kjer že stoji tudi nova Stolova tovarna. Gradnja ie postopna, najprej bo pod streho objekt za predelavo sadja, torej primarno Alkovo proizvodnjo' ki jo bodo sem preselili iz obrata v Domžalah.^Jato je predvidena pre. selitev proizvodnje brezalkoholnih SKUPNOST ZA ZAPOSLOVAL ± KRANJ \ , * x *„-\ v Verici Lesce (sofinanci-upravlja telefonist-vmtor ^vjenp Financno smo ranje univerzalnega brusilnega Stroja) Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (2) Za vsako usposabljanje se sklene pogodba o pravicah in obveznostih usposabljanja s programom usposabljanja in določitvijo mentorja. Lani je bilo največ usposabljanj s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu v OZD (67 oseb v gorenjski regiji), v zavod za usposabljanje je bilo napotenih 6 osen (Zavod za slepo in slabovidno mladino, Center slepih in slabovidnih), ena oseba se je usposabljala po načelih in merilih za izobraževanje odraslih (na delavski univerzi — dokončanje osnovne šole), 4 osebampa smo omogočili šolanje na ustrezni Soli (šola za PTT, višja šola za socialne delavce, oblikovna šola). CAS USPOSABLJANJA Največ invalidnih oseb, ki so se usposabljale s f>raktičnim delom na ustreznem delovnem mestu, se je ani usposobilo v šestih mesecih, nekaj pa je bilo tudi takih, ki so se usposabljali do tri mesece, zelo malo pa takih, pri katerih je usposabljanje trajalo dlje kot eno leto. Usposabljanje do enega leta je takrat, ko po šestih mesecih oseba pokaže napredek v opravljanju svojih nalog, vendar pa usposobitev še ni zadostna. Usposabljanje od enega do treh mesecev je primemo za osebe, ki so že bile v delovnem razmerju ali so že opravljale določeno delo; sem sodijo tudi osebe z zmanjšano stopnjo prizadetosti. Denar za usposabljanje in zaposlitev invalidnih oseb je bil porabljen za različne oblike usposabljanja oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo in za sofinanciranje delovnih priprav v DO Oblačila Novost Tržič, Peko, Gorenjska oblačila, Triglav konfekcija, KŽK. TOZD Agromehanika in v Bolnišnici Jesenice (sofinanciranje vgraditve avtomatske zapornice, ki jo »lnega bmsui.tJK« - paraplegika in pomagali pri preureditvi avtomobila za par p g nabavi av< Programsko in nnanc««-™»~ -8kofjelo8ki> ra-delavnic pod posebnim pogon v J«. pri nabavi av^io sredstev.^ ^ ^elovajipri ustanovi posebnimi pogoji v dovljiški, kranjski in jeseniški^občini. -^^.^ de_ VltVl nje adaptacij delovnih priprav m za wwunniW, „ lavnic pod posebnimi pogoji je bilo lani porabljeno 4 milijone din. Ob razreševanju celotne problematike invalidnih oseb moramo uresničevati opredelitve, ki so bile sprejete z zakonom o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Združeno delo se mora vključevati v različne oblike uresničevanja humanih in socialnih ciljev tega zakona, vendar pa OZD še vedno z nezaupanjem in deloma z odporom sprejemajo invalidne osebe v usposabljanje in zaposlitev. Zgodilo se je že, da invalid, ki se je prijavil na razpis in izpolnjeval pogoje navedene v razpisu, ni bil sprejet, kljub zakonskemu določilu, da imajo invalidne osebe prednost pri sprejemu delovno mesto. V OZD bi se s temi problemi morale ukvarjati tudi osnovne organizacije »ndikata,« izku šenj pa vemo, da se z invalidno osebp v večmi OZD ukvarjajo posamezniki (kadrovski delavci, vodje od- delkov ali delavci posamezne delovne skupine), razen tega pa bi tudi kadri v OZD morali biti usposobljeni za poklicno in socialno.rehabilitacijo, za adaptacijo mest in sredstev. V industriji ie tudi več ozko specializiranih mest, na katerih lahko dela invalid z zmanjšano delovno sposobnostjo in zato kljub omejenemu zaposlovanju ne bi smelo priti do težav pri zaposlovanju invalidnih oseb. Poseben problem pa je tudi pomanjkanje zavodov za usposabljanje invalidnih oseb (invalidske delavnice, zavodi za usposabljanje). Po eni strani res ni iz etičnega, socialnega in ekonomskega stališča sprejemljivo izločanje invalidnih oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo iz običajnega okolja. Vendar pa velikokrat razporeditev na ustrezno delovno mesto ni možna. Tako se zgodi, da invalidi ne dosegajo norme, da so neuspešni pri opravljanju del in nalog, kar povzroča slabe odnose med njimi in drugimi delavci. S tako ne-i! 'rezno poklicno rehabilitacijo dosegamo prav tisto, čl ~ar nočemo. Invalidno osebo ali osebo z zmanjšano delovno sposobnostjo ne bi smeli vedno obravnavati kot invalidno osebo, ampak kot delavca, ki se lahko skupaj z drugimi produktivno vključuje v delo in samoupravljanje. Marja Jalen, Ivan Kepec pijač iz Ljubljane in Šentvida in nazadnje še preselitev preostale proizvodnje, končne izdelave alkoholnih pijač. Z dograditvijo tovarne bo torej pod eno streho celoten proizvodni proces. Novozgrajeni objekt ob Korenovi poti meri okrog 3.000 kvadratnih metrov, v katere sta všteta tudi spremljajoča energetska objekta -trafo postaja in kotlovnica. Opremljen je s sodobno tehnološko opremo. Na napravah, ki so plod domačega in tujega znanja, bo moč predelovati vse vrste sadja: jabolka, hruške, slive, grozdje in drugo. Pretežni del sadja bodo predelovali v destilate, nekaj tudi v druge stranske izdelke, kot je jabolčno vino. Načrtujejo tudi predelavo doslej neuporabljenih surovin, kot so grozdne tropine in vino, tako da odpadkov, ki bi predstavljali vrednost, ne bo. Razen dela plantažnega sadja bo Alko sadje za predelavo kupoval pretežno V Sloveniji, s tem, da se bo potrudu odkupiti čim več sadja iz krnečkili sadovnjakov, ki jih je P°febej v manj razvitih predelih Slovenj veliko, pa ie doslej sadje v njem često obležalo na tleh. Zaostajanje za načrti Ivo Ščavnicar, predsednik izvršnega sveta skupščine občbw Jesenice, predstavlja petmesečne gospodarske rezultate in ocenjuje obete za izpolnitev družbenega plana do konca leta: »Načrtovanega fizičnega obsega proizvodnje v prvih petih mesecih letos ni bilo moč doseči, saj je imelo združeno delo nenehne težave zaradi pomanjkanja surovin in reprodukcijskih materialov. Zlasti industrija občutno zaostaja za letos načrtovanimi nalogami in niti ne dosega lanskoletnih rezultatov. Takšen položaj industrije vpliva tudi na dosežke gradbeništva ter se še zlasti odraža v trgovini in gostinstvu, kjer je že moč opaziti upad prometa. Večji odmiki od načrtov so opazni tudi v obrti in pri osebnih storitvah. Uspešni smo bili pri pokrivanju uvoza z izvozom; načrtovali smo namreč 49-odstotno pokritje, uspeli pa smo izvoziti izdelke v vrednosti prek 58 odstotkov od uvoženih. Plan izvoza sicer še nismo dosegli, zato pa smo lanskoletne rezultate izvoza v tem območju povečali kar za dobrih 52 odstotkov. Večje pridobivanje deviz pričakujemo v prihodnje od kovinsko predelovalne industrije in turi/ma. Finančni rezultati po obračunu u prvo četrtletje kažejo sicer slabše dosežke TJd poprečja na Gorenjskem, vendar so boljši od naših lanskoletnih. Dohodek smo uspeli povečati za 25 odstotkov, celotni prihodek pa celo za 38 odstotkov. Vse to seveda ob 40-odstotnem povečanju porabljenih sredstev ne daje v celoti ugodnega rezultata. Vseeno je bil priliv sredstev za skupno in splošno pora bo v načrtovanih razmerjih. Zaskrbljujoči so nekateri pojavi v gospodarstvu, kot je na primer velik odliv delavcev, predvsem nekvalificiranih, iz nekaterih delovnih organizacij. V prvem četrtletju smo imeli glede na lani kar 206 manj zaposlenih, upadanje zaposlenosti pa se je nadaljevalo tudi v drugem četrtletju. Prav tako smo nezadovoljni zaradi naglega naraščanja cen, ki onemogoča stvarnejse na črtovanje in predvidevanje stabilnejših gibanj. Kot sem že poudaril, imamo stalne težave z zagotavljanjem proizvodnih surovin zaradi poskusov zapiranja domačega trga. V občini poteka že dalj časa na vseh ravneh velika aktivnost, ki naj bi zagotovila doseganje družbenega plana. Edini izhod za doseganje boljših rezultatov je rešitev določenih problemov. Sprejeli smo ukrepe za učinkovitejšo organizacijo dela a boljšo preskrbo z reprodukcijskimi materiali. K slednjemu bodo pripomogla tudi povečana izvozna pnta-devanja, saj bomo le tako lahko u-gotovili prepotrebne devize. Ena naših pomembnih nalog za bodoč* bo prav tako stalni nadzor nad te začetimi naložbenimi deli. L?-teh. vsaj večjih, sedaj v občini skoraj ni Če ne bo do konca leta večjih nepredvidljivih zapletov, bo gospodar stvo morda v celoti izpolnilo načrtovane naloge, ali se vsaj čimbolj približalo planu. Že sedaj pa nas v družbenih dejavnostih, predvsem na področju otroškega varstva in zdravstva, pestijo težavni problemi zaradi pomanjkanja denarja« S. Saje TOREK. 14 JULIJA 1981 KULTURA Aborigini in Maori v Goričanah 5.STRAN G L, AS Ko je zbledelo zlato Eldorada v Goričan»h • 01 *nografski muzej pripravil za julij dvoje »res™ ?,OVen»ki Pa jih je izkoristil skoraj samo to »fanarata« o umetnosti Maorov izNove ZeuZŠfZ"'' raZ8ta" cSnT^V^0*1***' «^TS ro »Umetnoat Aboriginov - staroselcev AV8^r " motni fot JjU?TAtL^j V katalogu k razstavi »Tanga-•« je dodan pripis: pogled Maorov aa svet, kar pa je popolnoma grlica podnaslov, kajti razstali obsega 33 velikih barvnih fotografij mednarodno priznanega fotografa Briana Brakea iz Nove Islandije. V katalogu je tudi apisano, da je »avtorjeva poseb-aist njegova slikarska tehniku .. zato lahko te slike (fotografije) zaradi dovršene foto-pafske tehnike vzbudijo v gle-ttku pozornost, da ne gleda predmeta le aamo kot zgodo vi n-mt znamenitosti, temveč tudi kot velika umetniška dela Mao-. Napačna trditev, kajti možni foto-efekt. Razstava tako ni sporočilna, je brez teme in brez ideje, ni prisotno ljudstvo, ki je ustvarilo umetnine. Ostala je zgolj in to resnično briljantna —"u',./0^0?: Brianova fotografija in razstava prestiž potomca belih koToniza- pod ^»enim naslovom. U yPraftan^ Je Primer110' Povsem drugačna je razs ta kajti tisto, kar nam ponujajo v . __*i - Gorivu«-*«---J- nam vsili vprašanje: ali umet-Maorov ali fotografski , n«i nam Goričanah, spada prej na razstavo umetniške fotografije. Fotografija ima glavno vlogo, saj je Brian Brake s svojimi barvnimi fotografijami zasenčil »pogled Maorov na svet« in dal svojega, ko je s sicer čudovito tehniko barvne fotografije skoraj že izčrpal izrazne možnosti tega medija. Res je fotografiral predmete — se raje detajle — maorske umetnosti (ljudske?), ki »Emigranta« uspešno izvedena Kot smo že poročali je kranjsko Prešernovo gledališče gostovalo v Avstriji na mednarodnem gledali tem festivalu v Bad Radkersburgu i uprizoritvijo Mrožkovih »Emigrantov«. Mirno lahko zapišemo, da t bila to najboljša uprizoritev na m festivalu, kar je posebej dokazal idi razgovor po predstavi. Udele-Imci razgovora so primerjali uprizoritev z avstrijsko inačico »Emigrantov« ter ugotovili, da je kranjska poživitev kljub amaterskima igralce-a zanimivejša in boljša, kar je bilo a oba protagonista kranjske uprizoritve gotovo največja možna pohva-i. saj sta kljub jezikovni pregradi v •doti ogrela publiko ter doživela *iik aplavz — publika ju dobesedno iipustila z odra. Takoj po uprizoritvi je kranjsko J lišče dobilo povabilo, da sode-jaje z uprizoritvijo na Mednarodnem evropskem gledališkem semi-arju, ki se bo koncem julija začel v femzu (Graz). Predstava je po menju avstrijskih gledaliških stro-tmrnjakov kljub jeziku tako komunikativna in gledališko zanimiva, da hi jo bilo nujno potrebno pokazati seminanstom iz različnih evropskih držav. Oba igralca sta bila povaMjV na. da se neposredno na stroške ToaieZao°rja ude,ežita *mmarj. o je gotovo pomembno priznanje umetnosti avstralskih staroselcev, ki prikazuje z avtentičnimi predmeti slikarstva, rezbarstva in pletarstva umetnostne dosežke Severne Avstralije, kjer posebno v pokrajini Arnhem, ki ima največja nahajališča urana na svetu, novo preganja staro in tako so se staroselci — Aborigini — v zadnjh štiridesetih letih usmerili na slikanje na drevesno skorjo. Prav pokrajina Arnhem pa je znana po slikah na stenah votlin in na skalah. Nove slike na lubju so stilistično sorodne skalnim in jih še danes uporabljajo v obredne namene ter jih tudi prodajajo. Prav te slike so največja zanimivost razstave, ob kateri bi lahko še veliko več napisali, na primer o rentgenskem stilu, pa o duhovih Mirni in še o čem. Na razstavo Eldorado smo zaradi blišča zlata prihajali trumo- Balet iz La Ciotata — v okviru tradicionalnih izmenjav med mladimi iz pobratenega francoskega La Ciotata in Kranja bo od četrtka do 23. julija gostja občinske konference ZSMS Kranj 49-članska skupina Francozov. v njej bodo tokrat baletniki, ki jih uvrščajo med najkvali tetnejše skupine V Franciji. Obisk pri nas bodo izkoristili za nekaj nastopov po Sloveniji. Tako bodo v petek, 17. julija, oh 19.30 zaplesali v Prešernovem gledališču, naslednji dan. v soboto, pa ob 18. uri pred hotelom Bor v Preddvoru. Predstaviti se bodo z modernim ii klasičnim baletom. (H. J.) B&'sBSfSri FtHSlISS Dvoje obhk dokumentarnosti Radencih v nraktičn«« I°tovla v 8JLB,A™ 9*rivnostnim siiem. m....._______aLi .... „„J„.