J^ro XXXIV., ST. 38 Ptuj, 1. oktobra 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1878 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Veliki načrti majhnega kolektiva (stran 2) Za ekonomsko stabilizacijo (stran 3) Odlična živinska krma (stran 5) Gradili bodo dom krajanov (stran 6) Udarniški dnevi utrjujejo tovarištvo (stran 8) URADNI ZAČETEK TRGATVE odkup grozdja je že v polnem teku Žal se je z uradnim začetkom trgatve začelo tudi slabo vreme, upamo, da je bilo to le kratko- trajno in bo letošnja trgatev po- tekala nemoteno. Sicer pa je lepo vreme v drugi polovici septembra vplivalo na vLsoko stopnjo slad- korja v grozdju in lahko torej pričakujemo sladko grozdje in kvalitetno vino. Trgatev seje uradno pričela 25. septembra in sicer za srednje rane sorte kot .so beli pinot. muškat otonel. modri pinot in ostale srednje rane sorte. Včeraj se je pričela trgatev za srednje pozne .sorte — sovmion. traminec. fran- kinja in mešane sorte. Začetek trgatve poznih sort grozdja pa bo 2i oktobra, počakati bo potrebno torej še teden dni. Odkupna mesta za grozdje so letos nespremenjena, pridelovalci lahko oddajo grozdje v Juršincih. Foto: M. Ozmec Delo vinogradnika v preši Zavrču. Cirkulanah. Leskovcu. Podlehniku in Ptuju. Oktober bo potekal torej tudi v znamenju trgatve, sicer pa imajo kmetovalci v fem času več kot Foto: K. Zoreč polne roke dela. Da bo vse opra- vljeno v pravem času pa potre- bujejo poleg pridnih rok tudi lepo vreme. Upajmo, da nam bo to letos naklonjeno! JB OB TEDNU OTROKA POUDARITI DRUŽBENO SKRB ZA OTROKA Vsakoletne manifestacije ob tednu otroka imajo stalno mesto v programih občinskih zvez prijateljev mladine. Za letos so si v ptujski občinski zvezi zadali nalogo obiskat vse invalidne otroke v ptujski občini. Pri tem bo sodelovala tudi občinska skupnost .socialnega skrbstva. V tem času, kije sicer natančno opredeljen (teden od 5. oktobra dalje) bodo pionirji osnovnih šol obiskali oziroma poskrbeli za najra- zličnejše oblike pomoči invalidnim osebam v krajevnih skupnostih. Poseben poudarek bodo v tednu otroka dali tudi v VVZ Ptuj. kjer,so odločili za pravljične ure oziroma izlete v naravo. Pravljične ure bodo na programu v dopoldanskem času in sicer od 8. so 10. ure in popoldan od 16. do 17. ure v vrtcu v Ptuju. Možnosti za širše poudarjanje družbene skrbi za otroka je veliko. Vse te manifestacije pa ne bi smele izzveneti kot priložnostna predsta- vitev, našle naj bi mesto v vsakdanjem življenju in delu. MG PREDSEDSTVO OK SZDL PTUJ O ŠTEVILNIH POMEM- BNIH VPRAŠANJIH Danes. 1. oktobra dopoldne se bo na redni seji sestalo predsedstvo '^ocinske konference SZDL Ptuj. Obravnavali in sklepali bodo o šte- vilnih pomembnih vprašanjih in nalogah, ki so pred nami. Tako bodo obravnavali gospodarska gibanja v ptujski občini v '^'ošnjem letu. sklepali o spremembah in dopolnitvah pravil OK SZDL ^uj. razpravljali o gradivu za sklic skupne seje občinske konference •^ZDL in komiteja OK ZKS Ptuj. kjer bo stekla razprava o kulturi in 'Obravnavali priprave na odhod »Vlaka bratstva in enotnosti«. Posebej pa bo slekla razprava še o programu akcij za izvedbo [^ferenduma o podaljšanju občinskega samoprispevka za zgraditev ^Iskega prostora v občini Ptuj. O sklepih in stališčih do posameznih vpfašanj bomo poročah prihodnjič. FF PRED 6. KOLONIJO PESNIKOV IN PISATELJEV v Gradišču v Slovenskih goricah se že pripravljajo na b. kolonijo pesnikov in pisateljev, ki bo od 2. do 4. oktobra 81 v okviru tedna kulture v občini Lenart. Na letošnji koloniji bodo sodelovali avtorji iz zadnjih štirih repu- bliških srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov, ki je vsako leto v mesecu februarju v Gradišču. Na letošnji koloniji, ki jo bo vodil mentor kolonije in pisatelj Peter Božič iz Ljubljane, bodo avtorji gostje v Gradišču in nekaterih drugih krajev v ienarski občini. Prvega dne jih bo sprejel član lO K K S7DI "Gradišče Rudi Lešnik, ki iih bo tudi seznanil z življenjem krajanov Gradišča in z zgodovino tega kraja, kjer se vsako leto srečujejo novi pesniki in pisatelji začetniki. V okviru kolonije se bodo vrstile tudi različne prireditve. Najprej si bodo avtorji kolonije ogledali kmetijsko gospodarstvo in življenje na kmetiji pri Senekoviču vZg. Porčiču, kjer bodo pripravili kratekliterarni večer z družabnim srečanjem krajanov. Avtorji si bodo ogledali tudi nekatere zgodovinske znamenitosti v občini Lenart, obiskali pa bodo tudi slikarsko kolonijo Zavrh 81 in področno srečanje pesnikov in pisateljev v Ptuju. V prostorih krajevne skupnosti pa bodo tudi krajši razgovori z. avtorji. Kjer bodo predvsem govorili o pisateljskem in literarnem sno- vanju. Pokrovitelj letošnje kolonijeje IMI Klemos TOZD Kiister Lenart, sofinancira pa jo tudi Raden.ska iz Radenc. Organizatorji so KUD Gradišču. ZKO Lenart ZKO Slovenije iti soorganizatorji. ki pa si predvsem želijo, da bi avtorji oziroma udeleženci kolonije, ki prihajajo iz cele Slovenije, spoznali v tem kraju, kjer so se porodile vse te ideje, sloven^egoriškega človeka, ki z vso vztrajnostjo in navdušenostjo sprejema občutke mladih pesniških m pisateljskih lite- ZK IN SINDIKATI V OBČINI ORMOŽ O NALOGAH V URESNIČEVANJU SOCIALNE POLITIKE Predsednica občinske konfe- rence ZKS Ormož Gabriela Ku- har in predsednik občinskega .sveta ZSS Ormož Miran K rajne sta sklicala skupno sejo občinske konference ZKS in "občinskega sveta Zveze sindikatov. Seja bo v torek. 6. oktobra popoldne. Glavna točka dnevnega reda bo razprava o nalogah zveze komu- nistov in zveze sindikatov v ure- sničevanju socialne politike. Nadalje bo stekla razprava še o kadrovskih, vsebinskih in orga- nizacijskih pripravah na volilno- programske konference osnovnih organizacij ZKS. to bo obravna- vala samo OK ZKS. dočim bosvet ZSS opravi! medtem volitve de- legata za 3. konferenco ZS Slo- venije. -u XX. DELAVSKA SREČANJA BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA FOLKLORNA SKUPINA NEDELIŠČE GOSTUJE V TRNOVSKI VASI Prvič v dvajsetih letih plodnega /medrepubliškega .sodelovanja J''tskih občin SR Hrvatske m SR >"\cnije. bo v krajevni skupnosti , "cvska vas gostovala kulturna r\^ma iz bratske SR Hrvatske, ^'^cinska .sveta SSH in ZSS občin dkovec in Ptuj sta se v okviru prama medrepubliške kultur- ''•Tienjave dogovorila, da bo v -j-^astitev krajevnega praznika v "ovski vasi gostovala Folklor- upi na .>Ogranak Seljačka sloga (( N ed e 1 i šče i z b ra ts k e o hči n e Čakovec. Folklorna skupina in tambu- raški orkester bosta nastopala v domu krajanov v I rnovski vasi v nedeljo. 4 Aiktobra 1981 ob 14. uri. Gostje bodo izvajali bogat pro- gram izvirnih ljudskih plesov, glas-be in pesmi Medjimurja. Ne- delišče je občanom ptujske občine dobro znano po številrrih zelo uspešnih gostovanjih v okviru Delavskih .srečanj bratstva in pri- jateljstva, zlasti pa še krajanom krajevne skupnosti Cirkovce. s katerimi jih vežejo trdne prija- teljske vezi. Krajanom krajevne skupnosti Trnovska vas čestitamo h kraje- \nemu prazniku, našim dragim gostom iz Nedeli.šča pa želimo prisrčno dobrodošlico v občini Ptuj in v krajevni skupnosti Tr- novska vas! FB OBČINSKA KONFERENCA ZKS PTUJ Sprememba statutarnega sklepa člani ptujske občinske konference ZKS so na nedavni seji sprejeli predlog za spremembo statutarnega sklepa občinske organizacije, po katerem šteje občinska konferenca — stalni .sestav — 43 članov. Pred- videvanja so. da bo konferenca z manj člani mnogo bolj mobilna in učinkovita, člani pa bolj vezani na delegatsko bazo. Osnovne organi- zacije ZKS bodo delegirale člane iz posameznih področij dejavnosti, tako da bo zagotovljena zastopanost vseh dejavnosti. Na seji so člani sedanjega sestava, teh je 59. sprejeli tudi sklepe skupne seje občinskih konferenc ZKS in SZDL Ptuj o vlogi in nalogah subjektivnih sil v krajevni skupnosti. Hkrati .so se strinjali tudi s pred- logom imenovanja posebne delovne skupine, ki bo spremljala uresTii- čevanje sprejetih stališč in sklepov. N D ORMOŽ Vse pripravljeno na odhod vlaka Tudi v ormoški občini zaključujejo s pripravami na letošnjijubilejni vlak. V kraje nekdanjega izseljeništva bo iz ormoške občine odpotovalo 37 nekdanjih izseljencev in njihovih družinskih članov, večina pa bo potovala v Vrnjačko Banjo in Kraljevo. V Vrnjačko Banjo bo potovala tudi občinska delegacija treh članov. Za letošnjojubilejno manifestacijo, kije posvečena 40-letnici vstaje, jugoslovanskih narodov in narodnosti. 