-..„._ ..... Radencih v praktičnem d^učne*« seminarja slovenskih « r ,g.a gledališčnikov " * arnat*rs»<,h M. L. U„Speh.okteta^sbenešole Ka£T£ ~ ;krivno«tnim sijem noh?tJ£ rtM^Vo treb« videti in *e napovedujejo novo o Mehiki. Andrej Pavlovec Oktet Glasbene šole Kranj, ki ga vodi Sabira Hajdarevič, je cid 9. do 14. junija gostoval na mednarodnem glasbenem festivalu v Kobenhavnu-Ballerup in o njegovem uspešnem nastopu nam je pisala Ljudmila Ga-ljanič, predsednica slovenskega kluba Karel Destovnik-Kajuh iz Ko-benhavna. Piše, da je spremljala vse nastope na festivalu, ki se je odvijal pod ge- »jfitava likovnikov Iskre — V Poslovnem centru Iskre v Ljubljani »iuliia na ogled razstava del Iskrinih delavcev - slikarjev, grafikov mkufariev ki so jo pripravili ob 35-letnici Iskre. S svojo ustvarjalno taoki govori o rasti likovne kulture v okoljih, ki jih odlikuje visoka Austrijska kultura, se predstavljajo: Štefan Bertoncelj, Alojz Dular, Uartin Goričanec Štefan Horvat, Izvdor Jalovec, Boris Lavnč, Snežna Lotrič, Katarina Plemelj, Vladimir Polajnar, Mladen Radojčič Utica Rajačič, Janez Rant, Jožica Rejc, Vida Stembergar, Jože TarfUa Zlata in Jože Volarič ter Štefan Zgaga. Na sliki: delo Izidorja Jalovca ki je našel oseben izraz in svojevrstno sredstvo iskrene iaovedi v barvnih lesorezih, kijih odlikujeta jasna zamisel in čista, Zuimična kompozicija, kakor je o njegovem delu zapisal Ivan Sedej. slom »Jezik glasbe in pesmi razume vsak«. Oktet glasbene šole je doživel velik uspeh, deležen je bil priznanj. Občinstvo so navdušili mladi glasovi, oktet ie dobil povabilo norveške skupine, da se udeleži njihovega festivala novembra letos. Vodja okteta Sabira Hajdarevič je povedala, da je vesela uspeha okteta, da jih je publika navdušeno sprejela, da je čutila s kakšno pozornostjo so spremljali njihove nastope, kar je potrdilo geslo festivala, da jezik glasbe razume vsak. Imeli so sedem nastopov v štirih dneh in iz Kobenhavna so odhajali zadovoljni z uspehom, navezali so stike z drugimi skupinami in dobili povabilo za gostovanje na Norveškem. Brane Li-par pa je dodal, da je uspeh velika spodbuda za oktet, pohvalil je odlično organizacijo festivala in izrazil zahvalo gostiteljem, ki so jih sprejeli v svoje domove, kjer so se najbolje počutili. Tone Svetina v Banja Luki V prostorih društvenega doma Mejdan v Banja Luki je 20. junija književnik Ismet Karič odprl razstavo kiparskih del Toneta Svetine. Osrednji dogodek prireditve je bil književni večer, v katerem so predstavili najnovejši roman Toneta Svetine Volčiči, v katerem avtor popisuje kozarsko epopejo. Fabula romana je odnos vojaka-morilca in otroka-žrtve. Književnega večera so se udeležili dramaturg Cedo Ninko-vič, novinar in književnik Ranko Preradovič ter narodni heroj in književnik Mladen Oljača, ki je posebej poudaril, kako enake ideje zbližujejo ljudi, narode in ljudstva. •lože Volanč V okviru likovne izmenjave med galerijo Pinki v Zemunu in Gorenjskim muzejem v Kranju je bila v Prešernovi hiši odprta razstava karikatur Dragana Rumenčiča. Umetnik, po poklicu arhitekt, znani sodelavec humorističnega časopisa Jež. ki izhaja v Beogradu, se nam je predstavil z vrsto fotografskih kola-žev, ki nam v najrazličnejših variacijah prikazujejo življenje v športu, njegove uspehe in težave, prizadevanja in stranpoti, resne in neresne prigode, obarvane s humorjem in pogosto tudi s satiro. Dragan Rumenčič* trdi, da pri svojem delu potrebuje predvsem škarje, lepilo, sveženj časopisov in idejo. Prepričani smo, da je zadnji »pripomoček«, povezan s smislom za najrazličnejše oblikovne in vsebinske kombinacije, pri njegovih lepljenkah najbolj odločilen, z njim se je Dragan Rumenčič uvrstil v sam vrh jugoslovanske fotografske karikature. Slikar, nekdanji športnik, košarkaš, veslač in nogometaš, se s športno dejavnostjo ne ukvarja več, ostal pa je njen zvesti spremljevalec- in svojevrsten »dokumentalist«. V stehriščni dvorani Mestne hiše se prvikrat v Kranju srečujemo z izborom slikarskih del ing. Rudolfa Arha, člana jeseniškega Dolika. Razstava nosi naslov: Etnografski spomeniki v risbi. S to označbo likovne prireditve so organizatorji želeli poudariti delež, ki ga je prispeval Rudolf Arh k slikarski dokumentaciji naših kulturnih spomenikov, še posebej tistih s področja ljudskega stavbarstva. Zajetno gradivo, ki ga je slikar zbral na svojih številnih poteh po Sloveniji, obsega naselbinske vedute in ambiente, kmečke hiše, gospodarska poslopja, znamenja, vodnjake, mline, žage pa tudi fuži-narsko arhitekturo in druge stavbar-ske posebnosti, za katere je imel Rudolf Arh vedno odprto oko. Slikarska zbirka Rudolfa Arha ne obsega samo risb. Zgoraj omenjeni spomeniki so predstavljeni tudi v drugih slikarskih tehnikah: v pastelu, akvarelu, harvnem tušu. Ker je gradiva veliko, so hile za razstavo v Kranju odbrane predvsem risbe s tušem in kredo. Slikarski izraz Rudolfa Arha je prav v tej tehniki najbolj dozorel, postal najbolj čist in je tudi v dokumentarnem pogledu najbolj dosleden in pristen. Razstava del Rudolfa Arha pomeni lepo priznanje in spodbudo mnogim našim samorastniškim in poklicnim slikarjem pri njihovem delu. Z upodabljanjem izredno bogate, vendar pogosto ogrožene arhitekturne dediščine opravljajo veliko kulturno poslanstvo, njihova dela dobivajo poleg likovne tudi pomembno dokumentarno vrednost, vrednost, katere cena bo vsak dan večja. Cene Avguštin Dve razstavi zakoncev Volarič . Zlata in Jože Volarič sta svoja likovna dela predstavila na dveh razstavah: v Iskrim tovarni merilnih naprav na Otočah ob 20-le t niči tovarne in v prostorih Delavskega doma na Jesenicah, kjer je ob otvoritvi igralka Jelka Železnikar uprizorila monodramo Zlate Volarič. Ob obeh razstavah je Maruša Avguštin med drugim napisala: Železna, varjena struktura in nežna »otroška« risba: temno in svetlo; izrazito plastično in na drugi strani ploskovito upodabljanje s skoraj srednjeveško dvignjeno perspektivo: veliki kontrasti in vendar celota deluje skladno in sorodno. To označuje skupni nastop zakoncev Zlate in Jožeta Volariča. ki s svojim predanim ustvarjanjem upodabljata svet, ki je spomin na tisto, kar je bilo v njunem življenju v preteklosti vrednega, lepega in tako s svojo" optimistično' vizijo zreta v prihodnost, v tako. kakršno si želita. Zvone Atoli ne vem, kdo je med vsemi največja sirota. Morda Zvone, slok unt, ki pravi, da bi mame ne prepoznal, če bi Se enkrat prišla, če bi ga tpat obiskala, kakor takrat pred leti, ko je bil še zelo majhen. A je ni. /kj bo najbrž kmalu prišla,« mu pravim, a mi seže v besedo. 4a bo je. Saj je vseeno. Takrat, ko je prišla, je tudi nisem poznal. Me, moja mama je tolažila neko bolno žensko, ki je umirala za ra-m. Moja mama je bila vedno vesela in je tisti ženi vse dni pripove-'///ala zanimive zgodbe, in tudi tisto noč, ko je potem žena umrla. Zdravniki so tudi imeli radi mojo mamo.« /Poglej.« mu pravim, »kako čudovito mamo imaš.« Oči mu zažare v »fovoljstvu in sreči. '/leeno, če ne pride. Vseeno. Pha, meni ni nič mar!« In tolmuni v očeh agrozijo in svetloba ugasne. Zagonetni so. Nikoli mi ne dajo, da bi do zadnjega spoznala njihov srd «d krivico. Spreminjajo se. togim so matere vsa bolečina. Ti otroci sploh ne govorijo tako kakor, togi. Ne rečejo DOMA, pravijo V DOMU. tone ima verrke modre oči. Nepoznana mati, pridi I Tvoj otrok je ves poletnih mesecih Koroško Mladje prenehalo izhajati Te dni bi morala iziti 42. številka koroške literarne revije Mladje. Namesto nje, nove palete naše literarne ustvarjalnosti onstran meje, smo prejeli droben zvezek s turobno sivimi platnicami, posebej tiskano brošuro, v kateri urednik revije Florjan Lipui razgrinja vzroke, zakaj je revija prenehala izhajati. Koroško Mladje je po dvanajstih letih obmolknilo. Razlog je preprost. Ni denarja. Že nekaj let se je revija borila z denarnimi zadregami. Lansko leto je zaključila z okrog 50.000 šilingi dolga. Letos je bilo odmeva za denarno podporo se manj. Le stroški tiska štirih številk letno so znašali od 150.000 do 200.000 šilingov. Naročnina pa je reviji letno prinesla 50.000 šilingov. Veliko premalo torej za njeno samostojno rast. Drugega izhoda torej ni bilo. Revija je prenehala izhajati in gradivo, ki se je že nabralo za 42. številko, je obležalo v mapi. Grenko je Lipuševo razgrinjanje vzrokov ukinitve revije. Dejstvom, da ni denarja, je dodal: »Ni se mi treba še dlje poniževati pred ljudmi, ki s svojimi dejanji sramotijo pošteno kulturno prizadevanje, in pred organizacijami, ki se delajo, kakor da revija ni narodna stvar in kakor da narodna skupnost na jezikovno ogroženem ozemlju nima od nje nobene koristi.« Ko govori o slovenskih organizacijah, pravi, naj si bralec nekaj ostrine odmisli pri Zvezi kulturnih organizacij, ki je vsega pokazala še največ dejavnega razumevanja za literarno revijo koroških Slovencev. »Samo s tistim denarjem, ki ga vsaka od slovenskih organizacij na Koroškem v službenem času na mesec zatelefonira v firivatnih pogovorih, bi lahko vzdrževali dve literarni reviii.« -ronično ob koncu piše Florjan Lipuš. »Kulturno stopnjo, kakršno danes zagovarjajo, na primer na pevskem, igralskem itd. področju, smo dosegli deloma že v čitalniški dobi! Ne razvijamo se naprej, v literaturi pa se organizacijsko kot celota razvijamo celo nazaj! Vse manj je denarja za umetnost, za literaturo, za ustvarjalnost, za nove ideje, za iniciative, za aktivnost.« M.V TOREK, 14 JUUJA 1«1 i L AS 6.STRAN Tomo Križnar Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Povest iz XV. stoletja JANKO BRUN 21 Sonce ne ljubi vitezov Streli v nočno tišino pa se niso polegli. Gorelo je naprej. Iz policijskih vrst so se oblikovali tajni »eskadron de la morte« ali po nase eskadroni smrti, ki so pobijali na svojo roko, malo iz sovraštva zaradi svoje odtujenosti ljudskim množicam, malo iz strahu, kar tako za zabavo, da so lezli v rit svojim Sefom. Za njihovo dejavnost pobijanja vse vprek, kriminalcev in političnih nasprotnikov — zadnja leta so se specializirali za preganjanje komunistov — se je zvedelo tudi v deželah kulturnega sveta. O ljudeh, preluknjanih z desetinami metkov, najdenih po jarkih avtocest ali obešenih v parkih, je leta 1976 končno spregovorilo tudi domače časopisje. * General Geisel je vse bolj nevzdržno stanje skušal rešiti tako, da je brezposelnim in slabo plačanim ponudil v kolonizacijo brazilsko zaledje. Ta neskončna prostranstva, tako zapuščena in tako bogata z rudami, lesom, plodno zemljo, naj bi razredčila vrste upornih in jih motivirala za delo, ki bi prineslo mir, državi pa še več davkov. Nekoristni, nevarni, bi tako postali koristni. Zemljo danes delijo skoraj zastonj. Zgradili so tisoče kilometrov cest čez savane in pragozdove, pa seveda cerkva, da so duševne potrebe proletariata pokrite z utrujajočimi pridigami, saj bi drugače kdo v sebi začutil vprašanja in začel misliti po svoje. Vlada je subvencionirala zametke prve industrije v federalnih državah na severozahodu, plantaže južnega sadja, farme Položaj se je normaliziral, vendar iskra pod pepelom tli ... ^MP» samo zijal, kot tele v klavnici in nič mi več ni bilo jasno Noge so se mi zašibile, jermen mi je zleteldol. Možakar z drgetajočo spodnjo ustnico mi je roko zavil na hrbet, me obrnil in z glavo naprej sunil v zid. Padel sem med lušeči se omet, niti zavpiti ni bilo časa. Poskočil je še tretji. Brce so padale vsepovsod. »Na sodišču si bil korajžen, a, pa sedaj povej, kdo *** je tepe), sem te že kdaj udaril,« se reži nosljavec in me brcne z vso močjo v rebra. Bilo je grozno. Bila sta pijana •* mislim, da tudi nora. Človeka, ki sta me pred dvema rala, me imata zopet ,.rokah zVfcti deni film Eden me dviga, drugi me z nogo Noge mil. med stegna. Nekako se zmuznem. Najdem vrata, cesto . 'etijo same. V cerkev K duhovniku, tako dober, arugačen od teh demonov je zgleda 1 Cerkev je votla in mračna. Koraki odmevajo med praznimi stenami. Moža v črnem najdem v zakristiji. iTK^r1 S**>1 mu P0^01' °"a me zopet preganjajo pijani, uoili me bojo. Prosim pomoči. Će je res kaj kristjana, naj mi pomaga. Možakar počasi vstane, me z roko na lmi pospremi do vrat, rahlo porine čez prag, reče: ' ~»~»Mm». in zaklene težka Sredi savane stoji nekaj bajt iz blata in nerodna cerkvica. Bom Fin. Zadnje mesto Brazilije. Zadaj se vidi reka. Onstran reke je že Gvajana. Bom Fin pomeni po brazilsko dober konec. Konec dober, vse dobro, pravi naš pregovor. Na dvorišču policije sem pred dvema mesecema s težkim srcem zapustil motor. Kako žalosten sem ga tedaj povezal s plastiko, skrbno namazal z oljem, da mu zoprno podnebje ne bi škodilo. Objel ga bom sedaj le in kušnil. Samozavestno za vijem okoli poslednjega vogala. Nekaj je narobe. Motorja ni nikjer. Kje je moj »Tomos«? V mlaki na tleh leži nekaj kot kup zarjavelega železa. Med križem kratem raztreseno obleko, knjisjami, visečo mrežo, orodjem in rezervnimi deli, brskajo kure ... vse je namočeno, smrdeče, t rohneče ... vse gnije in razpada. Dvignem svojega zarjavelega in obuškanega konja. Ročica za sklopko je zlomljena, balanca zasukana, kolesi zviti, gume prazne. Seveda ne vžge, tank za bencin je izginil. Pogrešam tlačilko, precej orodja, knjige z nagimi Indijankami... P rasi ova nsk i bes me popade. Stisnem pesti, stopim v pisarno policije. Policaj, na pol še otrok v zeleni uniformi z gizdalinsko baretko, na kateri piše »red in napredek«, se pred slapom mojih kletvic umakne k steni. Vse, kar mi pade na pamet, zbruham iz sebe. Ves gnoj dveh mesecev. Čutim, da moram povrniti vse, meni nedolžnemu, storjene krivice in muke, da moram nabutati vse brazilerose, ki nosijo uniformo, za začetek vsaj tegale mulca s tole ubogo pištolo. Saj gotovo sploh ne zna streljati ali pa ima kapselne notri... V tem trenutku kot v napetem romanu vstopi na prizorišče še neka oseba. Ze poznana oseba. Kot že pri prvem srečanju, se tudi tokrat predstavi z dobro merjenim udarcem na nos. Na moj nos. Udaril me je. In potem še enkrat in še večkrat. ►Mas la sta rde,* kasneje popoldne železna vrata. m J£ **pfn Finu je še šest hiš. Kam naj tečem po pomoč. Na dvorišču prve rije nekaj prašičev. Podrem 3™2"£° pregrado, koča je prazna ... Poskusim pri arugin bajtah Otroci se c vi leč razfoeže, indijanske me sanke me grdo gledajo, tudi dedci z dolgimi lasmi se ooračajo proč. Bom Fin je vas švercarjev, ljudje žive oa tihotapljenja v sosednjo Gvajano, nihče se ne bi ^lelMmentj policajem. Na izhodni pečat sem čakal tri dni. »V nebesih je šef bog, v Braziliji prezidente Figuri j *** V ^om Finu P* sem šef jaz, jaz, razumeš,« se m2i jT™ 18 dnem Pijani norec v uniformi, ki me je ujel red dvema mesecema. Mojih let, vendar od alkohola IlO lei, rcuu«. . že ves razpadel in požfvinjen. Okrog vratu se mu stalno slmita dve indijanski vlačugi, ostali trije policaji se ga boje, kot steklega psa. Na pasu ima obešeno kavbojsko P&UAo in tenak kačji bič. Vsako jutro sem ga prosil, naj mi dovoli oditi. »ataaana,« (jutri) za renči »Danes ne delam!« Neko jutro me poklice k sebi »Pij,« mi ukaže in nahje deci špirita z limono. »Ne morem, ne pijem,* se izmotavam. •Pij!« dvigne bič. Vsa drhal okrog mene se drži za trebuhe in škropi peno^skozi obžrte zobe. Cipe rezgetajo kot potrebne -i ^M**m* *** aem •P"! i** kozarcev. Potem sem bruh-777 Va^P" Pobruhal sem jih z dna zvijajočega se želodca Iz onemogle jeze; to je bilo edino, kar sem ?noK«^**arit^ Prijjeti so me za noge in roke, zaguncali >ana horu k vrgli na gnoj. Sonce se je penilo zgoraj v *ir mo<*"nV *** da 98 ga vse skupaj nič ne tiče. V ji 80 početi z mano potem, se ne spomnim dosti. r^Jk' 80 * zijati okrog mene in brezumno golta ' *yhaao. V prtljagi, ki sem jo prinesel iz zapora, so »•Šli fotoaparat in filme. Stresali so vse skupaj po S00ju, brcali, se noro režali in tutili. Drugi dan vzame žival s tresočo se ustnico moj Potni list, dvigne pečat in se mi nedolžno za strm i v w k° £ I1 kaJ *M Brawhja?« Najmanjši policaj zgubi živce. Tvega in zastoka: »tiaj mu žig in naj izgine!« Od trenutka, ko sem dobil izhodni pečat, me nihče y«č ni pogledal v oči. Verjamem, da jih je bilo sram. r-orazgubili so se nekam proti bambusovi gostilni na robu vasi *jer so vrteli disco glasbo. Ja, dinco v tej V sivini jutra, ko prvi žarki še niso dosegli vrhov gora, katere je pobelil sneg, so se ob velikih vratih pričeli zbirati najemniki. Utrujeni is neprespani so se vojščaki postavljali v vrste med vedno močnejškii bob- nanjem. . Bobni so bučali vedno močneje. Vedno bolj so penili kri razburjenim žolnirjem, dokler nazadnje ti v en glas niso začeli vpiti - Ubij! Ubij! Zvonjenje mestnih zvonov se je komaj slišalo v tem grozečem rjovenju. Trobente so zatrobile naskok in oddelki so se počasi premaknil! ter začeli prodirati v mesto. Branilci so preko ulic napeli debele verige in so jih sedaj pričakali v j strnjenih vrstah. Zagrmele so puške in zažvižgale puščice. Ko so se prekrižati meči, sol sončni žarki otipali bleščeče vrhove gora. Začela se je bitka. Toda izurjeni vojščaki so napadali s strašno premočjo. Kmalu so presekali verige is razbili obrambo. Meščanski brambovci in redki preživeli vojaki in biriči so se razbežali Toda od strani so jih stisnili Nemci ter začeli pokol. Na od nevihte nem tlaku je začofotala kri in bojujoči so se spotikali čez mrliče. Poklati ao vse poveljnike in plemiče, jih razsekali na kose. Odpora je bilo konec. Začel se je rop in umor. Po cestah se je teptajoč begune vdrla konjenica, ker se je bala zamuditi plenitve. Kacijanar je zavzel grad, nato pa udaril nad župnišče. Pohinmlu je sovražil mestne plemiče, patricije in ostale meščane. Zato je velel požgati vse dokumente in pisane pravice mesta Kranj. Mel si je roke in se zadovoljno krohotal. Vdrli so v cerkev na konjih in v krvavem besu sekati ljudi, ki so se tja zatekli pred mečem napadalcev. Izropali so zakristijo, potrgali zlato z oltarjev in posiljevali ženske. Bilo je moritve brez primere, pred človeško stisko je tudi bog zatoni] o& Ko so se žolnirji opijanili in se pričeli pretepati za plen z Nend vojvode Albrehta, je V i to ver ukazal udariti na bobne in razghud ki plenjenja. V mesto so vkorakali vazalni oddelki in pognati razbrzdano vojaštvo pred obzidje. Tam so postavili tabor in slavili zmago. Najbolj se je širilo srce Pegama Jana Vitovca, še včeraj jočega plemiča, zdaj pa enega največjih poveljnikov v Evropi Mar je smel kdaj sanjati, da se bo bojeval z vojskami vojvode Friderika, zdaj Rimskega kralja in pravkar okronanega za cesarja, se bojeval ■ zmagal. Prsi so mu polnili občutki zmagoslavja nad vso to častjo m am Nedaleč stran so postavili katafalk za pobite viteze. Tam ao se zašli skupaj cesarski in knežji vazali, brez sovraštva združeni v smrti Proti večeru je prebredel Kokro Gašper Gal z desetimi Speljala sta ga Celeč in Klemen. Tam je v žarkih zahajajočega sonca videl Klemen svojeca očeta, kako leži med drugimi vitezi, na mrtvaškem odru, pripravi jen na zadajo pot Zazrl se je v njegovo presekano obličje in izlito oko Videl je, kako se je zgrozil njegov ded in je Celeč notri slino To je torej konec viteza? Klemena so obilno oblile soise Od groze ga je stiskalo v prsih. V obupu se je skozi dim ucašaiočm ozrl proti nebu, pričakujoč pomoči. ° Večerni oblaki so zakrivali sonce in pobiti vitezi, nekdaj bleščečih oklepih prekritih z amblemi, so tonili v temo Konec, konec, konec. Klemen se je spomnil besed svoje babice Sonce ne ljubi vitezov. Konec Prihodnjič dokumentarni Iztekla se je povest iz XV. stoletja »Sonce ne ljubi vitezov« izpod peresa Janka Bruna. V prihodnji številki bomo zaceli objavljati ke iz dokumentarnega romana Martinr "* »Izigrana smrt in sužnost«, v katerem opisuje čaa tik pred vojno in ■ vobodilno borbo na Gorenjskem, posebej t radovljiškem koncu. Izbrali smo deset poglavij iz prve knjige. Roman namreč obsega tri dele. V knjižni obHki se ni izšel, zato bo branje posebej mikavno J BRANKO BABIC 18 NA KOZARI ^-------... . — Ko smo opazili določeno koncentracijo sovražnikove vojske v Banjaluki, smo vprašali našo obveščevalno službo, kaj se v resnici dogaja. Dobili smo pa odgovor, da je sovražnik okrepil obrambo Banjaluke, ker se boji neposrednega napada naših sil. Po vsej verjetnosti je sovražnikova protiobveščevalna služba namenoma razširila te lažne vesti, ki so imele kanček verjetnosti, ker so se v okolici Banjaluke tedaj v resnici nahajali 1. krajiška brigada, naš 1. bataljon in še nekatere enote II. in IV. krajiškega NOP odreda. Tudi operativni štab za Bosansko kra- {ino ni imel zanesljivejših vesti, ki ti govorile o pravih sovražnikovih namerah. Vsekakor je sovražnik zelo spretno in v najstrožji tajnosti izvršil vse priprave za veliko ofenzivo na Kozaro, hkrati pa se je tu pokazala naša slabost, posebno na obveščevalnem področju. Sovražnik je svoje sile skon-centriral na širokem območju, tako da je, še preden je prišel v napad, obkolil območje Kozare daleč naokoli, opirajoč se na svoje baze vzdolž rek Vrbasa, Save, Une in Sane. Po podatkih tudi iz nemških virov, s katerimi danes razpola- gamo, je sovražnik na tem območju zbral okoli 70.000 vojakov. Nemške čete so bile v večini, poleg njih pa so v ofenzivi sodelovale še močne ustaško-domobranske enote, posebne ustaške enote, imenovane »gorski zdrugi« izurjene v Nemčiji za gorsko bojevanje. »Francetičeve legije«, nekaj orož-niških enot, 2000 četnikov in madžarski monitorji na Savi ki so zapirali prehod čez reko. Vsa ta vojska je razpolagala z močno oborožitvijo ter s tanki topništvom m dvema eskadriljama ustaško-domobranskega letalstva V neposrednem napami na Kozaro _ je sodelovalo okrog 40.00 sovražnih vojakov. Druge sne so tesno zapirale obroč in ščitile ofenzivo pred napadi naših sil od zunaj. Torej več kot deset sovražnikov na enega partizana v neposrednem borbenem stiku, če upoštevamo, da je bilo število borcev II. krajiškega (kozarskega) NOP odreda, nekaj več kot 3500, seveda ne glede na veliko sovražnikovo premoč v oborožitvi (100 topov m 50 tankov, letala itd.). Mi partizani težkega orožja sploh nismo imeli razen dveh topov — havbic »•» minimalnim številom granat in dveh tan- kov brez streliva in bencina. To se pravi, da je bila sovražnikova premoč v vsakem pogledu ogromna. Povelje nemškega vrhovnega poveljstva je določilo kot cilj ofenzive uničenje partizanskih sil na Kozari, zajetje vsega civilnega prebivalstva in njegov odgon v koncentracijska taborišča, torej popolno izpraznitev in zasedbo terena ter vzpostavitev prometnih in telefonskih zvez med Banjaluko, Prijedorom, Bosanskim Novim in Bosansko Dubico. Z geslom »Ubij in požgi!« so imeli sovražnikovi vojaki proste roke, da lahko poče-! njajo najhujša grozodejstva in zločine To je pomenilo popoln genocid nad civilnim prebivalstvom, genocid, ki so ga nemške zasedbene sile že prej preizkusile v Srbiji in drugih krajih Jugoslavije. Toda na Kozari so v vsem presegle tovrstne dotedanje podvige. SOVRAŽNIK V NAPADU Po razmestitvi svojih sil na širokem območju okrog Kozare in po zasedbi vseh strateških točk ter zaprtju poti je sovražnik zgodaj zjutraj 10. junija 1942 začel obsežen napad na Kozaro. Močna kolona tankov in oklepnih vozil je z vso naglico krenila iz Banjaluke in z lahkoto obvladala naše dokaj šmke prednje obrambne položaje ter nenadoma vdrla v Kozarac in takoj zatem v Prijedor. Naše sile izpostavljenih položajih niso mogle niti resnejšega odpora sovraž- niku, ki je nastopal s tanki, močnim topniškim ognjem in ob podpori letalstva. Zato so se umaknile proti Kozari na ugodnejše obrambne položaje. Sovražnik je našo posadko komande mesta v Prijedoru presenetil in se je morala skupaj z zaščitno četo ter s komunisti in aktivisti Prijedora z bojem prebijati iz mesta. Istega dne je sovražnik napadel iz smeri Bosanskega Novega proti Ljubiji, kjer se je kasneje združil s silami, ki so zavzele Prijedor. Ko je padla Lju-bija, je bila tudi pretrgana zveza s I. krajiškim (podgrmeškim) NOP odredom. Tako je sovražnik uspel popolnoma obkoliti Kozaro. Na drugi (podgrmeški) strani ie ostala 1. krajiška brigada in deli 4. bataljona. Ko je bila Kozara tako obkoljena, se je začel splošen napad z vseh strani. Po padcu Kozarca je sovražnik z banjaluške strani pritiskal proti Mrakovici. Na območju Bosanske Kostajnice in Bosanskega Novega ie prešel na široki fronti v napad. S savske strani, Bosanska gradiška —Bosanska Dubica, je ustaška »legija Francetiča« jurišala na naše položaje. Pravili smo ji črna legija, ker so bili njeni pripadniki oblečeni v črne uniforme. Spominjali so me na italijanske čmosrajčnike. Res so bili po svoji fašistični ideologiji identični fašistom. Do skrajnosti so bili fanatični, sami mladi fantje med 17. in 25. letom. Naši borci so se zagrizeno borili, postavljali zasede, prehajali v protinapade, razbijali po- samezne enote in cele bojne ter j* po večkrat pregnali nazaj ■* njihova izhodišča. (Bojne » °* namreč homogene premične J* rišne ustaške enote, ki so anek * 500 do 1000 mož. Bile so neke vra* udarne brigade). Tako je miaiP*1 teden ofenzive ob menjajoč^ * sreči, pri čemer je imel aovndas velike izgube. Zaplenili smo —ap orožja in streliva, ki smo g* knja potrebovali za nadaljnji **■ Toda sovražnik je z no«— j svežimi silami in v nepMataan valovih prihajal v napad n» "* postopoma potisk al proti P***" nom Kozare. _^ Operativni štab za Bosaaao krajino je, da bi zmanjšal a** ražnikov pritisk na Kozaro, dala* log l. C i) HOP adi aa dna redu in 1. krajiški brigadi as dna strani obroča, da od zunaj aap> deta sovražnika. Tako so odreda napadle in aaoath ako Krupo in Dobrijin. Bosanski Novi in pritiskale pno Bihaču 1. krajiška bi Mark m M sil 1. odreda sta i rr^1-*" Sašah Most in ga zavzela, vendar sta a> morala umakniti is mesta ob pri- hodu večjih sovražnikovih tev. Vsi ti napadi m tudi« niso smeli kozarsko »borbena je bila trdno glasilo povelje komande, uničiti tnriat^"* partizansko »repohtiko«. Zato je z zmanjšano silo žaro. juum mi dmi Mnjev in avtomehanikov GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE _tt .STRAN G L A aznik in odgovornost Črtomir Zoreč Pod pokroviteljstvom sveta zveze sindika-|» Gorenjsko so v soboto. 