40-letnici izseljeništva in 20-le- tnici vlaka bratstva in enotnosti so se temeljito pripravili in pričakujejo, da bo tudi slednja manifestacija naših narodov in narodnosti, za katero smo položili temelje v NOB, pokazala, kako neločljive-so spone oziroma povezanost med narodi. LENART USPELA DELOVNA AKCIJA Konec minulega tedna je bila v Selcah. v krajevni .skupncsti Voli- čina, delovna akcija lenarških mladincev in učencev srednje splošne vojaške šole Franc Rozman Stane iz Ljubljane. Okrog 80 brigadirjev, med njimi jih je bilo 36 iz Ljubljane, je nabralo 251 zabojev jabolk. Iz Selc poročajo, daje akcija zelo dobro uspela. Mladi iz lenarške občine in brigadirji ljubljanske šole, ki so pobrateni z brigado Srečka Rojsa — Nika, so se dogovorili, da se bodo ponovno srečali 7. novembra. Takrat si bodo v Ljubljani, skupaj z osmošolci iz lenarške občine, ogledali šolo. zk Balkanski naslov za Velunška Najboljši jugoslovanski letalski modelar v kategoriji hitrostnih modelov, član .Aerokluba Ptuj Oto Velunšek. je seriji svojih odličnih dosežkov dodal tudi balkanski naslov, iz skopih agencijskih vesti smo- izvedeli, daje na balkaniadi v Ankari v kategoriji hitrostnih modelov osvojil prvo mesto in s tem zlato medaljo. Čestitamo! SPRAVILO IN PREVZEM SLADKORNE PESE Tudi na poljih v zasebnem sektorju so že pričeli s spravilom sladkorne pese, čeprav je bil začetek spravi- la napovedan za prve dni oktobra. 330 kooperantov kmetijske zadruge Ptuj je letos posejalo sladkorno pe- so na približno 170 hektarih, kooperanti KZ Lovrenc pa na 5 hektarih. Ze 24. septembra so pričeli s spravi- lom pese na ptujskem polju, prevzemno mesto za to območje je v Moškanjcih. Uradni začetek spravila in prevzema sladkorne pese na Dravskem polju je bi! v ponedeljek, čeprav je neugodno vreme rahlo zavrlo delo na polju. Prevzemni mesti za to območje sta v Ki- dričevem in na Turnišču, prevzemna mesta so odprta dnevno od 8. do 18. ure, razen nedelje. Tudi ob več- jem, vsaj dvodnevnem deževju bodo začasno preneha- li s prevzemom. Za spravilo sladkorne pese v zaseb- nem sektorju ptujske občine je na voljo 8 enorednih kombajnov, cena kombajniranja na enem hektarju pa je 5500 dinarjev. Na vlečni stroj oziroma traktor odpade 4 tisoč, na kombajn pa 1500 dinarjev stro- škov. Večji pridelovalci in tisti, ki so oddaljeni od pre- vzemnih mest lahko dostavljajo peso neposredno v to- varno sladkorja v Ormožu. Po 10. oktobru bodo lah- ko vozili nazaj že tudi vse vrste pesnih rezancev. Letošnja odkupna cena sladkorne pese je sicer zna- na, pa naj jo vendar omenimo še v tem sestavku. Osnovna cena za kilogram čiste pese je 2 dinarja, os- novna je tudi 15,5 odstotna vsebnost sladkorja. Za vsak dodatni odstotek sladkorja se k osnovni ceni pri- bije še 0,12 dinarja. K ceni sladkorne pese pripada še plačilo prevoza pese do prevzemnega mesta ali lovar ne. Ce gre za razdaljo do 10 kilometrov je plačilo za prevoz 7 par po kilogramu bruto leže, če pa gre za več- jo razdaljo pa se obračunajo tone/km. Pridelovalci sladkorne pese so upravičeni do 18 od- stotkov polsuhih ali 4,5 odstotka suhih pesnih rezan- cev glede na količino oddane čiste pese, na vsakih 10 ton čiste pese pa jim pripada še 50 kilogramov slad- korja po tovarniški ceni. JB 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 1. oktober 1981 — TEDNIH CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA PTUJ Vpis je končan Do 15. septembra so v CSUI Ptuj vpisovali učence v prve letnikcj srednjega usmerjenega izobraževanja. Sedaj že imajo končne rezultate' letošnjega vpisa, ki povedo, da obiskuje ptujski srednješolski center 2398 učencev. Podatkov o tem, koliko je med njimi vozačev kot pravimo, še ni.- Lansko šolsko leto je bilo teh okrog 80 odstotkov, najbrž jih tudi letos nei bo manj. Zanimivi pa so tudi podatki o vpisu v prve letnike posameznih: vzgojnoizobraževalnih programov. V družboslovni usmeritvi je peti oddelkov, kijih obiskuje 147 učencev, zdravstveno varstvo en oddelek s: 34 učenci, v ekonomski usmeritvi šest oddelkov s 186 učenci, v kmetijski; usmeritvi so trije oddelki z 79 učenci, v kovinskopredelovalni usmeritvi; je osem oddelkov z 257 učenci, v metalurški pa sta dva oddelka s 70; učenci. To pomeni, daje v prvih letnikih vpisanih v proizvodne usme-j ritve 396 učencev, v neproizvodne usmeritve pa 367 učencev. Tako je! letošnje razmerje 51 proti 49 v prid proizvodnim usmeritvam, medtem ko- je bilo lani vpisanih v proizvodne usmeritve le 20 odstotkov učencev.' Torej je razmerje — čeprav ne dosega v republiki zastavljenega — precej^ bolj ugodno kot prejšnje šolsko leto. saj seje kar za 30 odstotkov več, učencev odločilo za izobraževanje v proizvodnih usmeritvah. i Učencev je skupno v vseh letnikih za 80 oddelkov, v CSUI pa je' trenutno na razpolago 64 učilnic, zato so morali prostorskim zmoglji-j vostim prilagoditi tudi organizacijo pouka. Kot je povedala Tilčkai Hlupičeva. ravnateljica centra, je izobrazbena struktura predavateljev; zadovoljiva. Nekoliko težav je s predavatelji matematike in fizike, ki jihj v Sloveniji nasploh primanjk uje. vendar so uspeli to težavo premostiti. V^i tem šolskem letu — pa tudi v naslednjih, dokler ne bodo orešli vsi letniki] na usmerjeno izobraževanje — bo še nekaj težav z organizacijo pouka,« saj morajo sedaj predavatelji poučevati v prvih letnikih po novih pro-] gramih, medtem ko v ostalih treh letnikih poteka pouk »po starem«. ■ N; Dobljekar PTUJSKE TOPLICE LETOS - DOBRA SEZONA četudi so letno sezono v ptujskih toplicah zaključili že 15. sep- tembra, ugotavljajo, daje bila letošnja v primerjavi s preteklimi precej boljša. Takšno oceno so postavili na podlagi obiska bazenov in na podlagi prodaje gostinskih storitev. Podatki govore, da je bilo v letni kopalni sezoni okrog 233 tisoč kopalcev, kar je v primerjavi z letom 1980 za 12 odstotkov več. Lani so imele toplice 209 tisoč kopalcev, v letu 1979 pa samo 187 tisoč kopalcev. V tem času pa se je zmanjšal obisk notranjih bazenov toplic. Pri prodaji gostinskih uslug seje najbolj povečala prodaja cenejših jedil in pijače. Ponovno seje pokazala potreba po nočitvemh zmogljivostih, ki so ovira za doseganje Se boljšega rezultata. To narekuje odgovornim, da še pospešijo gradnjo avtocampa v toplicah. MOSTOVI ZGRAJENI PRED ROKOM V soboto. 26. septembra ob 16. uri popoldan so delavci Viadukta, ki so gradili mostove čez reko Dravinjo v Tržcu. Stogovciih i Doleni. opravili še zadnja zaključna dela na asfaltiranju prehodov in priključnih ramp na mostovih. Po pogodbi, ki sojo sklenili z lokalno skupnostjo za ceste občine Ptuj, bi morali gradnjo skleniti do 1. oktobra, vendar sojo zaključili pred rokom. Gre za redek primer, ko seje izvajalec del držal dogovorjenega roka. za kar delavci Viadukta zaslužijo vso pohvalo. V kratkem je pričakovati tudi preizkus obremenitve, zatem pa še tehnični prevzem oziroma pregled objektov. Če ne bo napak, bodo mostovi v kratkem odprti za promet. Gradnja omenjenih mostov je veljala lolcalno skupnost za ceste 19 milijonov 200 tisoč dinarjev. MG DNEVI SRBSKE KUHINJE USPELI v restavraciji na ptujskem gradu so v dneh od torka 22. do vključno sobote 26. septembra pripravljali srbske jedi kuharji iz Gostinsko- turistične delovne organizacije Srbija v Kialjevu. Da so bili to za- res dnevi srbskih jedi so poskrbeli še natakarji in narodno zabavni ansambel Dušana Pejšiča s pevko. Pred odhodom iz Ptuja nam je vodja ekipe iz Kraljeva Tomislav Lazovič povedal: ,,V Ptuj smo prišli z mariborske Vesele jeseni. Celotna ekipa je med prijatelji — gostinci iz Ptuja hitro našla svoje novo delovno okolje od koder odhajamo sedaj po za- ključku dnevov srbskih jedi več kot zadovoljni. Prepričan sem, da smo izpolnili pričakovanja ptuj- skih gostov, med katerimi je bilo veliko ljudi iz južnih krajev. Obisk je bil srednje dober, saj nam je kar dvakrat ponagajal dež, pa tudi vreme je bilo razmeroma hladno. Ce bi to prireditev izvedli bolj ra- no, morda pred mariborsko Veselo jesenjo, bi prav gotovo še bolje uspela. Vsekakor pa smo izredno zadovoljni s sprejemom naših ko- legov iz Ptuja. V imenu celotne naše ekipe se zahvaljujem delov- nim ljudem TOZD Gostinstvo Ha- loški Biser, iz Ptuja, ki so nam bili dobri domačini. Omogočili so nam, da je naše delo potekalo brez zastojev, v prostem času pa smo si z njihovo pomočjo lahko ogledali tudi kulturno zgodovinske zname- nitosti Ptuja. Hkrati pozivam Ptujčane, da nam vrnejo ta naš obisk z dnevi slovenkskih narodnih jedi v Kraljevu." Ptujski gostinci so tako z dnevi srbskih jedi prijetno obogatili svo- jo gostinsko ponudbo. Pasulj pre- branac, pa svatbeni pasulj, kaj- mak, pečeno jagnje in odojek, pa pečena paprika in druge srbske do- brote bodo še dolgo vabile Ptujča- nom skomine. M. Ozmec AKTIVNI KLJUB ODSOTNOSTI MED MLADIMI NA PTUJSKI GORI Pred