11. ju-kserji. avtomehaniki in avto f^karji s preverjanjem teoretič-■ praktičnega znanja iz svojih ^osti, parado, proslavo in slo-rtzglasitvijo najboljših pro-ktošnji praznik šoferjev in hdanikov — 13. julij. Letošnje ■sinje, ki ga je organizirala kserjev in avtomehanikov > predstavniki zvez Gorenj-ft1Wo predvsem delovno. Tp*j so morali sodelujoči oddati na vprašanja s področja povijanja, varstva pri delu. •taarotva, avtoelektrike in na •a ii prometnih predpisov. V fQj8trico ^aake postojanke so sedaj kar ffassdene. Lahko se zgodi, da F lanče v jedilnici ali pa v veži. f * * *e ni treba odpovedati ■za doživetjem. Seveda velja a dvo ali več dnevne ture, * aa primer načrtujejo k ran j ahci 18. in 19. julija. Iz Kam Batnce jo bodo mahnili čez in čez Konja ter ▼ postojanki na Korošici. Vhje jutro se nameravajo p aa Ojstrico in čez Planjavo sedlo. Tu je koča, od številne pot i. Proti . čez Okrešelj in šaja Rinke v Logarsko dolino |* Tursko goro, Rinke, Skuto, v poča- avtomehanikov praktičnem delu pa so se vozniki pomerili v kasarni Staneta Žagarja v Kranju, avtomehaniki in avtoelek-trikarji pa v prostorih Alpetour TOZD Remont na Primskovem. Vsi udeleženci tekmovanja — tako zaposleni v organizacijah združene- pa ne neodgovorno. Ze sam praznik — 13. julij pomeni uresničevanje revolucionarne tradicije enotnosti in odgovornosti šoferjev in avtomehanikov. Po svečanosti je bilo na zabaviščnem prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu tovariško srečanje, kjer so razglasili tudi najboljše, ki so se pomerili v tekmovanjih. Najbolje POGOVORI O TRŽIČU, NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH ter « prijatelji in planinsko " 8 »kupino kranjskih pla spremstvu planinskih ***** spoznali veliko več, °|asati da. V pisarni društva Kranj dobite - podatke o odhodu sku-J,*"s» mformacije ga dela, v zasebnem sektorju, predstavniki JLA in milice — so pokazali vzorno znanje v teoretičnem in praktičnem delu. Zato lahko ugotovimo, da so svoj praznik uspešno, lepo in predvsem delovno proslavili. Osrednja svečanost ob zaključku tekmovanja je bila na Trgu revolucije v Kranju. Predsednica Medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko Ivanka Šulgaj je ob vsem sodelujočim hkrati uvrščeni tekmovalci med avtomehaniki in vozniki se bodo pomerili tudi na republiškem tekmovanju, ki bo za avtomehanike v Mariboru, za voznike pa v Celju. Prihodnje leto P*1?0 gorenjsko tekmovanje v jeseniški občini. .» A. Z. čestitki VAŠA PISMA -KSsfcr 5°membn" in odgovorno družbeno vlogo, ki jo imajo d« nes P. L zaposleni v tej dejavnosti. Tudi r ne b, smelo biti pretežko, pr^vsem »ta vlja vce — V nedeljo zvečer so v Cerkljah zaprli PitasBoo cvetja in 12. razstavo lovstva. Razstavi, kjer je sodelovalo m 500 razstavljavca , si je ogledalo blizu 20 tisoč obiskovalcev. Ob r*yi jubilejni razstavi cvetja pa so minuli petek zvečer nekaterim pas razstavljavcem in sodelujočim pri organizaciji te tradicional-fjnredttve podelili plakete. Tako je plaketo med drugim prejel tudi ^nedmk organizacijskega odbora za razstavo cvetja pri TD Cerklj Por (na sliki); podelili pa so jo tudi našemu uredništvu. — 1 obeh letošnjih razstav, C: H teč kulturnih, turističnih V »ari tmZ?Z£tr**J*h razstav, ki sta bili odprti od 4. do 12. julija ie bilo ¥^J^2fl ^čruhin športnih prireditev Takoie je fJfek kltLnlur1""™^ ~ košarkar*k' maraton medKK J AL' PRAV SE PISK »Z« ALI »8«? Po mojem skromnem mnenju se pravilno piše »š«. V imenu Kri ška gora namreč. V petkovi številki Glasa z dne 10. 7. 1981 je bila na zadnji strani namreč objavljena daljša reportaža o delovnem utripu na Križki gori, o koči na Križki gori ter o vsem drugem v zvezi s Križko goro. Menim, da ime Križka gora ni (7. zapis) Morda se bo videlo narobe, ker prihajam s temi zapisi v Tržič s severne, torej z ljubeljske strani, namesto, da bi prišel z juga, od tam. kjer prične občinsko območje. To je, od Žiga nje vasi, Sebenj, Zvirč, Se-ničnega, Kovorja, iz Križev, z Re-tenj, skoz Pristavo in Bistrico. -Ubral sem raje smer, ki so mi jo nakazale vode hudourniškega Moše-nika. Saj je tudi Tržič sam, po tradiciji (ljudskemu sporočilu) »pripotoval« s hriba, spod Ljubelja, kjer je prvotno naselje zasul plaz s Košute in so se potem preživeli in novi prebivalci raje naselili v prijaznejše ravninske kraje s pripravnejšo zemljo za gradnjo in obdelovanje. Podobno pot so ubirale tudi nekatere stare graščinske posesti: iz neudobnih, sicer varnih stolpastih grajskih zidin na skalnih vrhovih se je grajska gospoda kaj rada selila v ravnice. Svoje stare »turne« na večkrat skoro neosvojljivih strminah, so prepuščali zobu časa — iz teh časov je toliko »grajskih razvalin«. Torej le ni treba vselej reči, da so to storili Turki ali pa uporni kmetje — »rojstvu« mnogih takih razvalin (nekatere je že omenil in narisal Val-vazor) je torej največkrat botrovala le želja grajskih lastnikov po lagod-nejšem življenju v nižinskih stav-bah. To je bil čas renesanse (pre-i poroda), čas ko turške nevarnosti ni bilo več, tudi kmečki upori so bili bolj ali manj zadušeni, verski boji niso več vznemirjali dežele. In tako še danes vidimo; na vrhu hriba razvaline starega gradu, v ravnici pod hribom pa novejše grajsko poslopje, ponekod ohranjeno celo v današnje dni. pravilno ter da je pravilno ime gorskega pobočja, ki se dviga nad Knftun poljem, Kriška gora Ime bržčas izhaja iz krajevnega 'mena Kri*#» •» nJ£* t . iz tega sum, rvnflko po-kriški TDV Partizan, kriški obrat, kriška vojašnica, itd. »Z« kot glas je v pridevniških izpeljankah izgovorjen in tudi pisan kot »š«. Dejstvo pa je, da smo se o pravilnosti izrazov Kriška ali Križka gora pošteno razvneli v debati okrog odprtega državnega prvenstva v letenju z zmaji. Člani tržiškega društva Prepih so na letake napisali Križka gora in pja o pravilnosti mne-so bila tedaj zrazito deljena. Ker je tudi Glas objavil reportažo, v kateri dosledno uporablja ime Križka gora in ker je članek zanesljivo šel skozi lektoriranje, pa tudi novinar Jože Košnjek ne bi uporabljal tega mena, če ne bi bil prepričan o njegovi pravilnosti, se ob moji skromni trditvi o pravilnosti imena Kriška gora pojavlja vprašanje: kaj je pravilno? Bilo bi potrebno, da Glas o tem poda strokovno mnenje. Vseka-or pa ne takšno mnenje, ki bi predelilo, kaj je bolj pravilno — gora vsekakor ima svoje vprašanje je le, katero je ično in dejansko pravilno. Nedvomno odgovor ne bo pote-le moje radovednosti. Hvala lepa. ime. slov- J »OBVOZNA« CE8TA Seveda je cesta, ki na zahodni plati zaobide tržiško mestno jedro, prava lepotica, razgledna in prometna, ki je hkrati tudi dostojna severna »vpadnica« v Jugoslavijo. Vsekakor nam je ljubeljska cesta, ki vodi mimo Tržiča proti Kranju, res v čast. Zakaj pa ji pojem tak slavospev? Zato, da pozabim na tiste čase, ko se ' je tako rado godrnjalo, češ, kaj bo pa zdaj s tržiškimi trgovinami in gostilnami, ko bo šel ves promet mimo Tržiča. (Podobno je bilo s Skofjo Loko: ko so trasirali gorenjsko železnico, naj bi se ta speljala prav do mesta, kjer bi bil stal kolodvor — pa so se našli modrijani, ki so se zbali za zaslužek furmanov. Zato je bila potem postavljena postaja daleč izven mesta na Trati, in furmani so še naprej veselo vozili tovore od železnice do mesta in služili . . .) Sicer pa je z obvoznicami zdaj že povsem drugače: niso več tako »potrebno zlo«, ki jemlje nekemu kraju zaslužek. Zdaj že vemo, da veliki tovorni promet in reka turizma tečeta mimo kraja in se ne ustavljata, da bi »kaj kupila« in »kaj popila«. In da ni zaslužkarstvo edini alfa in' ornega (začetek in konec) nekega starega, žlahtnega mesta. Sele s kake vzpetine, z višin obvoznic ali pa oddaleč človek vidi, kako smiselno so gradili svoja mesteca (»gnezdeča«?) naši davni predniki. S posluhom za lepo, ubrano, kulturno — celo za »srce« mest so poskrbeli. To so bili prostorni glavni mestni trgi z vencem bolj ali manj enakomerno visokih hiš z umetelni mi fasadami. - Ko pa danes stopiš bliže, v »staro mestno jedro«, te pozdravi razpostavljena gneča pločevine, tovornjaki na pločnikih, pešci na cestišču, nad vhodi trgovin in gostiln neokusne »planke« s kičastimi napisi - namesto žlahtnih, smiselno kovanih izveskov, ki tudi znajo povedati, kje lahko kupiš čevlje in kje klobaso. S temi rečmi se trudijo sodobni! mestni arhitekti: vidni so že uspehi | njihove skrbi v Skofji Loki, v Radovljici, manj v Kranju, Kamniku in v Tržiču. (Nehote mi prihaja pred oči dubrovniški Stradun, kjer že stoletja ne dovolijo voznega prometa — pa četudi ima lastnik neke palače še toliko avtomobilov, mora le-te imeti parkirane izven mestnega jedra. — Pri nas, n.pr. v Kranju, pa je »urejeno«, tako, da na osrednjem) Titovem trgu ni dovoljeno parkiranje — le hišnim posestnikom in stanovalcem, ki posedujejo vozila, je to I pred njihovimi hišami dovoljeno. SI tem pa je postavljeno vse na glavo, j Doslednosti ni. Naiven tujec pripe-1 lje na trg in vidi pred hišami vrsto parkiranih avtomobilov, pa še sam zraven njih parkira svoj voz. No, in že je tu brumni komunalni redar z blokom za plačilo kazni... Ali naj bo trg izpraznjen in namenjen pešcem ali pa naj ostane še naprej parkirišče, do nadaljnjega ... Nič boljše ni z dostavo. V najži-vahnejših dopoldanskih urah, ko hite ljudje v službo, otroci v šolo, gospodinje na trg - stoje pred trgovinami (na pločnikih seveda, ki so potem ves čas zablokirani) veliki dostavni tovornjaki, namesto da bi tisti vsakodnevni obrok sadja, zelenjave, kruha ali mesa pripeljali mali, gibljivi kombiji in sicer v najbolj zgodnjih urah. (V svetu poteka dostava blaga v trgovine že v nočnih urah!) No, tako sem videl, da je tovornjak pripeljal v nek manjši bife, zabojček sokov - za šankom sta se šofer in spremljevalec dalj časa veselo zabavala. Tovornjak pa je prav tako »veselo« izrival pešce s pločnika na cestišče, v nevarnost. Teh stvari seveda komunalni redarji ne vidijo! OPRAVIČILO ašel sem s tržiških poti, zaneslo me je prepričanje, da bi bil res že čas, da bi postala naša stara gorenjska srednjeveška j mesteca bolj žlahtnega izgleda. Kulturna središča, ne pa sejmarska nadloga. Urejena — ne kaotična, čista, — ne s smetmi nastlana. Z zelenjem in cvetjem bogata — ne pa »okrašena« z betonom. Rad bi videl na mestnih trgih ini na ulicah kakega pometača, ki bil vestno skrbel za snago. Tudi prometnega miličnika, ki bi že s svojimi pojavom zagotavljal red — bi radi videl večkrat. Vidim pa dan za dnem le pobiralce denarja za parkiranje in objestne »kamiondžije« na pločnikih. Opravičujem se za to Tržičanom.j da sem »njihov« zapis nekako zlo-mbil za tako splošne skrbi — poslej j se bom zares posvetil bolj Tržiču i samemu. S*? :5* i ha la aaaahe zrasel slon - V četrtek, 9. julija, zjutraj smo dobili _ee nenavadno anonimno telefonsko sporočilo. Moški a se je predstavil samo za delavca KŽK Kranj (da ne bi imel Ritmik težav) je povedal, da na pašniku delovišča H rastje že tri i nt osi šn krava, kida bo najbrž vsak hip poginila, pa ji nihče ne ■ Takoj po obvestilu smo obiskali delovišče in zvedeli za resni mH veterinar Janez Gantar, je bil obveščen, da krava ne more t, 8. julija zjutraj, ko krava ni mogla na molžo. Z infuzijo in i ao jo potem zdravili ves dan, v četrtek zjutraj pa sojo prepe ■■■ L Kaže, da je krava, ki daje prek 8.500 litrov mleka na za tako imenovano pašno temnijo (pomanjkanje Prepričali smo se, da je žival takoj imela na pašniku >, da ni trpela zaradi pomanjkanja vode itd----ali dru- k anonimno telefonsko sporočilo je bilo več ah manj In da ne bi po nepotrebnem iz muhe zrasel slon, tudi ob-to.-A.Ž. malešu KOMPAS JUGOSLAVIJA 3« let vaš turistični Kompas TOZD MOTEL MEDNO Ljubljana - Šentvid raspisuje po 74. in 86. členu statuta in sklepu delavskega sveta naslednja prosta delovna mesta: VODJE KUHINJE V PENZIONU PRI JANEZU KV kuhar z nekaj prakse KUHINJSKE POMOČNICE končana osemletka Zagotovljena prehrana in prenočišče. Delo se združuje ta nedoločen čas, z dvomesečnim -ir kMos TEHNIK SGP TEHNIK SkoflaLoka TOZD Komunalne dejavnosti raspisuje po sklepu delavskega sveta TOZD Komunalne dejavnosti dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE FTNANCNO-RACUNOVOD8KE SLUŽBE Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela, — da je gospodarsko razgledan, — da je moralno in politično neoporečen Kandidati naj pošljejo dokazila o zahtevani izobrazbi in delovnih izkušnjah v zaprti pisemski ovojnici na naslov SGP Tehnik, Skofja Loka, Stara cesta 2 za razpisno komisijo. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 18 dni po izbiri kandidata. O LAS 12.STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 14. JULIJA 1! Prvenstvo SRS za mlajše pionirje A v plavanju Boštjanu Marenčiču šest naslovov KRANJ - Dvodnevno republiško prvenstvo v plavanju za mlajše pionirje in pionirke kategorije A v letnem bazenu je pokazalo, da ima najbolj izenačeno moitvo ljubljanska Ilirija. Ilirjani so namreč zmagali v moštvenem delu prvenstva. Na tem prvenstvu se je ca posamične in moštvene naslove potegovalo ISO mladih plavalcev in plavalk iz štirinajstih slovenskih plavalnih kolektivov. Med posamezniki se je v obeh dneh prvenstva najbolj izkazal elan PK Triglava Boštjan Marenčič, ki je s svojimi dobrimi rezultati v posameznih disciplinah dokazal, da se razvija v odličnega tekmovalca. Marencic je na tem prvenstvu dosege) sest prvih mest in pri tem postavil ie državni in republiški rekord za mlajše pionirje A. Med dekleti je s sedmimi naslovi Mariborčanka Branka Jarc nasploh najuspešnejša udeleženka prvenstva. Moštveni vrstni red - 1. Ilirija (Ljubljana) 31.431, 3. Ljubljana 21.004, 3. Branik (Maribor) 10.511, 4. Triglav (Kranj) 18.034, S. Olimpija (Ljubljana) 14.043, 14. Radovljica 337. Rezultati - pionirji - 300 m kravi: 1. B. Marencic (Triglav) 3:10,0, 3. Zebec 3:30,3, 3. Majcen (oba Olimpija) 3:30,7; 300 m prsno: 1. Samaluk (Ilirija) 3:01,3, 3. Mlksič (Branik) 3:00,3, 3. Pesjak (Fužinar) 3:10,5; 100 m delfin: 1. Zebec (Olimpija) 1:00,7 (rekord SR8 za ml. pionirje A), 3. Koželj (Branik) 1:10,1, 3. Obersnel (Ilirija) 1:13,4; 400 m mešano: 1. B. Marencic (Triglav) 5:33,7 (rekord SFRJ za ml. pionirje A), 3. Koželj (Branik) 6:43,3, 3. Samaluk (Ilirija) 5:40,3; 400 m kravi: 1. B. Marencic (Triglav) 4:01,1, 3. Koželj (Branik) 5:00,3, 3. Majcen (Olimpija) 5:00,3; 300 m hrbtno: 1. Zebec (Olimpija) 3:40,0, 3. Stopar 3:41,0, I. Zupančič (oba Ilirija) 3:44,3; 300 m mešano: 1. B. Marencic (Triglav) 3:30,0, 2. Koželj (Branak) 3:41,5, 3. Samaluk (Ilirija) 3:44,3; 4x 100 m kravi: 1. Ilirija 4:33,6, 2. Olimpija 4:40,3. 3. Branik 4:43,6; 100 m kravi: 1. B. Marencic (Triglav) 1:05,6, 2. Majcen (Olimpija) 1:00,0, 3. Koželj (Brs- Nogomet PO PRVEM DELU PETROL TRŽIČ - Zaključen je spomladanski del občinske nogometne t rim lige. V devetih kolih se je pomerilo med seboj deset ekip, ki so prikazale soliden nogomet. Čeprav je med ekipami precejšnja kakovostna razlika, pa so bile tekme na igrišču »Pod gra-domc zanimive in razburljive. Veliko število gledalcev ob robu igrišča pa je ie en dokaz, da je nogomet v Tržiču popularen šport. Ligo je organizacijsko in tehnično vodil neumorni Drago Koder in le njemu K"rT \*h.v*'«. <*■ Je tekmovanje regularno pripeljal do »polčasa«. Po spomladanskem delu so na čelu tabele nogometa« Petrola, ki so v devetih tek-™, <2r4" nvojtan nasprotnikom le dve točki. Blodijo Koprive s 14 točkami in dvema točkama zaostanka za prvouvraćenim, Lepenka in Podmladek s 13 točkami, peta J« a točko manj ekipa Pri m o Loco. Ta mo-"'l^redetavljajo tudi zgornji kakovostni °***e**«n. do desetega mesta pa so •* razvrstili rekreativci Blue Racersa, SGP Trtic, BPT Trti*, Kino in Tokos. Jeseni se bo liga nadaljevala, do takrat pa bi tudi peto in šestouvrščeni ekipi lahko razmislili o ustreznejših, predvsem pa slovenskih imenih. LETNI TURNIR V NOGOMETU KRA^J„ 7 V POčaetitev krajevnega praznika Britof bo domače telovadno društvo Partizan pripravilo prvi letni turnir v malem nogometu. P red tekmovanja bodo v nedeljo, 10. julija, finale pa 33. julija. Prijavnina je 300 dinarjev in jo lahko vsa moštva vplačajo do četrtka, 10. julija, do 10. ure na nogometnem igrišču v Britofu £ ™ I**un T* TVD Partizan 51600-078-83328. Britof, -dh TR2ISKICOOPERJEV TEST n~^S^fV ieVi!e "vetovno priznan način C? n^čjkJ1*1*"* koBdlc«e posameznika hkr?«^^™*'^? nJef«>vih sposobnosti, tSŽJ^1*} VodH° "*>odo*0 športno in rekreativno dejavnost. Toda tisto, kar je v FiE?*no i« Preizkušeno, ne velja tudVv - v»«! tako bi lahko sodili po ^r*~tfh-iteka*ln »-lavnem obcC skem Cooperjevem testu, ki ga je pripravili, rekreacijo pri teleanokultur-ni skupnosti. Pri osnovni soli v Bistrici se ™I« 1? we,iko p.«d»vednežev in članov SI"i^U^ei« odbora, zelo malo p« ti-S4M - " - PriP""«vlJeni spopasti z 3400 metrov dolgo tekaško progo in pre-r?«Jem svojih spo«*noafi. & bi ie v rrtiču mrgolelo športno rekreativnih de- £*52£ ,B tOVT*a'h W M« skromna udeležba razumljiva. Tako pa ostaja le upanje za jesenski Cooperjev test. Nas bo takrat kaj več na startu? nik) 1:07,0; 100 m prsno: 1. Samaluk (Ili- aa) 1:33,7, 2. Miksič (Branik) 1:28,0, 3. ivo (Olimpija) 1:30,1; 300 m delfin: 1. Koželj (Branik) 3:33,2 (rekord SRS za ml. pionirje A), 2. Obersnel (Ilirija) 2:30,2, 3. B. Marencic (Triglav) 2:37,7; 4 x 300 m kravi: 1. Ilirija 0:40,0, 2. Ljubljana 10:00,2, 3. Olimpija 10:00,0; 1600 m kravi 1. B. Marencic (Triglav) 18:53,0 (rekord SRS za ml. pionirje A), 3. Koželj (Branik) 10:30,0. 3. Obersnel (Ilirija) 10:30,0; 100 m hrbtno: 1. Zebec (Olimpija) 1:10,4, 2. Stopar (Ilirija) 1:10,6, 3. Oberstar (Triglav) 1:17,4; 4 x 100 m mešano: 1. Ilirija 5:06,8, 3. Olimpija 5:13,4, 3. Branik 6:30,1; pionirke - 300 m kravi: 1. Stegnar (Ljubljana) 2:20,1, 2. Toplak (Celulozar) 2:30,0, 3. Savinsek (Triglav) 2:30,8; 300 m prsno: 1. Jarc (Branik) 3:00,7, 3. Puntar (Ljubljana) 3:13,0, 3. Semrl (Celulozar) 3:13,0; 100 m delfin: Ju rajič (Rudar) 1:32,7, 2. Mattersdorfer (Fužinar) 1:23,5, 3. Silvester (Ljubljana) i:34.1; 400 m mešano: 1. Jarc (Branik) 5:54,3, 3. Savinsek (Triglav) 0:01,5, 3. Mattersdorfer (Fužinar) 0:00,1; 400 m kravi: 1. Stegnar (Ljubljana) 5:00,0, 3. Pukovnik (Rudar) 5:11,3, 3. Toplak (Celulozar) 6:17,1; 300 m hrbtno: 1. Jarc 3:43,4, 2. Savinsek (Triglav) 3:43,1, 3. Mattersdorfer (Fužinar) 3:51,0; 300 m mešano: 1. Jarc (Branik) 3:46,0, 3. Savinsek (Triglav) 3:60,8, 3. Mattersdorfer (Fužinar) 3:51,1; 4 x 100 m kravi; 1. Ljubljana 4:52,0, 3. Ilirija 5:11,1, 3. Rudar 5:13,8; 100 m kravi: 1. Stegnar (Ljubljana) 1:00,2, 3. Jarc (Branik) 1:00,3, 3. Puaovnik (Rudar) 1:10,0; 100 m prsno: 1. Jarc (Branik) 1:30,5, 3. Bezjak (Topmce) 1:30,1, 3. Pesel (Fužinar) 1:31,2; 300 m delfin: 1. Jurajič (Rudar) 3:04,1, 2. Godina (Branik) 3:04,1, 3. Avčin (Olimpija) 3:05,0; 800 m kravi: 1. Puaovnik (Rudar) 10:36.6, 2. Stegnar (Ljubljana) 10:30.2, 3. Jarc (Branik) 10:51,1; 100 m hrbtno: 1. Jarc (Branik) 1:10,8, 2. Mattersdorfer (Fužinar) 1:31,8, 3. Martinčič (Ilirija) 1:22,0; 4 x 100 m mešano: 1. Ljubljana 5:30.0, 2. Fužinar 5:40,0, 3. Ilirija 5:40,0. I). Hunier MARATON ZA POKAL KRALJA MATJAŽA CRNA NA KOROŠKEM - Turistično društvo in Partizan Crna na Koroškem prirejeta v soboto 8. avgusta s startom pred hotelom Planika mali maraton na 24 kilometrov za pokal kralja Matjaža. Prireditev, ki bo na predvečer 20. koroškega turističnega tedna, bo postala tradicionalna. Na 24-kilometrski pragi od Crne do Mežice in nazaj bodo lahko nastopili mladinci in mladinke od 10 do 18 let, člani in članice od 18 do 30 let, mlajši veterani od 30 do 40 let in v kategoriji starejših veteranov moški in ženske nad 40 let. Mladinke in mladinci, stari 14 in 15 let, bodo preskusili svojo kondkijsko pripravljenost na sedemkilometrski progi od Crne do Žerjava in nazaj. Starejši in mlajši pionirji (od 10 do 13 let) ter starejši cicibani (starost osem in devet let) bodo tekli na progi dolgi tri kilometre. Časovna omejitev na 24 kilometrov je tri ure. Vai udeleženci, ki bodo pretekli eno izmed prog, bodo prejeli spominske značke prvega maratona, prvih deset še praktična darila in najboljša ekipa pokal kralja Matjaža. Organizacijski odbor sprejema prijave do srede, 0. avgusta, na naslov: Partizan Crna na Koroškem, 82303 Crna na Koroškem in na dan prireditve od 14.30 do 10.30 pred hotelom Planika. Prijava naj vsebuje ime in priimek tekmovalca, naziv športne organizacije, kategorijo in leto rojstva. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo avgustovsko soboto ob istem času. CZ SMOLA MULEJA IN MEZNARJA LESCE - AMD Radovljica je v nedeljo nn Hruški gmajni organiziralo šesto dirko za državno prvenstvo v motokraau v kategoriji do 135 kubičnih centimetrov. Pred tri tisoč gledalci je premočno zmagal vodeči v tekmovanju Drago Predan iz Orehove vasi. Najhujša konkurenta za zmago Tine Mulej z Bleda in Branko Mežnar iz Tržiča sta imela v nedeljskem obračunu precejšnjo smolo. Mežnarju je v finalni vožnji odpovedal motor, Mulej pa je kljub padcu osvojil drugo mesto. Vratni red -posamezniki: 1. Predan (Orehova vaa), 2. Mulej (Bled), 3. Cuš (Orehova vaa), 10. Marin (Slovenijaavto), 14. Mežnar (Tržič), 18. Rozman (Tržič); ekipno: 1. AMD Orehova vas, 5. AMD Bled, 8. AMD Tržič. Jenkole VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA TONČKE MOKORELOVE TRZ1C Komisija za delovna razmerja razpiouje prosta dela in naloge VZGOJITELJICE Pogoj za sprejem: — končana vzgojiteljska Šola Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela je 1. 9. 1981. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pooljite v 20 dneh po objavi na gornji naslov. Člansko moštvo kranjskega Triglava seje v nedeljo zvečer dostojno poslovili od prve zvezne vaterpolske lige. - Foto: D. Humer Velika nagrada Avstrije od 14. do 16. avgusta Osterreichring pripravljen I. zvezna vaterpolska lij DOBRI PREDSTAVI OB SLOVESU KRANJ - I. ZVL Triglav ■ Jadran 11 (5:6. 3:2, 4:4, 1:3), letni bazen, fledalc* 300, sodnika Jerman (Koper), hrkorir (Z| greb). Triglav: Plavc, Jerman, Vokanac, čaj 4, Svare 1, Stari ha 1, Svegelj t. Strm Krašovec, Malavašič 2. Balderman t Wa ner, Perkovič. Jadran: Spajič, Stanišič 4. Pavlov*, Iv, novaki 2, Ćukovi«, Pečurica 1, Marzer« 1, Andrie 1. Marin, Zlokovic 4. Viri Pejovič, Tomovič. Izključitve: Triglav - sedestkrtl ipak manj, Jadran - devetkrat igralca nsa 4-m: Triglav 3 (3), Jadran 0. Čeprav so domačini v zadnjem ststaaa prvi zvezni ligi srečanje izgubili, n dostojno poslovili od prvoligaške diaatai Zaigrali so namreč tako dobro, a poraza ne smemo zameriti. Ce bi igran tekme v takem slogu, se zagotovo a« ki slovili od prve lige. Samo srečanje je pokaralo, da bi Trifj v tem srečanju lahko tudi zmagal. V ao bili vaaj za odtenek boljši od fazi Hercegnovega. Le v zaključnem sai bili premalo zbrani, da bi lahko d< več. Čeprav so gostje v zadnji č* vodili že z dvema goloma prednosti, i domačini ujeli. Gostje so nato spat seva a v zadnjih sekundah srečanja m ■ Triglavani priložnost za izenačenj«, f Crehitro so zaključili to akcijo, kip**, ončala z golom. Trenutno po -f^Jf*«ff£SS& pa «k«Tnovo uMtoo-gjj^ pov-ero pravljeno pncnanio«*™ fc or. ganizatorje veijaia m £ polovico iz- 5i*.««v>. km*■*•*-.22 moralo Povsem Sik« oJS.« okoli «•»' e*t Rokomet v številkah npr. v predprodaji stane vstopnica za vse tri tekmovalne dni 300 šilingov, za ogled nedeljske dirke pa 150. Parkirni prostori in štirje kampi ob progi so brezplačni. ,. Razen avtomobilov formule 1 bodo na Osterreichringu nastopili tudi tekmovalci za pokal alfa sud, renault 5 turbo (tu bosta nastopila tudi letošnji zmagovalec rallvja Monte Carlo Jean Ragnotti in lanakoletni svetovni prvak v raflviu Walter ROhrl), renault 5 alpine, formule ford in formule super VW. Pred pričetkom dirke avtomobilov formule 1 bodo svoje letalske sposobnosti prikazali piloti iz italijanake akro-batake skupine Frecce Tricolori. Ker je proga na Osterreichringu tipična turbo proga z dolgimi ravnimi odseki in ne preveč ostrimi ovinki, bomo na dirki najbrž priča ogorčenemu boju za zmago med Re-naultom in Ferrarijem (oba imata turbo motorje), v ta boj pa se bo mogoče vmešal še Brabham, če bo že nastopil z novim motorjem BMW turbo. Po osmih dirkah je vrstni red za svetovno prvenstvo naslednji: 1. Reutemann (Argentina, urilliams) 37 točk, 2. Piquet (Brazilija, brabham) 20, 3. Jones (Avstralija, williams) 24, 4. Ville-neuve (Kanada, ferrari), itd. Frnn< i Perrlan vi ce osvoj nel pa KRANJ -Jf^-STt končalo letošnie Prvenstvo v GopenjllWa republiških rokometnih ligan^ { ^en moTtv. »O v ^r^JoBffiUVr.tltv..V Sr^in^ti^ faSS& ^olovrPuks (46), Skropeta (30) in King (3v' ženski republiški rokometni ligi je igralkam Preddvora v letošnjem tekmova-nl^uspel veliki met. z dru^m mes^m so se uvrstile v drugo zvezno UfO- »g*?.