kratkim smo ob krajevnem prazniku KS Ptujska gora obiskali tudi mlade iz te krajevne skupno- sti, ki so združeni v osnovni orga- nizaciji ZSMS. Predsednik te osnovne organiza- cije je Slavko Peinkiher, ki je uvodoma življenje in delo mladih na Ptujski gori takole predstavil: ,,Zelo različno je naše življenje, odvisno od tega kje kdo živi. Veči- na nas je več zunaj kraja kot do- ma, torej smo tedenski migranti. Precej nas študira v Mariboru, tu- di v Ptuju je mnogo srednješolcev, tako, da je malo tistih, ki so ostali Slavko Peinkiher Andrej Sajko Borb Hažek doma. Do letošnjega leta nismo imeli svojih prostorov, lani jeseni pa smo si začeli urejati svojo sobo v zapuščeni hiši pod vrhom. Te kletne prostore smo uredili sami, s pro.stovoljnim delom in pred mese- cem dni smo jih predali tudi svoje- mu namenu. Letos spomladi smo dobili tudi novo vodstvo osnovne organizacije in mislim, upam, da je aktivnost le malo bolj zaživela. Aktivno smo se vključili tudi v praznovanje krajevnega praznika, kar potrjuje tudi naše sodelovanje z družbeno političnimi organizaci- jami, predvsem s tukajšnjo KS." Iz vsega tega sledi, da je najbolj prisoten prav problem odhajanja mladih iz domačega kraja. Precej je študentov, ki pa so kljub temu aktivni, predvsem tam, kjer živijo med tednom. Eden teh študentov je tudi Andrej Sajko: ,,Letos bo peto leto, kar študi- ram v Mariboru in res je, da nas je precej takih. Mislim pa, da ta mi- gracija ni samo naš problem, am- pak nasploh velik problem na ob- močju Haloz. Vsi vemo da je to manj razvito območje in mislim, da bi morala v enotno akcijo za re- ševanje tega problema celotna dru- žbena skupnost. Brez razvoja Ha- loz pa ne bo nič. Neizčrpne so možnosti tega razvoja, tako na go- spodarskem področju, kot pri raz- voju kmečkega turizma, vinograd- ništva in živinoreje. Za kader ne bi bilo težav, kolikor vem je precej mladih strokovnjakov prav s tega, manj razvitega območja, ki pa žal morajo s trebuhom za kruhom in na žalost pač v mesto. Tukaj kru- ha Se lep čas ne bo. Kar se tiče aktivnosti mladih iz Ptujske gore izven kraja stalnega bivališča, lahko povem same po- hvalne besede. Naj omenim le pla- ninsko sekcijo pri Klubu ptujskih študentov v Mariboru, ki je v zad- njem času dosegla že dobre rezul- tate, ne samo v domačem gorskem svetu, ampak tudi zunaj meja." Kljub temu se mladi na Ptujski gori lahko pohvalijo z vrsto aktiv- nosti v domačem kraju. O tem je Boris Blažek povedal: ,,Vsi vemo, da zaživi naša aktiv- nost najbolj prav ob koncu tedna, ko smo vsi doma. Precej akcij smo letos že uspešno opravili. Omenili smo že akcijo ureditve mladinske sobe, ki nam je vzela največ pro- stega časa. V ostalih akcijah smo kopali jarek za vodovod v Podlo- žah, sodelovali smo z brigadirji ZMDA Slovenske gorice pri ureja- nju ceste Doklece—Janški vrh. Večkrat pa smo imeli tudi manjše akcije urejanja okolja. Sedaj nas čaka še veliko dela pri urejanju krajevnih cest in mrliške vežice. Kar se tiče prostega časa, tega je bolj malo, tako, da niti ne razmi- šljamo preveč o kakšnih zabavah. Srečni smo, če se dobimo skupaj in pokramljamo o tem in onem, q problemih pa tudi o uspehih. . .•> Mladi na Ptujski gori pa delujejo uspešno tudi v raznih društvih i,j organizacijah. O tem je govoril jj nez Jeza: ,,Tukaj na Gori so naši mladinci včlanjeni v domače gasilsko dru- štvo in turistično društvo, ki im^ široke možnosti razvoja. Ni treba posebej povdarjati, da so včasih prav mladi pobudniki raznih akcij. Tisti, ki smo večina zunaj tega kraja pa smo aktivni pač v tam- kajšnjih društvih. Fantje s Ptujske gore smo včlanjeni tudi v alpinisti. Janez Jeza čni odsek PD Maribor. Trije smo bili v odpravi na Taurus v Turčiji, bili smo na Mont Blancu in na drugih manj pomembnih vrhovih po svetu. To je vsekakor za nas uspeh. Sicer pa kot študentje veli- ko potujemo tudi z dvignjenim palcem. ,,Na štop" sem prepoto- val že na tisoče kilometrov. Prej- šnji teden sem se vrnil s turneje po Tuniziji, Maroku, Alžiriji in Špa- niji. O vtisih je odveč govoriti, to je treba čutiti. Ce greš v tuje kraje moraš spoznati življenje in navade domačinov bolj podrobno. Z vla- kom ah avtobusom je to težko. Takole ,,na štop" cik-cak po deže- lah pa je doživetje zase." M.Q V ODDELKU PROIZVODNJE KOLESNIH ZAVOR V PTUJU VELIKI NAČRTI MAJHNEGA KOLEKTIVA v želji, da bi izvedeli kaj več o rezultatih gospodarjenja v letošnjem letu. smo se tokrat napotili v ZIV TAM. TOZU Karosernica. oddelek Proizvodnje kolesnih zavor v Ptuju. Pogovor je stekel z Milanom Ob- rehtom. vodjem tehnično oskrbovalne službe v tem oddelku, ki je o rezultatih polletnega poslovanja uvodoma dejal: »Naš oddelek je za prvo polletje leto.šnjega leta planiral izdelavo 20.998 kolesnih zavor, žal pa smajih iz objektivnih razlogov naredili le 20.101. Indeks je v primerjavi s planom le 96. Vzroki za to so predvsem v pomanjkanju materiala. Težave so predvsem z zavornimi valji, ki nam jih dobavlja ptujski Agis, težave so tudi z nabavo opornih plošč iz EMO Celje.« Ali usmerjate proizvodnjo tudi na tuje tržišče? »V glavnem izdelujemo za domače tržišče, predvsem za program vozil, kijih izdeluje TAM. Nekaj proizvodnje je namenjeno ljubljan- skemu Indosu in manjširn kooperantom v Jugoslaviji. Del pa gre tudi za izvoz, predvsem za Tur'ijo.« Koliko vasje pravzaprav zaposlenih v ptujskem oddelku? >>Na razpolago imain podatke od 1. januarja 1981. ko smo imeli zaposlenih 94 delavcev. Če vzamemo za primerjavo podatek da smo 30. junija zaposlovali le 86 delavcev, ugotovimo, da je 8 delavcev zapustilo naš oddelek. To je delno tudi posledica pada plana proizvodnje. Takšna jc namreč razvojna tendenca DO TAM. Prešli so namreč do novejšega erograma proizvodnje vozil, za katerega potrebujejo tudi modernejše, olj pricizne zavore. V našem oddelku pa jih trenutno nismo sposobni izdelati. Tako TAM precej zavor izvaža, kar pomeni za nas zmanjšano proizvodnjo. Sicer nam dela ne majnka. Ta problem smo rešili plansko, saj imamo dovolj drugega dela za delovno organizacijo. Delno smo tako usmerili proizvodnjo na pločevinaste dele.« Potem ne bo nič iz razširitve proizvodnih prostorov, o čemer je bilo v Ptuju že precej povedanega? »Zakaj pa ne. že v tem srednjeročnem načrtu do leta 1985 imamo v načrtu novi projekt, se pravi izgradnjo nove tovarne zavor, kjer bo stekla proizvodnja po popolnoma novi tehnologiji. Potem bi izdelovali sami vse te zavore, ki jih sedaj Tam še uvaža. Konkretno naj bi gradili novo halo v izmeri 2.400 kvadratnih metrov.« Kako pa ste zadovoljni s strokovno usposobljenostjo zaposlenih? »Nimam pripomb. V večini primerov imamo to. kar potrebujemo. Največ je seveda delavcev z nižjo izobrazbo, ki so napravili ustrezne tečaje za svoj poklic v centru za izobrazbo v Mariboru. Takih je kar 52 odstotkov. Kvalificiranih delavcev je 23 odstotkov, s srednjo šolo 9 odstotkov in z višjo 2.« Delo poteka pretežno ob strojih. Vemo pa, daje varnost pri delu včasih tudi okrnjena, kako je pri vas? »Kar se tiče varstva pri delu smo lahko zadovoljni, saj smo imeli letos le 11 lažjih nezgod. Predvsem manjše vreznine in udarce. Težjih poškodb ne beležimo!« Kako pa sodelujete s sorodnimi delovnimi organizacijami v Ptuju. »Mislim, da smo v to sodelovanje vključeni tako v TAM Maribor, kol v Ptuju. Najbolje se to kaže na področju družbeno političnega dela. Čc grem še podrobneje, najbolje smo povezani po sinclikalni liniji, kjer prirejamo tudi razna športna srečanja in podobno. Tesno sodelujemo tudi z mladino iz ptujskega Agisa. skratka, mislim, da smo se kar lepo vživeli v ptujsko okofje. saj smo na vse zadnje večina Ptujčani.« M. Ozmec IZ TEŽAV SAMO Z VEČJO MEHANIZACIJO Granitna industrija Oplotnica se že vsa leta obstoja srečuje s te- žavami tako proizvodnimi kot tudi prodajnimi, saj jih bremenijo veliki proizvodni stroški. Izdelo- vanje granitnih kock, robnikov in drugih izdelkov iz pohorskega granita poteka v veliki večini ročno, zato tudi zelo počasi, s tem pa tudi drago. Takšna proizvod- nja že zdavnaj ne dosega rezulta- tov podobne industrije v drugih kamnolomih, kjer jim je uspelo obdelavo granita posodobiti z mehanizacijo. Ob ročni proizvodnji, katera zelo draži njihove izdelke, to pa jim onemogoča konkurenčnost na domačem in tudi tujem trgu. člane kolektiva Granitna industrija Oplotnica bremeni tudi nedo- končana proizvodna dvorana za obdelavo granita. V njej manjkajo predvsem stroji za obdelavo. Že sedaj pa morajo odplačevati kar okoli 850 tisoč dinarjev letno za obresti na kredite. Takšno, prav gotovo vse prej kot spodbudno stanje Granitne industrije Oplotnica je tudi po- vzročilo, da že sedaj z gotovostjo ugotavljajo, da jim letošnjega plana proizvodnje ne bo uspelo uresničiti, saj so načrtovali 28 milijonov dinarjev letnega pri- hodka. Po dosedanjih pokazate- ljih pa ga bodo lahko uresničili komaj nekaj nad polovico. Težave v proizvodnem procesu, veliko ročnega dela. jih postavlja tudi ob rob konkurenčnosti pr' izvozu, čeprav se jim kažejo, predvsem na avstrijska tržišča ugi)dne možnosti. Težko proiz- vodno delo, nizki osebni dohodki- ki so precej nižji od povprečnih OD v drugih slovenskih kamno; lomih in še nekatere okolnosti vplivajo, da .se mladi v vse manj- šem številu odločajo za ta poklit-'- medtem ko starejši odhajajo ^ pokoj. Hiter odhi>d starejših il počasen dotok mlajših kadrov' daje kolektivu in tudi širši druž- beni skupnosti občine Slovenska Bistrica misliti, da bo potrebno hitro ukrepanje za posodobite^, proizvodnje v Granitni industrij' Oplotnica. Še posebno pa to velja za posodobitev proizvodnje v sa- mem Cezlaku in tudi zagotovitve potrebne strojne opreme za nedokončano proizvodno dv' no v Oplotnici. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Zastareli proizvodni objekti v Cezlaku. Včeraj občinska pionirska konferenca Pionirji pionirskih odredov iz vseh osnovnih šol ptujske občine so se včeraj sešli na občinsko pionirsko konferenco, na kateri so sprejeli osnovne programske usmeritve delovanja na številnih interesnih pod- ročjih. Zadali so si nalogo aktivnega sodelavca pri razvoju naše družbe. Mladi rod je svoj praznik 29. september delovno in slovesno proslavil. Odredne pionirske konference so dale vrsto novih pobud za delo naših najmlajših, katerih prva naloga je še vedno učenje, ni pa edina." 1 Na občinski pionirski konferenci, ki je bila včeraj, so sodelovali delegati odrednih konferenc. Po izteku delovnega programa konference, .sil udcležnci obiskali MI P Ptuj. kjer so jih predstavniki seznanili z razvojem samoupravljanja v tej trgovski organizaciji oziroma z delom^ nasploh. Pionirji pa so bili gostje tudi na priložnostni razstavi »Parti- zanske šole« v pionirski hranilnici kreditne banke Maribor — Poslovne enote v Ptuju. MG tmmm — 1. oktober 1981 — DELEGATSKA SPOROČILA ~ 3 KONFERENCA MLADIH V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Pregledali preteklo delo in si zadali nove cilje l^aloge, ki smo si jih zadali v preteklem šol- j ^l^eni let", smo bolj ali manj uspešno izpeljali, ^ jO ugotovili na 1. sestanku konference mladih v ; ^^goji in izobraževanju, ki deluje pri predsed- ' j,vu OK ZSMS Ptuj. V petek, 25. septembra so ; jg mladi iz osnovnih in srednjih šol ter predstav-' jjjlo študentov, zbrali v dvorani skupščine obči-; i,j Ptuj in pregledali delovanje v preteklem ob- | (jobju. sprejeli program v prihodnje in izvolili ; jflegate za volilno-programsko sejo OK ZSMS, ] bo 6. oktobra. ! Predsednica področne konference Diana: gohakova je dejala, da je delo zaživelo pred-! vsem v osnovnih in srednjih šolah, med študenti' pa je že dalj Časa prisotna pasivnost. | Osnovne organizacije ZSMS v šolah, so bile i organizirane po statutu ZSMS, formirani so bili! organi in komisije, ki so programe samostojno j 2li pa v sodelovanju s krožki in pionirskimi; odredi izpeljali. Interesne dejavnosti-krožki, : Iclubi, komisije so bile organizirane v vseh sre- \ dinah, v skladu z možnostmi, glede na prostor, i urnik ali mentorja in so uspešno delovale. V os- j novnih šolah je bil vsak učenec vključen v eno ; od dejavnosti, medtem ko se srednjošolci slabo : vključujejo, ker mislijo, da je izvenšolsko delo- : vanje nujno zlo po pouku, zato bi veljalo raz- \ misliti, kje so vzjoki za to: ali v premajhni an-^ gažiranosti mentorjev, ki ne znajo na ustrezen ; način predstaviti določene dejavnosti in prete-; gniti učence vanjo ali pa v urnikih in avtobu- [ snih zvezah. V večini šol so uspešno delovali marxistični i krožki, kot idejna akcijska jedra OO ZSMS, ' dubi OZN ter novinarski krožki kot jedro in- \ formacijskega sistema v šolah. ,,§olo mladih peres" je obiskovalo okrog 30 učencev, prav toliko pa jih je bilo udeleženih na javnih tribu- nah, ki so obravnavale aktualne problematiko s področja dejavnosti Marxističnih krožkov. V vse zastavljene aktivnosti KMVi so se OO ZSMS v srednjih šolah vključevale, vendar bi svoje delo lahko opravile z dosti večjo odgovor- nostjo in večjim številom članstva. Soudeleženi so bili člani v skupnih aktivnostih OK ZSMS in RK ZSMS, v športnih in kulturnih srečanjih ob pomembnih obletnicah, jubilejih, pohodnih aktivnostih, kvizih, obrambnih dnevih, ipd. Uspešno je bilo sodelovanje učencev osnov- nih in srednjih šol na MDA, saj je 16 pionirjev PDB Bratov Sarh Ptuj—Maribor (in 2 mladin- ca-mentorja), 60 srednješolcev pa na MDA Kozjansko, MDA Bratstvo i enotnost, MDA Srb in brigadah Rdečega križa, prav tako pa jih je dosti sodelovalo na lokalnih akcijah. To do- kazuje, da so mladi pripravljeni prijeti za delo, le usmeritev je potrebna, zato bodo v tem šol- skem letu pripravili seminar za mentorje OO ZSMS. Na sestankih OO ZSMS in OOZK bodo športno preverjali aktivnost mladih članov ZK, saj v preteklem obdobju ne morejo biti zado- voljni z njihovim vključevanjem v aktivnosti. OO ZSMS bodo pregledale aktivnost štipendi- stov in neaktivnim objasnili, da je njihova dol- žnost tudi družbi nekaj vračati, pri razpravlja- nju o kandidatih za štipendije jasno izraziti svo- ja stališča in mnenja o vseh kandidatih. Delegatski sistem v šolah je dobro razvit, po- javljajo pa se določene pomanjkljivosti, ker se delegati ne udeležujejo sestankov redno in pri- haja do neinformiranosti članstva o določenih sprotnih aktivnostih. Večjo pozornost bodo po- svetili kadrovski politiki v ZSMS. V samouprav- nih organih, ki svoje naloge dokaj uspešno opravljajo. Z dejavnostjo študentov nismo zadovoljni, saj je bila aktivnost omejena le na družabne prireditve in srečanja, zato je sedanja naloga animiranje študentov za delo na svojih ffakulte- tah v Mariboru in Ljubljani in ti dve sekciji uskladiti, da enotno delujeta v okviru Kluba študentov Ptuj. V novembru bo KMVI organizirala seminar za vodstva OO ZSMS sodelovali bodo v javni tribuni o vlogi in načinu dela marxističnih krožkov v šolah, o mladinskem prostovoljnem delu, idejnopolitičnem izobraževanju, na kvi- zih, organiziran razgovore z borci, vojaki in predstavniki DPO, vključevali v različne krožke, sodelovali z JLA, udeležili MDA, seznanjali učence pri poklicnem usmerjanju, pripravili različne analize. Nadalje bodo evidentirali mlade za Titove štipendije, sodelo- vali v akciji 1000 najboljših srednješolcev, po- vezovali s pionirskimi odredi o vseh aktivno- stih, sodelovali v akciji ,,Revijo Mladino v vsa- ko OO ZSMS", vključevanje študentov v vse aktivnosti s področja vzgoje in izobraževanja, sodelovali z ZPM Ptuj, OK ZSMS in RK ZSMS, vključevali v vse aktivnosti sveta za vzgojo in izobraževanje in celodnevno osnovno šolo pri OK SZDL Ptuj ter sodelovali pri izva- janju akcijskega programa za izvedbo usmerje- nega izobraževanja v občini Ptuj. Drago Papler S SKUPŠČINE ZMOA SLOVENSKE GORICE 81 Več pozornosti pripravam na akcije Ko je Savo Kozjak, predsednik skupščine Zvezne mladinske delovne akcije Slovenske go- rice 81 v uvodnem delu zadnje seje skupščine prejšnji četrtek podajal uvodne misli o poteku letošnje akcije, je še posebej pohvalil člane šta- ba ZMDA, od katerih: je v veliki nieri odvisen sam potek akcije ter uspehi brigadirjev tako na delovišču, kot na področju interesnih dejavno- sti. Povdaril je tudi vlogo izvajalca del — Ko- munalnega podjetja Ptuj, TOZD Nizke gradnje in hidrogradnje, ki je kljub nekaterim Objekti- vnim težavam delovišča dobro pripravil. Vse te- žave, ki so se pojavljale so reševali s skupnimi močmi, zato pričakujejo, da bo delo na priho- dnji akciji potekalo Se bolj enotno in brez težav. Ko so razpravljali o poročilu o rezultatih dela brigadirjev na letošnji akciji, so v razpravi iz- razili zadovoljstvo nad doseženim. Menili so, da bi bilo v prihodnje bolje, če bi program bivanja brigadirjev pustili bolj prilagodljiv, da bi ostalo brigadirjem tudi več časa za njihove potrebe. Vsekakor pa lahko pohvalimo sodelovanje vseh samoupravnih interesnih skupnosti ptujske in lenarške občine, ki so zagotovile izobraževalni, kulturni, športni in ostali program na letošnji akciji. Delegat iz De- strnika je opozoril na določene težave, ki so na- stajale z lastniki zemljišč po katerih je potekala delovna trasa. V bodoče bi po njegovem mne- nju bilo bolje, če bi traso pripravili ali vsaj opozorili kje bo potekala, leto dni prej. Tako bi lastniki tisti del zemljišč pustili brez posevkov. Viktor