* Karničarjeva je nasprotnikovo mrežo za: Prešla 105-krat in je bila po učinkovitosti sedma na lestvici. Tudi glede izključitev Je na vrhu razpredelnice, saj je z 28 kazen-akimi minutami na četrtem mestu. Pole? Karničarjeve so se na listo strelcev največkrat vpisale še Ivanovičeva (72 »o lov), Karničarjeva (60), Rezmanova (5a\ Veselova (23), I. Savs (10) in C. Šavs (iS' V drugi ženski republiški ligi - zahod so slavile rokometašice Dupelj - F. Prešeren, ki se bodo tako v prihodnji sezoni priključile prvoligaški druščini. Njihova igralka Krčeva je druga na listi strelk s 86 doseženimi zadetki, četrta je Možganova (Alples) z 80 zadetki. Največ grobosti in nediscipline so v ligi pokazale Grašičeva (Duplje - F. Prešeren), Skaličeva (Kamnik) in Gačnikova (Peko). V enakem tekmovanju moških ekip so rokometaši Zabnice in Kamnika nastopali izven konkurence. V republiški rokometni ligi - center za mladinke so zmagale igralke Preddvora, Karničarjeva pa je s 113 zadetki v nasprotnikovi mreži krepko na čelu liste strelk ista igralka pa je skupaj s Humarjevo iz Olimpije tudi na čelu lestvice najpogosteje izključenih igralk. V enakem tekmovanju za mladince ie bil naučinkovitejši strelec lige Pogačnik (Kranj) s 170 zadetki in tretji Fajfar (Jelovica) s 125 doseženimi I Kuhar Ugodno vreme — enkratni dosežki trziske Športne vesti ZUPAN IN SKRJANC NAJBOLJŠA Mlajši in sta rej ii pionirji iz smučarskih klubov Triglav Kranj, Jesenice in Tržič so se na 36-metraki plastični skakalnici v Se-benjah pomerili na meddruštveni tekmi. Med mlajšimi pionirji je zmagal Tržičan Matjaž Zupan s skokoma 18,6 in 10,5 metra pred Jožetom Kešnarjem (SK Triglav), ki je za nekoliko daljše akoke prejel alabše točke za slog. Pri starejših pionirjih so prva tri mesta pripadla skakalcem kranjskega Triglava. Prepričljivo je slavil Martin Skrjanc z dvema skokoma na ' 33 metrov, drugi je bil Janez Stirn in tretji Iztok Melin. SELEKCIJSKI TURNIR V NAMIZNEM TENISU - Namiznoteniška sekcija TVD Partizan Križe je organizirala četrti selekcijski turnir v namiznem tenisu za učenke kranjske območne akupnosti. Med enajstimi igralkami iz štirih ekip — Jesenic, Save Kranj, Triglava Kranj in TVD Partizan Križe — je zmagala Avpičeva pred Straži-šarjevo (obe Jesenice). USPEŠNI BALINARJ1 - V šestih kolih druge gorenjske balinarske lige člani ekipe športnega združenja »5. avgust« še niso izgubili tek me. Večino srečanj so doslej odigrali neodločeno. V petem kolu so odnesli točko na balinišču v Cirčah, v šestem pa odškrtnili točko favoritom v ligi, bali-n ar jem kranjskega invalidskega športnega društva Borec. obetavni Šahisti v krizah - Na osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah uspešno deluje pod vodstvom Ignaca Mar-čuna šahovska sekcija, ki je pred nedavnim pripravila tudi prvenstvo šole. Med dvajsetimi ljubitelji kraljevske igre so največ znanja pokazali Mitja Hladnik, Tomo Zubovič in Ernest Lombar. Priznanja mladim šahistom je podelil znani tržiški šahist Andrej Loc, ki je s 30 mladimi šahovskimi talenti tudi odigral simultanko. Pri tem je moral Gregorju Stefetu in Janezu Poljane u celo priznati poraz, Alojzu Stefetu in Tomu Zubo'iču pa predlagati remi. LESCE - Izredno ugodni vremenski po- Eii so v petek, 3. julija, leškim jadralnim alcem omogočili velike višine in« tem osvojitev zlatih in diamantnih značk. Ves dan je pred bližajočo se fronto pihal močan južni veter in že na višini tristo metrov so bila na področju od Begunj do Žirovnice možna dviganja od treh do štirih metrov na sekundo. Zrak pa je valoval več tisoč metrov visoko. 2e v zgodnjih jutranjih urah je bilo s kontrolo letenja na Brniku dogovorjeno, da bodo pustili zračni prostor pod šestimi tisoč metri prost. Ta višina pa je za »jadralce« primerna, da s tako visokim letenjem (in brez kakršnegakoli tveganja, da se »srečajo« s potniškimi letali) osvojijo diamantne značke. Jutranje vremenske napovedi so se hitro uresničevale. Na višini dva tisoč metrov je hitrost vetra naglo naraščala in dosegla celo 120 kilometrov na uro. S tako hitrostjo se je gibala celotna masa zraka vae do višine sedem tisoč metrov ali morda še več. Ko ao letalci v petek zvečer spravljali letala v hanger, je bil zbir dosežkov skorajda neverjeten. Dvanajst »jadralcev« je doseg- BALINARJI ZAKLJUČILI KRANJ - Clanake ekipe balinarskih klubov v občini Kranj so končale z občinsko TRIM ligo. Ze število nastopajočih ekip pove, da ae je za balinanje zanimanje izredno povečalo. K temu so pripomogla številna novozgrajena balinišča po krajevnih skupnostih. Razveseljiv je podatek, da je balinarski šport zajel tudi mladino, kar je vsekakor pogoj za množičnost in tudi kvaliteto. Najboljši v letošnjem prvenstvu ao bili igralci Huj, ki so od 14 srečanj izgubili le štiri. Nekoliko so razočarali balinarji Kokre. Vzrok pa je vsekakor v tem, ker so omogočili vsem članom, da tekmujejo in si s tem nabirajo izkušnje za prihodnje. Prijetno presenečenje so mladinci in pionirji iz krajevne skupnosti Planina, ki so osvojili peto mesto. Lestvica po končanem prvenstvu: Huje Center Borec Cirče Mladina Primskovo Kokra Vodovodni st. 14 10 4 144: 08 23 14 0 5 141:122 23 14 8 6 137: 00 21 14 7 7 126:143 21 14 6 8 130:140 20 14 6 8 132:140 20 14 6 8 100:141 10 14 4 10 108:137 16 C\\(\et. Milim lo višino med 3500 in 4800 metri in s tem pogoj za zlato značko. Med njimi je bilo devet leščanskih letalcev - Viljem Ekar, Boris Kranjc, Tone Cerin, Vojtjeh Hladnik, Saška Gorjanc, Franc Lajovic, Karel Ceč, Matjaž Orožim in Srečo Mohar — ter trije letalci aerokluba Ljubljana, ki gostujejo na leškem letališču. Zlato višino sta dosegla tudi mlada Leščana Matjaž Rižma-rič in Roman Majkič, ki pa sta letela brez barografa in za dosežek nimata pisnega dokumenta. Na diamantno višino — med 6400 in 0100 metrov - se je dvignilo devet letalcev: Milan Jukič, Bojan Kadunc, Karel Ceč, Srečo Mohar, Gabrijel Pesjak, Stane Vrečko, Pavel Potočnik in Franc Reaman, vsi ALC Lesce, ter član aerokluba Ljubljana Sašo Petek. Karel Ceč je z doseženo višino kompletiral zlato značko in tako kot četrti leski jadralni letalec -pred njim je to uspelo le še Francu Štruklju, Borisu Praprotniku in Janezu Pintarju - osvojil zlato značko s tremi diamanti. Zlato značko so kompletirali še trije Leščani - Viljem Ekar, Tone Cerin in Vojtjeh Hladnik. Leski dosežek je zares enkraten, aaj se v zgodovini jugoslovanskega jadralnega letalstva še ni zgodilo, da bi letalci v enem dnevu dosegli toliko zlatih in diamantnih višin. I. Mesaric DOBER NASTOP NAŠIH ALPINCEV VAL D1SERE - Jugoslovanska A moška alpska reprezentanca, ki je na prvih snežnih pripravah v tem francoskem visokogorskem smučišču ie nastopila tudi na dveh veleslalomih. To je bil hkrati prvi snežni trening Križala, Strela, K ura I ta, Franka, Cerkovnika, Benedika, Petroviča in Cižmana za novo alpsko sezono 1081 do 1082. Jugoslovanski smučarji so se na tem tekmovanju mednarodne karavane, ki je ta čas na valdiserskih smučiščih, dobro odrezali. Sicer je po dveh nastopih v skupnem seštevku zmagal pri fantih Francoz Y ves Tavernier. Naši so se odrezali takole: Jure Franko je bil drugi, Jože Kuralt četrti, peti je bil Boris Strel in šesti Bojan Križaj. Zelo dobro je vozil tudi Rok Petrovič, ki je bil v drugem nastopu osmi in v skupnem dvanajsti, medtem ko je bil Oi>-man devetnajsti. Cerkovnik in Benedik pa zaradi napak nista bila uvrščena. REMI S TRETJIM NA LESTVICI KRANJ - I. ZVL Triglav : Kotor (0:2, 3:3, 2:1, 4:3), letni bazen, 300, sodnika Ivkovič (Zagreb), (Koper). Triglav: Plavc. Jerman. Valu sat Calič 1, Svarc 2, Starihs 1, Svegelj,! Wagner, Malavašič 1, BaJderman J. vec, Perkovič. Kotor: Popovič, Radulović 1, D. 11 vič, Porabić 1, Kostič 1, Maatorar. mardžija, 2. Ulj are vic 2, Markovi« 1 loše vič 1, Dodič, Nikoli«. Stepe« vi* Gostje is Rotorja, ki ao takrat i brez reprezentanta Gobce vi ča, ss st i v Kranju predstavili kot čvrsto ■ Toda brez avojega kapetana niso sani slovesa tretjeuvrščenega moštva v stvu. Domači igralci so v tem srečsaj« zali tako igro, ki navdušuje, »tro as vali in odlično igrali. Gostje povedli. a domačini »o jim bili »ta tami. Po izenačenju in vodstva Trigkm t Kotorjani apet ujeli domačine. V snizi « trtini se je vnela ostra bitka nnup. D macini ao jo imeli v ovojih rokah, sodnik Ivkovič iz Zagreba se je raju * za remi. n Vaterpolo PO PRVEM KROGU VODOVODNI STOLP KRANJ - V kraajake«i**"**' ba je bil prvi krof *ete4nj«y republiškega prvenstva Zaj alov oe bori pet slovenakin niootev — konkurence pa nartopajo tudi ml, Triglava. . Samo prvenstvo, drugi krof ■«* in tretji v Renčah, je pokazalo lep i dek slovenskegs vaterpola. ** _ število moštev je zgovoren djkzz. si i slovenski vaterpolo navzgorJPrrttr njem prvenstvu nastopajo tudi iz Krškega, ki ao pokazali, da aka igra ni tuja. Sicer so po največ na prvem delu Vodovodnega stolpa iz Triglava ao bili drugo najbolja? prvenstvu. , ._ Izidi - I. kolo: Vodovodni stolp B 0:11, Iskra : Krško ^»V*-* sterna 4iW; II. kolo: Voa^vošai Iskra 17:0, 2. Krško : Ronte B 2usterna 0:5; IIL kolo: Trigm^n 13:4, Vodovodni stolp : t**"* Iskra : Renče 13:3; IV. kolo dovodni stolp 7:31, Zusterna i Triglav B : Iskra 13:10; V. iosk Triglav B 3:18, 2uoterna i h*™ 1 Iskra : Vodovodni stolp 0:17. Lestvica: Triglav B 6 (zunaj konkurence) Vodovodni stolp 5 Krško 5 Iskra 6 Zusterna 5 Renče 5 Isnot KrJkolI 5 0 • **« PRESENETILA EKIPA KRANJA KRANJ - V občinski TRBf ligi zožena začetku prvenstva i i presenetili vaterpolisti Kranja i« rt tretjem odigranem kom. nak* točk so zbrali igralci Vodovoauomj ki ao uspeli v modaebojasm Kranjem osvojiti točko. Izidi t* : Iskra 0:5, Bazenarji : Zveaaa vodni stolp : Triglav A 10:3,1 Bazenarji 13:4, Triglav B I 1 Vodovodni stolp : Kranj li.lt. Triglav B 7:0, Iskra : Vodovodni i Bazenarji: Kranj 8:16. Plavanje V RADOVLJIVI NAJVEČ KRANJČANOM RADOVLJICA - RadovHi«i basen je dva dni gostil najhob« ak venske plavalke in plavalce, ki » f borili za letošnje posamične in a*** ne republiške naslove. Prreaat»» j bilo za absolutno kategorijo in kataj rijo mladincev. V absolutni kategoriji je pnmiai prvo mesto med moštvi osvojil kraaJs) Triglav pred Ljubljano ia Ilirijo a, molkih so bili po pričakovanja u boljši Triglavani. ki ao prvi tam m ženskami. Mod mladinci so resuhOl naslov osvojili Kranjčani, ki ao m tudi pri mladincih, pri mladinkah aa t Trigfavanke tretje. Najboljši poam« nik je Borut Petrič is kranjskega fi glava. Borut Petri č je na tem arianaU osvojil sedem prvih mest dvakrat nt bil tudi član zmagovalne štafet* 1) „ glava. (Več o prvenstvu v RaoVtjidif petkovi številki.) ■F 4 JULIJA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 13.STRAN G LAS vi 3 ii rt KRAJEVNA SKUPNOST BLED čestita vsem delovnim ljudem in občanom za krajevni praznik ter za dan vstaje slovenskega ljudstva in želi v naprej še več delovnih uspehov rl ELMONT BLED Telefon n. c. 77-351 , . ... dejavnost: elektromstalacije, strelovodi, kabelski razvodi elektromehanika, ključavničarstvo, chiping servisi hladilna tehnika, izdelava in montaža industrijske avtomatika in grelnih teles — servisne službe Vsem delovnim ljudem in poslovnim prija-j teljem čestita za praznik Bleda, dan vstaje in ■ občinski praznik Radovljice J Zavod za razvoj in • pospeševanje turizma Bled Za krajevni praznik Bleda in dan vstaje slovenskega ljudstva čestitamo vsem delovnim ljudem OBIŠČITE NAS NA BLEJSKEM GRADU IN OTOKU! - 1 raj VI M iti Kovinska delavnica Bled p. o. Seliska cesta 4 b tel. (064) 77-416, 77-417 I se pridružuje čestitkam za krajevni praz 1 nik Bleda in štiridesetletnico vstaje slo venskega ljudstva Splošno in stavbno ključavničarstvo ter kleparska dela Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje s svojimi cenjenimi kvalitetnimi storitvami vezenine bled tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n. sol. o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik Bleda, občin **/ praznik Radovljice in štiridesetletnico vstaje r UratJ Obrtno gradbeno podjetje GRAD BLED Izvajamo vae vrste nizkih in visokih gradenj ter nudimo gradbene obrtniške usluge VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJA TELJEM ČESTITA ZA PRAZNIK BLEDA IN DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA DO Golfturist Ljubljana n. sub. o. TOZD park hotel Park botel Bled G TOZD GOLF HOTEL Golf hotel Bled za praznik Bleda, dan vstaje in občinski praznik Radovljice čestitamo vsem občanom in delovnim kolektivom r BLED Hotelsko turistično podjetje Bled z n. sol. o. Grand hotel Toplice, hotel Jelovica, hotel Krim, hotel Lovec, gostišče Mlino Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik Bleda, dan vstaje in občinski praznik Radovljice ter se priporoča Kmetijska zadruga Bled čestita vsem članom in občanom za praz nik Bleda in dan vstaje V vrtnariji in cvetličarni opravlja vse vrtnarske in cvetličarske storitve Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodaja tudi gradbeni material KOM PAS--- JUGOSLAVIJA 30 let vaš turistični kompas TOZD Kompas hotel Bled in TOZD inozemski turizem turistična poslovalnica Bled priporočata svoje storitve in čestitata vsem delovnim ljudem ob krajevnem prazniku Bleda in k dnevu vstaje TOMEK, U.JOUM Mi L, A S14.STRAN beogradska banka temeljna banka ljubliana N« nodlagi določil Pravilnika o delovnih delovne skupnosti BB TB Ljubljana komisij« razmerja objavlja prosta dela in naloge REFERENTA AGENCIJSKEGA POSLOVANJA v poslovni enoti Kranj Za navedena dela in naloge morajo kandidati imJ.:_ slednje pogoje: amv°m*S**mm na- — srednješolska izobrazba, — 2 leti delovnih izkušenj Delo se združuje s polnim delovnim časom za določen čas do 10 i kmm. Plamene prijave z dokazili o izpolnjevanja pogoj«v mm* -didati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Beograda! Temeljna banka Ljubljana, Poslovna enota Kranj — jeva 1. Novo je lepše Bogata izbira talnih oblog raznih domačih izdelovalcev, vam bo olajšala odločitve pri prenovi vašega doma. Od 6. 