Leveč, vodja centra za MDA pri repu- bliški konferenci ZSMS pa je v razpravi dodal, da je v prihodnje treba celotne programe slo- venskih akcij dejansko pripraviti dovolj zgodaj, ne pa, da — tako, kot na nekaterih slovenskih akcijah letos — še pred začetkom akcije niso razčiščene najosnovnejše stvari. Martin Berden, predsednik izvršnega sveta _SO Ptuj pa je med drugim opozoril na to, da je "v bodoče potrebno dati povdarek gradnji sekundarnih vodovodnih cevovodov. Do sedaj smo na akcijah Slovenske gorice s pomočjo brigadirjev gradili pretežno primarne vodovode, ki pa trenutno ne učinkujejo, saj je potrebno napeljati še sekundarne vode. Ko so razpravljali o uspešnosti posameznih brigad na letošnji akciji, so predlagali brigadi ,,19. novembar" iz Prištine in ,,Edvard Kar- delj" iz PIK Belje in PK Beograd, za podelitev plaket Veljka Vlahoviča. Brigado ,,Kozara" iz Bosanske Gradiške pa so predlagali za podeli- tev republiškega priznanja ZSMS. V razpravi so dopolnili poročilo z uspehi brigade Rdečega križa dr. Maksa Poharja, v kateri je sodelovala mladina iz vse Slovenije. Za tem so poročilo o poteku akcije z manjšimi dopolnitvami tudi sprejeli. Tudi finančno poročilo so sprejeli z manjšimi dodatki. Ob koncu pa so podelili pri- znanja ZSMS posameznikom in družbenim or- ganizacijam ter društvom, ki so kakorkoli s svojim sodelovanjem prispevali, da je letošnja akcija uspela. M. Ozmec SLOVAŠKI UČITELJI V PTUJU Učitelji in učenci osnovne šole Franc Osoinik v Ptuju so pretekli petek sprejeli v goste pevski zbor slovaških učiteljev. Zbor že več let ^deluje z učiteljskim pevskim zborom Slovenije Emil Adamič, letošnji obisk v Jugoslaviji pa je še posebej slovesen, saj zbor praznuje 35-letnico obstoja. Svoje gostovanje v Ptuju so člani zbora izkoristili tudi za ogled zgodovinskih znamenitosti, sklenili pa so tudi nova prijateljstva in zbor slovaških učiteljev na koncertu v OŠ Franc Osojnik. Foto OM ';'^'"dili dolgoletne vezi z učitelji iz našega kraja. Plod sodelovanja med ^'ovenskimi in slovaškimi učitelji je bilo tudi sodelovanje mladinskih P^\'skih zborov. Leta 1967 je prišel v Ptuj mladinski pevski zbor osnovne .0 e v Ružomberku na Slovaškem, leto kasneje pa so pevci iz osnovnih Franc Osojnik in Tone Žnidarič gostovali pri učencih omenjenega . °ora. Marsikatero takrat sklenjeno prijateljstvo še ni pozabljeno. Zalo i bilo srečanje učiteljev v Ptuju še toliko bolj prisrčno, nič manj kot Prejem, ki so ga za goste pripravili pionirji in mladinci osnovne šole ^ranc Osojnik N. Dobljekar Potrebna akcijska učinkovitost Minuli teden je občinski svet ZSS Ormož organiziral redni posvet predsednikov osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij, na katerem so dali glavni poudarek pripravam na volitve 1982. Pri tem so ugotovili, da aktivnosti sicer tečejo, da pa se zamujajo roki, kasni se predvsem pri evidentiranju. V ormoških sindikatih tudi ugotavljajo, da so ponekod nastale težave, ker niso pravočasno imeno- vali koordinacijskih odborov, nekateri so bili brez evidentičarjev. Poleg tega so se vodilni sindikalni delavci ormoške občine sezna- nili z nekaterimi vsebinskimi, kadrovskimi in organizacijskimi pripra- vami na izvedbo občnih zborov osnovnih organizacij. Dogovorili so se, da bodo z njimi pričeli v začetku prihodnjega leta. Poleg tega so predlagali, da bi že sedaj, ko se pripravljamo na volitve 1982. razmišl- jali o kadrovskih rešitvah v osnovnih organizacijah. Same priprave na občne zbore so že obenem priprava na kongres Zveze sindikatov Slovenije in Zveze sindikatov Jugoslavije. Rokovnik obvezuje osnovne organizacije na izvedbo občnih zborov oziroma konstituivnih sej konferenc osnovnih organizacij v času januar — februar 1982. medtem ko je rok za konstituivne seje konferenc osnovnih organizacij v delo- vnih organizacijah marec 1982. Za blizu 3200 članov sindikata v ormoški občini, ki so organizirani v 44 osnovnih organizacijah in v treh konferencah osnovnih organiza- cij, so priprave na občne zbore obenem priložnost, da se ocenijo celotne aktivnosti sindikata in obenem sprejmejo akcijski programi za prihodnje še boljše sindikalno delo. za kar pa sprejema obvezo tudi občni zbor in pa nova vodstva osnovnih organizacij, ki jih bo izvolil občni zbor. Vse priprave in izvedba občnih zborov pa so v rokah izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. Predsedniki osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organiza- cij so na posvetu dobili tudi zajeten akcijski program uresničevanja resolucije 111. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, katerega spre- jem je narekovala že kongresna resolucija. Opaziti je. da vsi čakajo recepte od drugod, ne pa iz lastne sredine. Ce smo bili temeljiti v pripravah na sam kongres, moramo sedaj dosledno hoditi po kongres- nih usmeritvah, ki pa ne pišejo natančnih receptov za posamezne sredine. Na posvetu so tudi na hitro preleteli aktivnosti v pripravah na 3. konferenco slovenskih sindikatov o socialni politiki. Akcijski program priprav na konferenco .so osnovne organizacije že prejele. Posebno razpravo o pripravah na to konferenco pa v ormoški občini načrtujejo v prvi polovici meseca oktobra. MG] SEJA OK ZKS PTUJ ZA EKONOMSKO STABILIZACIJO člani OK ZKS Ptuj so po poletnem odmoru na seji. kije bila prejšnji teden v torek, namenili pozornost pripravam na programsko volilne konference v osnovnih organizacijah, pripravam na kongresa slovenskih in jugoslovanskih komunistov ter uresničevanju ukrepov ekonomske stabilizacije in nalogam na tem področju. Opomnik za nadaljnjo aktivnost osnovnih organizacij ZKS v ptujski občini — predvsem na področju stabilizacije — zadaja precej zahtevnih nalog. Njihovo uresničevanje bi sicer moralo biti že doslej vsakdanja stvar v vseh delovnih in življenjskih okoljih, vendar se očitno tega premalo zavedamo. O stabilizacijskih nalogah je bilo precej po- vedanega že na regijskem pc^svctu komunistov in na posvetu sekretarjev OOZK S v Ptuju, tako da so člani konference sprejeli opomnik, ki zajema stališča, sprejeta na omenjenih posvetih. Zavezuje pa ne samo komu- niste, temveč vse družbenopolitične organizacije v občini. Komunisti morajo ugotoviti, zakaj v posameznih organizacij združenega dela ne uresničujejo sprejetih sklepov občinske konference ZKS in njenih or- ganov na tem področju. Pregledati morajo uresničevanje sprejetih pla- nov v gospodarstvu in prispevati k dvigu produktivnosti. Osrednjo pozornost in delovne moči pa je treba nameniti povečanju izvoza za kar so neposredno odgovorni vodilni in vodstveni kadri v OZD. izvršni svet občinske skupščine in medobčinska gospodarska zbornica za Podravje. Zato je potrebno v OZD tekoče reševati probleme proizvodnje in se zavzemati za preusmeritev gospodarstva. Člani občinske konference ZK so se strinjali, da se v osnovnih organizacijah ZK vse preveč ukvarjajo z obrobnimi zadevami in iz- gubljajo bitko pri reševanju temeljnih vprašanj — združevanje dela in sredstev, produktivnost, nagrajevanje po delu. neuresničevanje planov, izvoz, uvoz itd. V nekaterih okoljih postaja zveza komunistov predmet manipulacije tehnokratskih struktur, marsikje pa prevzema preveč . operativnih nalov in ne zahteva uresničevanja odgovornosti posame- znikov in osnovnih organizacij. Zato je treba okrepiti prisotnost zveze komunistov med ljudmi, prikazat, dejansko stanje in pospešiti aktivnosti v pripravah na sprejem planskih dokumentov za leto 1982. Večjo pozornost in selektivnost bodo morali komunisti uresničevati tudi pri sprejemanju novih članov v svoje vrste, izvesti idejno diferen- ciacijo, doseči pa bodo morali tudi večjo idejno in akcijsko enotnost. O vseh teh nalogah bodo morali v OO ZKS temeljito razpravljati in jih ob oceni dela v tem mandatu zapisati v program aktivnosti v na- slednjem. Hkrati pa je potrebno v pripravah na programsko volilne konference opraviti vse kadrovske postopke, tako v osnovnih organi- zacijah kot v organih občinske konference. Kadrovati pa je potrebno tiste ljudi, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali, da jim ne gre zgolj za prevzemanje funkcij, temveč resnično za izvajanje programa politike ZK. N. Dobljekar 20 LET MEDREPUBLIŠKEGA SODELOVANJA JUBILEJNI BILTEN Na zadnji seji odbora za dokumentacijo in obveščanja medrepu- bliškega odbora sodelujočih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, kije zasedal v ptujski trgovski organizaciji MIP, so dokončno sklenili, da bo ob 20-letnici srečanj izšel le en bilten. Prvotno so namreč načrtovali izdajo dveh biltenov: biltena Čakovec 81 in biltena 20 let srečanj bratstva in prijateljstva. Bo pa zato jubilejni bilten, ki izzide 20. okto- bra, zajetnejši in bo razdeljen na dva dela: prvi del bo obenem pregled 20-!etnice srečanj, drugi del pa je namenjen predstavitvi sodelujočih občin ter različnim prispevkom o sodelovanju na vseh področjih družbenega, političnega in kulturnega življenja. Odbor je tudi ugotovil, daje potrebno gradivo zagotovljeno in da ni nobenih ovir. da do predvidenega datuma ne bi bil natiskan. Tiska- nje biltena je odbor zaupal Medjimurskemu tisku v Čakovcu. MG omot VOLILNO PROGRAM- SKA KONFERENCA MLADIH M ladi ormoške občine so minulo soboto izvedli volilno-programsko konferenco, na kateri so celovito ocenili delovanje mladih na vseh področjih družbenega življenja in dela. Ob tej priložnosti so najprej razrešili dosedanjega predsednika in sekretarja konference in štiri člane predsedstva ter izvolili novo vodstvo občinske konference. Tako je po odločitvi mladih predsednik ponovno .Marjan Sever, sekretar pa Jože Borak. Prvič po dolgem času je ormoškim mladincem uspelo, da so kadrovski postopek v celoti izpeljali v bazi. V temeljiti razpravi, ki je sledila volitvam, so poskušali podati podrobno oceno dela mladih in se posebej dotaknili listih vprašanj, ki najbolj prizadevajo mlado generacijo. Gre predvsem za družbeno- ekonomski položaj mladih, politiko štipendiranja in zaposlovanja ter vlogo mlade generacije pri utrjevanju politike gospodarske stabilizacije. Pri tem so ugotovili, da imajo mladi pri slednjem še veliko nalog. Tuje mišljeno izkoriščanje delovnega časa in sodelovanje mladih v vseh oblikah prostovoljnega dela. Posebej so mladi ocenili vključevanje v razne oblike interesnega delovanja. Dokaj temeljiti so bili mladi pri oceni priprav na volitve 1982. kjer je potrebno širše zajemati kandidate iz mladinskih vrst. Dogovorili so se- tudi za oblike organiziranega delovanja, kot je klub ormoških študentov, ki je sedanjerU obdobju neaktiven. V ormoški občini je blizu 4000 mladih, ki so organizirani v 44 osnovnih organizacijah, dveh krajevnih in dveh koordinacijskih svetih. Pri občinski konferenci ZSMS v Ormožu so delo mladih organizirali na 12 delovnih področjih tako. da zajemajo vso mladino, kljub temu pa ugotavljajo, da aktivnost mladih v odločenih primerih še ni zadovoljiva. MGi 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI — 1. Oktober 1981 — TEDNIK Murskosoboški ansambel »Konfekcionarji« v Ptuju Med 24-timi ansambli, ki so na- stopili na minulem XII. festivalu, je bil tudi ansambel ,,Konfekcio- narji" iz Murske Sobote. Torej iz Prekmurja, kjer takSnile ansambli — kdo bi vedel zakaj — ne rastejo kar na drevesu kot, recimo, v Savinjski dolini, ali na Gorenj- skem. Ansambel prihaja iz tistega dela naše dežele, kjer — kot vse kaže — ta glasbena zvrst nima tra- dicije. Lahko bi celo rekli, da ,,Konfekcionarji", ki so se kot pr- vi ansambel iz Prekmurja priglasili na Festival od kar ta sploh obsta- ja, orjejo edino na domačih tleh. To pa ni ravno lahko še zlasti, ker se ne zgledujejo po nobenem to- vrstnih ansamblov, temveč želijo v svoje melodije vnesti nekaj pri- stnega prekmurskega ljudskega iz- raza. Navzlic temu, da jim to v ce- loti še ne uspeva, so s svojo prek- murščino za poslušalca vendarle zanimivi in simpatični. Ansambel ,,Konfekcionarji" sestavljajo v celoti delavci tovarne MURA IZ Murske Sobote, vodi pa jih Stanko Arnuga, ki je zagledal luč sveta blizu Ptuja — v Levanj- cih. ,,Deset otrok nas je bilo pri revni hiši", se spominja Stanko Arnuga, ,,oče je bil soboslikar, mati delav- ka, še prej pa viničarka. Kljub ve- liki revščini, smo se otroci izučili vsak svojega poklica; jaz krojaške- ga. V majhnem Krojaškem podjet- ju Moda v Ptuju nisem videl zase bodočnost, zato sem se odločil za ,,širni svet", kot vsi bratje in sest- re pred menoj. 1967 sem se za- poslil v Tovarni Mura v Murski Soboti kjer sem Se danes. Zelo hit- ro sem se vživel v tamkajnjo okol- je, se oženil z domačinko in tako osnoval družino — dom. I>anes se v Murski Soboti počutim prav ta- ko domačega kot nekoč v Levanj- cih!" ,,Tudi v vaši govorici se že do dobrega pozna prekmurščina", sem menil, ,,narečje, ki ga govore v Levanjcih pa se je čisto zgubi- lo"! ,,Konfekcionarji" na vroči vaji v Ptuju ,,Ze mogoče! Toda ko z ženo obiščeva njeno domačijo, čisto ob madžarski meji v skrajnem severo- vzhodnem kotu Slovenije, mi pra- vijo, da sem še vedno trd Štajerec, ki se ne more in nemore naučiti prekmurščine. Doma v Levanjcih pa mi pravijo ravno nasprotno, da sem celi Prekmurec. Res pa je, da mešam obe narečji tako, da danes govorim neke vrste štajersko-prek- murski esperanto", se je nekoliko pošalil Stanko Arnuga. Pa kaj bi to! Midva sva se pri pomenku prav lepo razumela. Govorica, bodi takšna, ali dru- gačna, obe sta naši — slovenski in zato prijetni domačemu ušesu. ,,Do glasbe imam veliko veselje, čeprav sam ne igram nobenega in- strumenta", nadaljuje Stanko Ar- nuga, ,,zato pa veliko pojem. Tudi pišem, kujem rime. Dosedaj sem že napisal okoli 260 pesmi, ki jih redno objavljam v tovarniškem glasilu ,,Naše delo". Nekega bilo je to pred dvema letoma seni sklenil eno svojih pesmi uglasbiij Pritegnil sem k temu poslu l stanovskega tovariša, dobrega prj. jatelja Leopolda Cernelo in nastal, je pesem ,,Krajina zovč". ki j^* jo predstavili na letošnjem Festivj. lu. K sodelovanju sva povabila |j znanca, ki igra harmoniko — fj^j | tonerico, nato še kitarista in kitarista. Nastal je ansambel, ^ ^ je nadel ime ,,Konfekcionarji» Začeli smo trdo vaditi in ko dosegli že neki nivo, smo se prigij. sili na Festival. Nihče izmed na^ nima glasbene izobrazbe, smo po. polni samouki, ki jih druži le veij. ko veselje do glasbe. To je njj konjiček! Čeprav delujemo komaj dve leti, nas v Prekmurju Se kar poznajo. Igrali smo po raznih go. stijah, čisto zares pa smo se doitia. čemu občinstvu predstavili na leto- šnji osrednji proslavi Dneva žensk v Murski Soboti. Naš prvi vejji nastop pa je vsekakor nastop na Ptujskem festivalu, seveda nečisto brez treme. Se bi radi prišli v Ptuj_ ie nas boste hoteli", je svoje prj! ipovedovanje sklenil Stanko Arnu- ga. Njihov nastop na festivalu je bil zares povsem začetniški. Pa nika- kor v slabem pomenu besede! Bil je pač takšen, kot so ga pred njimi ,,skozi dali", danes že renomirani ansambli kot Ašič, Planinski kvin- tet, ansambel Gorenjci pa Sloveni- ja i. t. d. Vsak teh je nekoč naredil prvi korak, ,,Konfekcionarji" so ga naredili letos. Prepričan sem, da se bodo na prihodnjem Festiva- lu bolje odrezali. Besedilo in slika I. C SLOVENSKI OKTET V KIDRIČEVEM Na svoji turneji po Sloveniji, ob 40-letnici svojega delovanja, seje Slovenski oktet odzval vabilu sindikata TGA Kidričevo. V dvorani družbene prehrane je zadonela lepa slovenska pesem, pa tudi pesmi drugih jugoslovanskih narodov in črnske duhovne pesmi so donele iz grl žametnih glasov okteta. Mnoge pesmi so morali pred nabito polno dvoarno tudi ponavljati. Bil je nepozaben trenutek za vse. ki ljubijo prelepo slovensko pesem. Sedaj odhaja Slovenski oktet na turnejo v Južno Ameriko. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč SLIKA: Slovenski oktet med nastopom v Kidričevem 00 ZSMS JOŽE POTRČ SPET DELA v ponedeljek, 21. septembra, smo se na po- budo občinske konference sestali mladinci KS Jože Potrč. Mladinska organizacija dve mandatni obdobji — 4 leta — ni delovala, zato smo se tudi odločili za ,,oživitveni" sestanek. Prišlo nas je 25 — lepo število za začetek. Povabili smo še Diano Bohak in Branka Novaka iz občinske konference ter predstavnike družbenopolitičnih organizacij iz krajevne skupnosti, od katerih je prišel samo p";dstavnik borcev. Najprej smo formirali predsedstvo in izvolili predsednike posameznih komisij. Program dela, ki smo ga okvirno sestavili, obsega aktivnosti na vseh področjih. V septembru smo si zadali oživitev dela OO in evidentiranje članov ZSMS. Oktobra bomo s klubom brigadirjev sode- lovali na akciji obiranje grozdja, očistili okolje in se poskušali povezovati z vojaki iz vojašnice Dušana Kvedra. V novembru načrtujemo družabno srečanje z lovci in delo na idejno-poli- tičnem področju. Decembra bomo še enkrat or- ganizirali obisk borcev in pripravili novoletni ples. Januarja se bomo povezali z DPO v KS. Fe- bruarja se bomo pripravljali na volitve, marca pa čistih okolje in se povezali z mladinci iz OO ZSMS Boris Ziherl. Aprila bomo začeli z aktiv- no pripravo na MDA. Organizirah bomo šport- no in kulturno srečanje. Maja bomo sprejeli no- ve člane v ZSMS, pripravili kresovanje, čiščenje okolja in športna srečanja, junija pa bomo Že so- delovali na udarniških dnevih v Slovenskih gori- .iatL__,.