7. do 18. 7. v blagovnicah v Ljubljani in Mariboru ter v prodajalni v Kamniku. Vele- Priporočajo se vam: Metalka, Astra, Koto, tekstil iz Ljubljane, Sloga 28 greb, Verna Maribor @ metalka Opozarjamo vas na: posebne ugodnosti pri nakupu, rezanje blaga po meri,_ robljenje,_ prevoz kupljenega blaga do 35 km od prodajalne,__ obloge s tovarniško napako do 50% ceneje. _ SOZD »MODA« TP ELITA p. o. KRANJ TkTdrovske štipendije za šolsko leto 1981/82 za poklic prodajalec tekstila Prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 1,65 je potrebno še priložiti: - spričevalo o zaključnem šolanju, . jru»jnskih članov — potrdilo Skupščine občine o premoženjskem stanju družine in Pj Prijave sprejema »MODA« TP »ELITA« p. o. Kranj, splošno-kadrovski se o , Titov trg 7, Kranj. Razpisni rok: 15 dni po objavi. roku O izbiri bomo kandidate obvestili v 7 dneh po končanem razpisnem ro Zvezna carinska uprava CARINARNICA JE8ENICE razpisuje prosta dela in naloge 1. TREH DELAVCEV carinik za kontrolo potnikov in prevoznih sredstev oziroma za zadeve nadzora nad blagom in prevoznimi sredstvi Pogoji: — Štiriletna srednja šola ekonomske, administrativno-upravne splošne, elektrotehnične, strojne ali kemijsko-tehnološke smeri, šest mesecev delovnih izkušenj in znanje enega tujega jezika, — kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje določene v 318. členu Zakona o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter Zveznih upravnih organih (Ur. list SFRJ št. 23/78 in posebne pogoje, določene z Odlokom o posebnih pogojih za sprejem delavcev na delo v carinsko službo (Ur. list SFRJ št. 64/74), — kandidati morajo imeti urejeno vojaško obveznost. — potrebno je znanje slovenskega jezika Objavljena dela in naloge veljajo za nedoločen čas s tromesečnim poskusnim delom. 2. ŠTIRIH PRIPRAVNIKOV za carinika v kontroli potnikov in prevoznih sredstev oziroma nadzora nad blagom in prevoznimi sredstvi, z dokončano štiriletno srednjo šolo ekonomske, administrativno-upravne, splošne, elektrotehnične, strojne ali kemijsko-tehnološke smeri. Kandidati pod 1. in 2. točko, ki izpolnjujejo razpisane pogoje, bodo psihološko testirani. Stroške prihoda na testiranje krijejo kandidati. Ponudbe, kolkovane z 4. din administrativne takse, z obširnim življenjepisom, dostavite Carinarnici Jesenice, Cesta Maršala Tita 37, 64270 Jesenice, v roku 15 dni po objavi. SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Komisija za delovna razmerja razpisuje potrebe po delavcih za opravljanje del in nalog VEČ GRADBENIH DELAVCEV Nastop dela takoj. Delavci bodo sprejeti za določen čas s polnim delovnim časom (.3 mesece). Interesenti naj se /glasijo v kadrovski službi podjetja. TOTAL črpalka na Ljubelju Pri nas dobite: kavo, filme KODAC, meh-čalce, pralna sredstva, skladkarije, igrače, vseh vrst motorna olja itd. Pri nakupu nad 1.000 Asch vrnemo davek takoj, menjava ugodnejša. PRISRČNO VABLJENI! ElAN Tovarna športnega Begunje -odja n.sol.o. Na osnovi 11. člena Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Športna orodja in TOZD Smuči ter sklepa komisije m delovna razmerja TOZD Športna orodja in TOZD Smuči objavljamo prosta dela in naloge za določen čas TOZD SMUČI - 8 nekvalificiranih delavcev (g žensk in 2 moška) - delovno razmerje za določen čas se sklepa za čas od 10. & do 31.12.1981 za delo pri proizvodnji smuči TOZD ŠPORTNA ORODJA - 20 nekvalificiranih delavcev (10 žensk in 10 ■nas ia) _ delovno razmerje za določen čas se sklepa za čas od 1.9. do 3112.1981 ^ Pogoji: — dopolnjena starost 18 let, _ zdravstveno sposoben za opravi ian i« _._i •„ «.-,\«« _ delo.jedvoizmensko, P v,Janjeposamezn* del mask*, _ delovno razmerje se sklepa za določen čas Pismeneprijavezbira kadrovska služba KLAN Tovarna nega orodja, Begunje na Gorenj »^T^ O rezultatih objave bodo kandii^^t! oh^Ž. TEMELJNO SODIŠČE KRANJ Predstavništvo Na podlagi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja prosta dela in naloge KUHARJA IN DELAVCA NA FOTOKOPIRNEM STROJU za temeljno sodišče v Kranju, za katera se zahtevate pogoja: — - osnovna šola, — eno leto delovnih izkušenj Delavec, ki bo sprejet na delo na temeljno sodišče, bo združeval delo n nedoločen čas. Interesenti naj v 15 dneh po dnevu objave višavja prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o pogojih na naslov Predstavništvo temeljnega sodišča v--»— Ulica Moše Pijadeja 2. Kandidati bodo o azbiri obveščeni v II dneh po preteku roka za prijavo. Pilbo Bohinjska Bistrica razpisuje na osnovi sklepa delavskega sveta > m 29. 6.1981 dela in naloge 8 posebnimi pooblastili u odgovornostmi POMOČNIKA DIREKTORJA za raz vojno-tehnično področje dela delovne organizacije Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati Is naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba tehnične smeri, — najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — druge pogoje v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki SO Radovljica Prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljem v II dneh po objavi razpisa na naslov DO Filbo, BohiajaVi Bistrica, Ajdovska 2, z oznako »za razpis«. Delovna organizacija ne razpolaga s stanovanji OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 15.STRAN O LAS telefon 23-341 Prodam več TELIČK in BIKCEV za rejo. I^etence 1 Prodam 1,5 kub. m suhih MACESNO VIH plohov. Kupljenik 6, Bled KUPIM pRODAM ^badrtotn. Alp-ka c. 94. L««*^ j^.kreon««. "-t------- 6450 ^ SLAMOREZNICC.s prtsJnj-i?f^. H 3 in ve* BUTAR od »za :^2^•J•V£m 15 ton CEMENTA. H rase 52 JjgkA 6621 %dam 5 ton betonskega ŽELEZA JJ*rt 10 mm. Telefon 22-885 - Kranj ^dam TRAKTOR TV 18 KM. Am-Jjt, Krnic* 12, Zg. Gorje pri Bledu ~ 6623 Mdun 3 BIKCE in TELIČKO (si-Luice), stare od 2 do 8 tednov. Jam-i« 6624 ćmobel TELEVIZOR iskra LfrVeia, Sp. Bennica 165 6625 NEMŠKE OVČARJE, brez Ugfta. MeHhen, Reaeva 1, Kranj 6626 prodam dva GOBELINA: »Mlin na ^ in Akt«. Ogled je možen vsak dan od j 7do 20. ure. Pretnar Kristina, Sercmr-jj II, Radovljica 6627 I prodajamo RIBEZ, od 8. do 18. ure. C. J ^js 4. Kranj. tel. 21-582 6658 z vso aaaa Jjjj«4, Kranj, , 'flO-litraki AKVARIJ, la** ĆP Glaa, Kranj, Stavek TK Go-(ttfrki tisk Kranj. tisk. ZP Ljudska jrtrica, Ljubljana. Naslov uredništvu [»■prave liata: Kranj. Mode Pijadeja 1 7 Tekati račun pri SDK v Kranju: stežka tlSM-aas-SlOM - Telefoni: n. c. 4441, glavni urednik, odgovorni urednik la oprava 21-835. redakcija 21-860, ^anereiala — propaganda, naročnina, fit)i oglasi in računovodstvo 23-341. Individualna polletna naročnina /M, - din, za inozemstvo preračunano f valuto vključno a poštnino. Oproaceno prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1 / 72. -----> Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1977 — oktober. V račun vzamem tudi gradbeni kredit. Pipan. Lule 19. Šenčur 6655 Ugodno prodam ŠKODO 105 L. letnik 1978, 30.000 km, cena po dogovoru. Ogled v mehanični delavnici Kmetijske zadruge Skofja Loka 6659 Prodam KATRCO. v voznem stanju, celo ali po delih. Baselj 24. Preddvor 6478 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno. Ogled moten vsak dan. Mullner Slavka, Groharjevo naselje 12. Skofja Loka 6563 Ugodno prodam ZASTAVO 750 luz, letnik 1972. Zglasite »e od 6. do 9. in od 19. do 21. ure pri Zdovinu — Noe Tončka, Slatna 11, Begunje 6558 Prodam dobro ohranjen VVARTBURG Dacar Anton, Breg oh Savi 28, Kranj, telefon 40-130 6573 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1968. Cerklje 200 6629 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1972. Ogled v soboto. Gajio'. Lahovče 31, Cerklje 6630 ŠKODO lOO S, 71.000 km, registrirano do 7. 6. 1982, prodam za 4 SM. C. Staneta Žagarje 58' »• Kreni 6631 126-P, 8100 km. letnik 1980, prodam za 8 SM. C. Suneta Žagarja 58/a, Kranj 6632 Prodam 126-P, letnik 1977, prevoženih 24.000 km. Informacije po telefonu 23-806 6633 Prodam dele za MERCEDES 200 D (repac): desni zadnji blatnik, okrasno masko, zadnji in sprednji vetrobran. Teran Jože, Retnje 1 /a, Tržič 6634 DIANO, letnik 1976, poceni prodam. Vasiljevič Dulan, Gorenjskega odreda 10, tel. 27-418 6635 Zelo ugodno prodam DIANO, letnik 1977. Mraz, Pot na JoAta 25, Kranj 6636 Prodam VW 1200, letnik 1968, 12 V. Visoko 77, Šenčur " 6637 Prodam ŠKODO 1000 MB, po delih ali celo. cena ucodna. Mlaka 22, tel. 22-661 _ Uro* Gunčgr 6638 Nujno prodam ZAPOROŽCA, letnik 1977. Informacije vsak dan popoldan po tel. 83-845. Prešeren Darinka. Finžgarje va 3, Jesenice 6639 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do .maja 1982. Ovsifte 45 telefon 70-232 ' 6640 Prodam R-4 TLS, dobro ohranjen, garaiiran. Ogled je možen v sredo od 16. do 18. ure. Antonič Igor. Titova 70. Jesenice 6641 ZASTAVO 101. letnik 1973, prodam najboljšemu ponudniku. Razgledna 28, Bled 6642 Prodam CZ 250 moto cross brez motorja in MOTOR za MAICO moto cross 125, po delih. Lamovec Janez, Goropeke 6, Ziri 6643 Prodam MOTOR za NSU 1200 C, po generalni. Vreček, Velesovska 1. Šenčur 6644 Prodam ALFA ROMEO giulia 1300 TI. starejfti letnik, registrirano do marca 1982, za 2 SM. Vida Srečo. Ul KokrSkega odreda 8, Lesce 6645 Poceni prodam ŠKOLJKO od R-8 ir E?£n7l!.dfle ter "koraJ nov MENJAL NIK. Ogled vsak dan Moste 52 pri Matu hu, Žirovnica HPAK STANOVANJA! Kupim GARSONJERO ali enosobnn STANOVANJE na Bledu Informacije po tel. 77-267 med 8. in 14. uro 6647 Oddam SOBO fantu. Telefon 27-201 6648 V okolici Kranja vzamem v najem GARSONJERO ali enosobno STANO VANJE, za dobo 3 let Ponudbe pod: Vesten plačnik 6649 POSESTI ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALEŠA KURALTA a. K iskreno zahvaljujemo vsem za podarjeno cvetje, izraze sožalja ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI V8I NJEGOVI! ZAHVALA Ob izgubi našega tasta, deda in pradeda JOŽETA SOVINCA krojača v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem in vsem, ki ste ga spremili v tako velikem Številu na njegovi zadnji poti. Hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, govorniku Hriberniku, pevskemu zboru, praporščakom ter duhovščini za lep pogrebni obred. ŽALUJOČA DRUŽINA 80VINC! Brode, 9. julija 1961 Staro enodružinsko H ISO z vrtom in nekaj zazidljive zemlje in gozda, menjam za primerno HlSO z vrtom. Ponudbe pod: Okolica Tržiča za okolico Kranja 6494 Izgubil sem ROČNO TORBICO, od Naklega do Podtabora. v katen je pro metno dovoljenje in nekaj drugih doku mentov. Prosimo poštenega najditelja da jo vrne proti nagradi na naslov v pro metnem dovoljenju ali postaji ZAPOSLITVEi OBVESTILA Takoj zaposlim KV ali priučenega PEČARJA. OD po dogovoru. Vinko Svegel, I^>m 5. Tržič 66Sn IZGUBLJENO Najditelja URE s posvetilom »PEKO«, prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov: Lombar. Bistrica 163, Trtic 6652 PEDIKURA CILKA SATLER -Kranj, OMhamska 14, obvešča cenjene stranke, da bo PEDIKURA zaradi dopu sta zaprta od 18. julija do 12. avgusta 6588 Optika »GHETALDUS« - Koroška 17. Kranj, bo od 7. 7 1981 do 2. 9. 