^^___-.________________... Po programu dela smo obravnavali k kadrovske spremembe v OK. Dogovorili smo se, da se bomo sestajali vsa- kih 14 dni in do prihodnjič pripravili dokončen program dela po komisijah. Za konec nam je predstavnik borcev zaželel veliko uspeha pri delu in izrazil pripravljenost za sodelovanje in pomoč mladincem. Po sestanku smo se sestali že člani novega predsedstva in se z Diano pogovarjali o delu mla- dinske organizacije v prihodnje. Vsi tisti, ki vas v ponedeljek korak ni zanesel do Kvedrove 1, priredite prihodnji ponedeljek. Predlagajte kaj novega, boljšega in delo bo že bolj zanimivo. V. AleksiJ. ZAVRČ Pesem, beseda, glasba in p/es v počastitev drugega krajevneta praznika so v Zavrču pripravili izredno uspelo kulturno-zabavno prireditev. Pokrovitelj je bila KK SZDL. Prireditev je začel moški pevski zbor Komunalnega podjetja Ptuj »Frajtonerico« je raztegnil tudi najstarejši krajan, 93 letni Ivan Kekec Domači ansambli so »vrezali« polke in valčke ^ Čestitke in darila Maksu Furjanu za rojstni dan, ki ga je praznoval na dan prireditve — 19. septembra Obisk je potrdil željo krajanov po takšnih prireditvah tekst in foto: I. kotar Srečanje pevcev bo spet decembra Pri občinski zvezi kulturnih organizacij v Ptuju so se pred nedavnim že začeli pogovarjati o vsakoletnem srečanju odraslih pevskih zborov, ki bo tudi letos v mesecu decembru, predvidoma 18. decembra. Tako računajo, da bomo lahko slišali okrog 20 pevskih /borov, ki delujejo pri prosvetnih društvih, k sodelovanju pa so povabili šc pcv.ski zbor GD iz Hajdoš. TOZD Aviopark KP Ptuj. društev upokojencev iz Ptuja in Kidričevega ter mešani pevski zbor pri društvu slepih in slabovidnih občine Ptuj. Tudi v lej sezoni so še vedno težave z dirigenti, le peščica je tistih, ki je pripravljena delati z zbori oziroma ima potrebno strokovno znanje. Tako je tak »kadrovski« deficit še \edno prisoten, ob tem pa vendarle nekaj upanja, da se bodo učitelji glasbenega pouka na šolah vključili tudi v delo zborov, saj ponekod že dalj časa razmišljajo o ustanovitvi zbora, vendar brez dirigenta, kljub dobri volji, ne more začeti. mš Jesen - je tudi začetek dela v prosvetnih društvih Kljub temu. da so jesenska dela v polnem razmahu, letos je kmetovalcem v, veliki meri naklonjeno tudi vreme, so v prosvetnih društvih že začeli s pripravami na .sezono 1981/82. Tako režiserji te dni že izbirajo tekste za prve letošnje predstave, pri ZKO v Ptuiu pa se pripravljajo tudi na seminar, ki ga bo vodila Branka NIKLA. redno zaposlena režiserka pnZKO Ptuj. Tako bona tem posvetu tekla beseda o izboru besedila, njegovi priredbi in črtanju nepotrebnih stavkov s čimer lahko veliko pridobimo na vsebini in dolžini posamezne predstave. V Cirkovcah pa bodo tudi letos. 25. oktobra, gostili tamburaške orkestre iz vse Slovenije, ki se bodo v tem kraju na Dravskem polju zbrali na drugi republiški reviji in v organizaciji republiške zveze kulturnih organizacij. Že po lanskoletnem, prvem srečanju, so bili z organizacijo prireditve zelo zadovoljni in tako so mnogi med nastopajočimi izrazili željo, da bi tudi drugo republiško srečanje pripravili v tem kraju. Tu je ena največjih dvoran v občini, poleg tega pa že tradicionalna gostoljubnost domačinov, ki znova vabi in navdušuje. In kaj je bilo dosedaj storjenega na področju tamburaške glasbe'' Že pred tremi leti so stekli prvi pogovori, da bi do takega srečanja moralo priti, poleg tega pa bi bilo potrebno ugotoviti — kje na Slovenskem še ta glasba obstoja in živi med ljudmi. Tako je prišlo tudi do ustanavljanja republiškega združenja lamburaških orkestrov, ki bo letos končno registrirano pri ZKO Slovenije. Ob temje pričakovati večjo strokovno pomoč pri delu in izboru notnega materiala, skratka pri vodenju in usmerjanju vseh, ki se s to glasbo še ukvarjajo. mS i Družabno srečanje upokojenih članov ONZ Klub »Maksa Perca« Maribor — pododbor Ptuj je pred kratkim organiziral družabno srečanje, katerega se je udeležilo 54 upokojenih delavcev organov za notranje zadeve in vabljenih gostov. Kot je povedal predsednik pododbora Stane Fricje srečanje uspelo. V pododboru si zelo prizadevajo za pogostnost takih srečanj, saj so med drugim namenjena tudi prenašanju izkušenj in utrjevanju sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v najširšem pomenu. ^q Z družabnega srečanja članov ptujskega pododbora Foto: kos' fCDNIK — 1. oktober 1981 '"-NAŠE KMETIJSTVO - 5 SLIVE SO LETOS RAZLIČM OBRODILE 5 čeprav letos niso povsod enako obrodile slive, vendar lahko govorimo 'q f2iimenom ali močnimi •^'"mili. Ce krmimo le silirano listje ne smemo Prekoračiti količine 20 kilogramov, ker silaža vsebuje precej oksalne kisline, bi morali ob večji količini dodati apnenec. Kot že omenjeno je zato bolje krmiti silirane liste v kombinaciji s senom, močnimi krmili, koruzo. Poleg listov in glav dobimo pri predelavi sladkorne pese še znatne količine pesnih rezan- cev, suhih ali mokrih. Strokovnjaki bolj pripo- ročajo vlažne rezance, predvsem zaradi ugodnej- še cene. Tudi rezanci se dajo silirati, za to pa lah- ko uporabimo manjše stolpne silose, ki so jih kmetje včasih že uporabljali. Živina zelo rada žre sihrane pesne rezance, v obrok lahko vključimo štiri do pet kilogramov rezancev. Dodajamo ko- ruzno silažo, seno ali močna krmila, s tem pa ze- lo povečam.o mlečnost. Tako dobijo pridelovalci sladkorne pese vrnjeno dejansko vse, tovarna potrebuje le slad- kor. Suhih rezancev pri nas ne priporočajo za- radi visoke cene, zaradi bližine tovarne je mnogo bolje nabaviti sveže rezance, sicer pa je potrebno suhe rezance pred uporabo tako in tako namaka- ti. Vlažne rezance lahko uporabljamo tudi za krmljenje plemenskih svinj. Nekateri so že našli korist v tem, da namesto krmne, sejejo slad- korno peso. Gomolje prodajo tovarni, nato pa kupijo rezance in jih krmijo plemenskim svinjam ter tako ustvarjajo dvojni dohodek. V tem pri- meru je potrebno pesnim rezancem dodajati me- šanico koncentrata, najbolj primerna je special- na mešanica S-Bre (specialna mešanica za breje svinje). Ce primerjamo hranilno vrednost klasične krme in pesnih rezancev vidimo, da ima koruza na primer 800 škrobnih enot, pesni rezanci pa 550 do 600 škrobnih enot. Kilogram koruze sta- ne precej več, kot kilogram rezancev. Krmljenje pesnih rezancev je torej ekonomično, prav tako krmljenje listov. Količina pesnih \\{ >v, ki jih pridelamo na hektarju (30 do 35 tiso. "lilogra- mov) ustreza količini 3 tisoč kilogramov koruz- nega zrnja. Več kot očitno je torej, da se izplača izkoristiti vse stranske proizvode, ki jih daje sladkorna pesa. Pripravil: JB 6 — IZ NAŠIH KRAJEV 1. Oktober 1981 — TEDNIK Obisk upokojencev iz občine Ljubljana-Šišii^ Upokojenci iz občine Ljubljana-Šiška so v svoj program 5. tedna upokojencev vključili obisk Ptuja, kjer so bili gostje ptujskih upoko- jencev. Prispelo jih je nekaj nad 650 in to s posebnim vlakom iz Ljubljane — v četrtek, 24. septembra ob 11.05. Na ptujski železniški postaji je goste pozdra- vila delegacija ptujskih upokojencev s predse- Siovesen sprejem na železniški postaji v Ptuju Foto: A. Bradač dnikom društva Stanetom Horvatom, ki je gostom iz Ljubljane zaželel prisrčno dobro- došlico. Gostje so se razdelili v tri skupine. Obiskali so Toplice, kleli »Slovenskih goric«, kjer so imeli poskušnjo vin. ogledali .so si grad z muzeji in druge znamenitosti Ptuja. Posebno slovesno je bilo ob sprejemu pred grajsko restavracijo, kjer so jih pozdravji predstavniki DPO Ptujske občine, ob glasb; p.' so jih razveselili pionirji — člani folklop^^ skupine iz OŠ Markovci. Ob 16,15 so se slovili in se odpeljali nazaj v Ljubljano ^ izredno zadovoljni, saj so se v Ptuju res prijetn^ počutili in dobili povsod kar najlepše vtise Alfred Bradaf Grajska ploščad že dolgo lii bila tako polna obi.skovalcev Foto: M. Ozmec CIRKOVCE Gledališki abonma Letos bo prosvetno društvo Cirkovce v okviru abonmaja organi- ziralo šest gledaliških predstav. Odločili so se že, da bodo povabili v goste Slovensko narodno gledališče Maribor s predstavo Milčinskega Butalci, Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Goldonijevo Krčmarico Miran- dolino. Slovensko narodno gledališče iz Celja z Molierovim Žlahtnim meščanom in še dve. najbrž profesionalni gledališki skupini. V okviru abonmaja bodo lahko gledalci videli tudi predstavo pionirskega kul- turno umetniškega društva osnovne šole Cirkovce. Letos želijo prodati okrog 250 abonmajskih vstopnic, kar je pri- bližno toliko kot v lanski sezoni. Da bi lahko uresničili zastavljeni abonmajski program, potrebujejo 16 