1981 poslovala od 7. do 15. ure 6651 Žalostno sporočamo, da je umrl nas dragi mol oče, ded brat in stric DRAGO LOKAR upokojenec Dragega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v torek, 14. julija 1981, ob 16.30 izpred mrliške vefice na pokopališču v Kranju. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Kranj, Ljubljana, 12. julija 1*81 OSTALO Oddam SKLADIŠČNI PROSTOR 40 kv. m v Naklem. Jenkole. Bistrica, 181. Tržič Ilčem ZIDARJA, ki prevzame gradnjo hiie do strehe (material imam kupljen) v bližini Kranja V račun dam lahko tudi gradbeno PARCELO Naslov v oglasnem oddelku *** Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga mama ANGELA RIHTARŠIC p. d. Kosova is Laj I Pogreb bo v sredo, 15. julija 1981, ob 17. uri iz Selc na tamkajšnje pokopališče. Žalujoči otroci: Janez, Stanko, Rafko, Filip, Marija, Cirila Matija, Gabrijel, Vida, Viktor in Tončka z družinami, bratje in sestre ter drugo sorodstvo. Lajte, Besnica, Golo brdo, Skofja Loka, Jesenice, Kamna gorica, Kropa, Dobrova Lajfte, 13. julija 1981 STROKOVNA SLUŽBA 818 DBUŽBKNTH DEJAVNOSTI občine Kranj Po sklepu zbora delavcev objavljamo nezasedeno delovno področje KNJIGOVODSTVO -BILANCA Pogoji: — dokončana srednja ekonomska strokovna izobrazba, - 2 leti prakse pri delih finančnega knjigovodstva Za opravljanje del in nalog je predvideno trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo svoje prijave s opisom dosedanjih zaposlitev aa Strokovno službo 818 družbenih delavnosti Kranj, Trg revolucije 1 v IS dneh po objavi. O izbiri bodo obveščeni pismeno v 6 dneh po sklepanju na zboru delavcev. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila v 76. letu starosti nasa draga žena in mama MARIJA SUŠNIK roj. Vilfan - Unkova mama s Suhe pri Predosljah Pogreb drage pokojnice bo izpred hiše žalosti na Mlako pokopališče v sredo, 15. julija 1981, ob 16. uri. 4 ŽALUJOČI VSI NJENI! Suha pri Predosljah, 13. julija 1981 OBRTNIK p. o. SKOFJA LOKA, Blaževa3 razpisuje po sklepu DS prosta dela in naloge SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoji: — polkvalificiran delavec v gradbeništvu ali drugi stroki, — 1 leto delovnih izkušenj, — 3 mesečno poskusno delo Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov DO Obrtnik, Skofja Loka. V 83. letu starosti je TEREZIJA BLAŽIČ iz Gorenje vasi - intemiranka RavensbrOcka med NOB Pogreb bo v torek, 14. julija 1981, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Gorenji vasi. OHRANILI JO BOMO V LEPEM SPOMINU! VSI NJENI ZNANCI IN PRIJATELJI! Golnik - Ko so delavci Splošnega gradbenega podjetja iz Tržiča pripravljali zemljišče za postavitev novega električnega agregata za golniški inštitut, so pod graščino naleteli na kraško jamo, polno visečih in stoječih kapnikov. Hodnik vodi kakih trideset metrov daleč proti stari stavbi bolnišnice, tu pa ga zapira »zamašekt. Kranjski jamarji, ki se za redko najdišče na Gorenjskem še posebej zanimajo, bodo te dni obarvati vodo Sotoka, ki teče pod zemljo in tako ugotoviti. kje prihaja na dan. koda, ker ne bodo natančneje raziskali tudi jame globlje od »zamaška*. Delo narave namreč ne bo ustavilo naložbe solni škega inštituta. (H. J J - Foto: V. Cpajakmif PISANO POLETJE . _ __. . Penrav ie sicer toplo nedelj- V Bohinju ima dez mlade ... - ^/g^oito motilo pršenje iz sko popoldne ob bohinjskem jezeru P^^m^p^č;kra-obmkdvTpa to nedeljskih ^^"J^nnZiaT^ sonce. - Foto: tek počitek pod dežnikom, pa je spet posijalo sonce L. M. Hudo trčenje pri Radovljici - Na gorenjskih cestah je minuli vikend precej hudih nesreč. Tako je med drugim do silovitega trčenja v petek, 10. julija, ob 9.40 na magi cesti med Lescami in Radovljico. Tri osebe so bile pošk ne, materialna škoda pa znaša okrog 350.000 dinarjev. -nik osebnega avtomobila avstrijske registracije zaradi pn ke varnostne razdalje ni mogel ustaviti za kolono vozil je na nasprotni vozni pas in trčil v tovornjak. Osebni a odbilo v vozilo z beograjsko registracijo, slednje pa še p osebni vozili nemških državljanov. Ranjeni so biti potniki i strijskem vozilu. — A. Z. - Foto: S. Saje Nova lekarna v Žireh ■ i___:x;U m Pretekli petek so v Žireh slovesno odprli novo lekarno, eno najsodobnejših v Sloveniji - Veljala je 20 milijonov dinarjev, ob njej pa je predviden prostor za zdravstveno postajo Ziri — V petek, 10. julija je najprej žirovska godba na pihala in nato pesem moškega pevskega zbora Alpina pod vodstvom Slobodana Poljanska začela slovesnost ob otvoritvi nove lekarne, ki so io zgradili tik ob krajevnem domu. Novo lekarno je namenu predal Zdravko Krvina, sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko, ki je ob tem spregovoril o zdajšnjih gospodarskih in družbenopolitičnih razmerah. Razvoj lekarniške službe v 2ireh pa je orisala Marci Vehar, vodja žirovske enote Gorenjskih lekarn. Žiri so tako dobile dragoceno pridobitev, novo lekarno, eno naj- sodobnejših pri nas. Objekt je projektiral Danilo Oblak s Projektivnega podjetja Kranj, zgradil Tehnik iz Škofje Loke, notranjo opremo je oblikoval Marjan Prijatelj, izdelal pa mizar Franc Sitar. Sodobna zgradba, ki je zgrajena za dolgo dobo, ima skupno površino 245 kvadratnih metrov, poleg prostorov za lekarno je v njej tudi lekarniško stanovanje. Lekarna bo popolnoma samostojno oskrbovala z zdravili širše območje, z zdravilnimi pripravki pa tudi v primeru izrednih razmer. V kleti je namreč tudi prostor za de-stilator. Da so načrtovalci mislili na vse, pove podrobnost, da bodo obiskovalcem ob vhodu na voljo plastični kozarčki, v katere bodo lahko natočili vodo in popili zdravilo. Žirovska lekarna je veljala 18 milijonov dinarjev, 2 milijona dinarjev so prispevale Gorenjske lekarne, 9 milijonov dinarjev zdravstvena skupnost Gorenjske, ostalih 7 milijonov dinarjev predstavljajo krediti. investicija je od načrtova-dinarjev porasla je bila GLASOVA ANKETA Najboljši v Maribor Celotna nih .5 milijonov Šoferji, avtomehaniki in avto-električarji z Gorenjske so v soboto, 11. julija, v Kranju svečano in delovno proslavili svoj praznik — 13. julij, dan šoferjev in avtomehanikov. Pod pokroviteljstvom Medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko in v sodelovanju zveze šoferjev in avtomehanikov iz vseh gorenjskih občin se je dopoldne v preizkusu teoretičnega in praktičnega znanja pomerilo 53 šoferjev, 27 avtomehanikov in 7 avtoelektrikarjev. Med avtomehaniki sta prvo in drugo mesto osvojila avtomeha-nika Alpetoura TOZD servis avtomobilov in mehanizacije in se tako uvrstila na republiško tekmovanje, ki bo v Mariboru. Žiri so dobile novo lekarno, eno najsodobnejših v Sloveniji. Ko bodo možno sn, bo ob njej zrasla še zdravstvena postaja. namreč že leta 1978. *aaj J" vendarle pod streho; denarne jzaore „a začetku letošnjega leta se namV ^zijLdnie ^pffkon-zaustavitvijo gradnje tik P1^ do cem. Večletni premor od naenov u M. Volčiak /O ljubljanska banka temeljna banka Gorenjske Kranj Namensko varčevanje za deset novih vrst posojila_ Ljubljanska banka nudi občanom na podlagi namenskega dinarskega varčevanja oziroma na podlagi prodaje deviz in vezave dinarske protivrednosti teh sredstev posojila za naslednje namene: nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš. plačilo stroškov vzdrževanja oziroma obnove stanovanja ali stanovanjske hiše, nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah, gradnjo ali nakup garaže od organizacije, ki je pooblaščena za prodajo. plačilo stroškov za priključitev stanovanja ali stanovanjske ' hiše na električno omrežje, toplotno ogrevanje, vodovodno omrežje in kanalizacijo, plačilo stroškov za telefonski priključek. popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev, plačilo vpisnine za izredno šolanje, plačilo invalidskih pripomočkov ter drugih pripomočkov in storitev za rehabilitacijo , Pri namenskem varčevanju dinarskih sredstev se občan lahko odloči bodisi za redne mesečne pologe bodisi za enkratni polog. V obeh primerih varčevalna doba ne more biti krajša od 12 mesecev in daljša od 36 mesecev. Po poteku dogovorjene dobe varčevanja dobi občan od 150 do 330 odstotkov posojila na privarčevani znesek, odvisno od trajanja in načina varčevanja Kadar pa občan proda banki konvertibilna devizna sredstva ter veže za dogovorjeno dobo njihovo protivrednost v dinarjih, dobi kredit takoj in v višini 250 odstotkov od vezanega zneska. hitreje do cilja Visoka vročina in rdeče grlo KRANJ - V zadnjih dneh junija in v juliju je v dispanzerju za predšolske otroke kranjskega Zdravstvenega doma iskalo zdravniško pomoč precej otrok, ki so imeli precej podobne bolezenske znake. Kot nam je povedala dr. Milena Zavrnik iz otroškega dispanzerja, imajo otroci visoko vročino in rdeče grlo. Običajno predpišejo takemu otroku penicilin ske preparate, kar. navadno že v kratkem času pomaga. Nesdravljena vročična stanja z rdečim grlom pa ae lahko razvijejo v gnojne angine. Sprva so obolevali največ predšolski otroci, ki so se udeležili plavalnega tečaja v zimekem bazenu, kasneje pa ie drugi otroci, tudi šolski.Te vrste obolenja, čisto nič značilna za ta poletni čas, se kljub hudim bolezenskim znakom v kratkem času pozdravijo; le par otrok je bilo treba poslati v bolnišnico, kjer pa niso ugotovili, da bi ilo za kakšno drugo bolezen. Televizor zgorel Britof - V petek, 10. julija, ob 21.30 je nenadoma izbruhnil požar v barvnem televizorju last Anice Ku-kovec iz Britof a pri Kranju. V televizorju je prišlo do kratkega stika, tako da se je vžgal in eksplodiral. Požar, ki so ga pogasili sosedje, se ie razširil tudi na pohištvo. Skoda znaša okrog 200.000 dinarjev. A. Ž. Požar ali požig Kranj — Na parkirnem prostoru na Hafnerjevi poti 11 v Kranju je v nedeljo, 12. julija, ob 22.15 nenadoma začel goreti osebni avtomobil last Vide Kavčič iz Kranja. Ker je bil avtomobil že nekaj ur parkiran, domnevajo, da ni prišlo do samovžiga. Razen tega pa so pred izbruhom opija priče videle, da je nekdo hodši okrog avtomobila. Za neznancem poizvedujejo. ^ 2 delo nasploh lahko bolj cenjeno in vrednoteno. Nisem pričakoval, da bom med 27 sodelujočimi osvojil prvo mesto. Nalogo sen Po oceni komisije kva/itego opravil v 12 minutah. Konkurenca v Mariboru bo nedvomno veh-ko večja, vendar se ne bojim. P* tudi v prihodnje bom še sodeloval na področnih tekmovanjih.« Franc Strehovec, vodja TOZD servis avtomobilov in mehanizacije na Laborah: »Iz naše temeljne organizacije združenega dela se je za letošnje področno tekmovanje prijavilo sedem avtomehanikov. Konkurenca je bila huda in zares nisem pričakoval, da bodo naši fantje dosegli takšen uspeh. Uspeh ie Še toliko večji, ker je bil v praktičnem delu tekmovanja poudarek predvsem na kvaliteti opravljene naloge. Pa tudi čas je bil odločilen. Zato se najbrž lahko pohvalimo, da naš servis le ni tako slab, kot se včasih sliši pri posameznikih. Upam, da se bosta naša avtomehanika tudi na republiškem tekmovanju dobro odrezala.« Silvo Hafner (ltM) iz Hitenj, sest let avtomehanik na servisu Labore: »Vseh šest let že delam na servisu na Laborah in rad opravljam ta poklic. Zadovoljen sem, čeprav bi bilo naše Miloš Gorjanc (ltM) is &• tenj, sest let avtomehanik aa servisu Labore: »S Silvotom k vsa leta delava skupaj in tako sva se tudi skupaj prijavila za sobotno tekmovanje. S časom 13 minut sem zasedel drugo mesto in sen zelo zadovoljen. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, pa tudi sicer je bila celotna prireditev v počastitev praznika zares svečana Na tekmovanju mi je le teoretični del delal nekaj več tetiv, vendar upam, da se bova s Silvotom tudi v Mariboru dobro odrezala.« A. ž. NESREČE ZADEL PE8AKINJO Kranj - Avgust Horvat (1945) iz Ljubljane je v nedeljo, 12. julija, ob 9. uri pripeljal iz Ljubljane po Ga štejskem klancu navzdol. Ob vznožju klanca pred prehodom za pešce zaradi neprimerne hitrosti ni mogel pravočasno ustaviti in je zadel peša kinjo Slavko Česen (1910) iz Kranja. Hudo ranjeno so odpeljali v jeseniško bolnišnico. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Naklo — V nedeljo, 12. julija, ob 8.45 je v Naklem zaradi prekratke varnostne razdalje prišlo do verižnega trčenja. Jože Cernivec (1926) iz žej je peljal iz Radovljice proti Naklem. Zaradi prekratke varnostne razdalje v koloni ni mogel pravočas- no ustaviti in se je zaletel v turškega državljana pred Trčenje je bilo tako silovito, da: . turški državljan trčil še v vosilo| njim. Voznik Črnivec se je pri nju hudo ranil in so ga prepelj Klinični center v Ljubljani. ZAPELJAL V KRIŽIŠČE Žirovnica — Pri Žirovnici »j nedeljo, 12. julija, ob 15.45 zan' sil je van ja prednosti v križišču L la huda prometna nesreča. Jan«* bert-Ivan (1938) z Brega v ji ^ občini je pripeljal iz Zirov križišče z magistralno cesto in jo i mera val prečkati. Takrat pa je p* magistralni cesti pripeljal Rar Jušič, ki je na začasnem