starih milijonov. Zbralijih bodo iz raznih virov — nekaj bo prispevala občinska kulturna skupnost, nekaj denarja je ostalo iz prejšnje sezone, seveda pa bodo delež prispevali tudi gledalci. Letos bodo prodajali abonmajske vstopnice po 250, 300 in 350 dinarjev. N. Dobljekar Dolga kolona gostov od železniške postaje proti mestu Foto: A. Bradač GRADILI BODO DOM KRAJANOV KS PTUJSKA GORA Čeprav bo gradnja stekla šele v prihodnjem srednjeročnem obdob- ju, se na Ptujski gori že sedaj pripravljajo nanjo. Do pričetka gradnje morajo urediti vso potreb- no dokumentacijo, precej težav pa bodo imeli zaradi izbrane lokacije novega poslopja. Stal bi naj v strogem centru vasi, kjer so stavbe zgrajene v značilnem stilu, zato bo moral tudi dom povzeti skladno obliko že obstoječih hiš. Tu bo imel svojo besedo tudi Zavod za spomeniško varstvo zato pričaku- jejo, da do načrta ne bodo prišli po lahki poti in z malo denarja. Zanimivo je, da so na Ptujski gori že okrog leta 1925 načrtovali gradnjo stavbe v kateri bi bilo do- volj prostora za r^zne aktivnosti vseh krajanov — pa žal načrta še do danes niso uspeli uresničiti. Trdno pa so prepričani, da bodo dolgoletni želji sedaj dali bolj otip- ljivo obliko. Sicer pa v krajevni skupnosti le- tos načrtovane aktivnosti dobro uresničujejo. ,,Izvedli smo tečaj za članice civilne zaščite, urejamo ceste, pripravljamo se na gradnjo mrliške veže," je povedal Bogdan Vinkler, predsednik skupščine krajevne skupnosti. ,.Seveda hkra- ti tečejo priprave na gradnjo doma Bogdan Vinkler krajanov. Moram pa reči, da z de- lom krajevne samouprave nismo najbolj zadovoljni. Veseli nas le, da so mladi postali bolj aktivni kot so bili prejšnja leta. Sodelujejo v vseh organih krajevne samoup- rave, radi priskočijo na pomoč Roman Rober tudi pri vsaki akciji, ki jo organizi- ramo." V krajevni skupnosti si prizade- vajo, da bi mladi ostajali doma in obdelovali zemljo. Ta prizadeva- nja so vključili v svoj program tudi člani osnovne organizacije zveze komunistov Ptujska gora, ki šteje 24 komunistov, vendar je aktivnih le tretjina. Vzrok temu je, po bese- dah sekretarja osnovne organiza- cije Romana Roberja, odsotnost zaradi študija in ' oddaljenosti delovnih mest. Aktivni člani usmerjajo svoje delo na vsa področja družbenega in'pnalitičnega življenja v krajevni skupnosti. Zanimivo je, da poskušajo ponov- no oživeti delo turisdčnega dru- štva. Menijo, da bi lahko izletniški turizem prispeval lep delež sred- stev v sicer bolj ali manj prazno „blagajno" krajevne skupnosU in hkrati vplival na hitrejši razvoj tega manj razvitega haloškega območja. ,,Jedro OO ZKS tvorijo itiladi," je dejal Roman Rober, ,,in tega smo lahko veseli. Posebej zato, ker želijo s svojo aktivnostjo prispevati k razvoju cele krajevne skupnosti " To pa je gotovo želja vseh kraja- nov. Zato so ob nedavnem praz- niku svoje krajevne skupnosti ponovno potrdili začrtani razvojni program v tem srednjeročnem obdobju. Nič manj pa se ne vese- lijo dela v naslednjem, ko bodo končno pričeli z gradnjo tako dol- go pričakovanega doma krajanov. Tekst: N. Dobljekar Sliki: M. Ozmec >>Črički pojejo v gorici, meni pa teče švic po riti. . .« Tak hi lehko s loto' aktualno pesmijo začeli mojo gnešjo jovljanje iz gorice. J a, trgotev grozdja < se je začela. Tan kak sta pozimi zimska pozeba no spomladanski mraz; trgotev opravla, tan lehko samo listje beremo. Tisto trsje, ko mo mraz neje' do živega priša pa je lepo z grozdeki obloženo. Mija z mojo Mico .sma ie' mošteka v polovjoke spravla. Tudi nekaj grozdja sma odala kmetijski] zadrugi oziroma kombinatovi TOZD Slovenske gorice na Ptju Cena je tak i kaj je. Če bi malo bojša bila. se vinogradniki sploh ne hi jezili. V hrotvi smo se prav veselo meli. Nojina deca, sosidi ni prijoteli so ' nama na pomoč priskočili. Z Mico sma enemi prolenki kožo doj slekla tak! ke se je lehko med južino storo vino boj gladko po guti doj posmeknolo.: SosidovJuža sega je tak navleka, keje bij a čista bujtemi teleti podoben. J a,, malo heca pač more hiti. Če ga človik celo leto od kopi. pletja. .^pričaja no' drugih vinogradniških monter ne hi smeja malo na zob djoti, te pa naj vse': vkuper vrag vzeme. Saj vete kak poje tista pesem: Veselo je srce. ko vince' gre v pele. . . Samo najpret se tota tekočina v glavi no v kolenah vstovi. < Tis t in, ki še berete želin. da bi van sijalo trojno sunce. puna luna no, da hi'. dosti nabrali. ■ Kak pa se mi kaj na jesensko setev priprovlate? Ste že vso koruzo i potrgali? Pohitite, da vas nede jesensko dežovje zalelo, kak se nan je to lensko leto godilo. Mija z Miciko sma že nekaj pšeničke v zemljo spravla. Dobra smo njiva obdelala no semenska pšenico kupila. Tudi sladkorni" runkl namaje dobro obrada.Sk lenla sma. da ma druga pomlad še večtotega ■ sladkega pridelka vsejala. Človik pač more iti s cajton naprej. Je pač tak,; da je treba z rokama no s stroji delati pa še poleg toga dobra z glavoj virtiti. Tejko sen van misla za gnes povedati. Saj neman dosti cajta za pisaje.-; Vstonen še pred kak kakoti klune odprejo, spat pa tudi gren pozna ponoči, \ saj skora vsako večer pri eni ali pri drugi hiši karuza kožuhamo. Srečria —'\ vašLUJZEK. ] Razprodaja rabljene \ gostinske opreme V organizaciji temeljne organizacije gostinstvo »Haloški biser je I minulo sredo na gradu Bori potekala razprodaja rabljene gostinske: opreme. Naprodaj so bile mize, stoli, postelje, omare ..., skratka vse, ■ kar je nekoč krasilo gostinske sobe na gradu Bori, ki bodo poslej j samevale, postale bodo neme priče naše brezbrižnosti. Da bi stenej lahko govorile, bi nas postalo sram, da prepuščamo kulturni spomenik i propadanju. To ni osamljeni primer. Sredstva, ki jih bomo sedaj le j zvrtali, bodo glede na počasnost oziroma zakasnele reakcije, občutno; »dražja«. | Razprodaja je za hip spustila življenje v nekdanje sobane. Kupčij so bili večinoma vikendaši in tudi taki, ki so pričakovali, da bodo; kupovali starine. Le-te so bile že v pripravah na razprodajo izločene inl ostanejo v lasti kulturnih institucij in ne v rokah posameznikov, kot so ■ to nekateri pričakovali. , i Ali bo sčasoma bršljan popolnoma prerasel stari boriski grad? foto: OM V redakcijo smo dobili namig češ, da prodajajo starine. Odpravih smo se na Bori in na mestu samem ugotovili, da gre za natolcevanje. V seznam je bilo vpisanih 853 artiklov in vsi so bili »gostinske narave« in niso kazali nobene kulturne vrednosti. Organizator je še pred samo razprodajo izločil tiste artikle, ki bodo po minimalnih vlaganjih, še uporabni. Pa še cene za firbce: gibale so se od 50 do 5000 dinarjev za spalnico. MGi MAJŠPERK Število učencev pada Tudi v začetku letošnjega šolskega leta v osrovni šoh v Majšperku ugotavljajo, da jim število učencev iz leta v leto pada, letos seje zmanj- šalo kar za 25 šolarjev, na obeh podružnicah — na Ptujski gori in Stopercah pa za okrog 10. Tako obiskuje šolo v Vlajšperku 377 učen- cev, v Stopercah 72 in na Ptujski gori 70. Vzn kov je več — pravi pomočnik ravnatelja Štefan Cvahte. Dva pa sta gotovo bistvena — izseljevanje ljudi s haloškega območja je v nel iterih vaseh število prebivalcev skoraj razpolovilo, vel'ko manjša p je tudi nataliteta. Včasih so bile družine s petimi šolarji pov.sem noi malen pojav, danes pa so prava redkost. V Majšperku .so letos vpisali v 1. razred 39 oi ok, na Ptujski gori 13 in v Stopercah 14 šolarjev. V naslednjih letih )a bo število vpisa otrok v prvi razred .še manjše. Letos sta v Majšpe ku še dva oddelka prvega razreda, prihodnje šolsko leto pa bo samo še eden. Se ena značilnost je zanimiva za to haloško šolo. Vanjo se vozijo šolarji kar iz štirih strani — Narapelj. Stoperc. Ptujske gore in Sesterž- Medvedc. Od skupnega števila 377 učencev jih je kar 210 vozačev, s čimer je tudi težje organizirati delo in izvenšolske aktivnosti na šoli. Tako je tudi podaljšano bivanje v nekoliko drugačni, prilagojeni obliki. Za nižjo stopnjo bi lahko celo rekli — neke vrste celodnevna šola. Prilagoditi se je potrebno tudi vozačem, da lahko nudimo otro- kom čimveč — meni tovariš Cvahte. V začetku šolskega leta imajo nekaj težav tudi s prevozi otrok iz smeri Narapelj kjer je bila že lani ukinjena podružnična šola. ker letno bi vpisali od 2 do 4 šolarje. Prek Dravinje še vedno gradijo most. zato so za najmlajše poskrbeli tako. da jih gasilci vozijo do šole. Pomembne naloge do leta 1985 ČR^ŠNJEVEC v krajevni skupnosti Črešnje- vec v občini Slovenska Bistrica se lahko pohvalijo, da so v zadnjih nekaj letih zabeležili pomemben napredek v smeri komunalne urejenosti krajev kot tudi delova- nja na mnogih drugih, zlasti na kulturnem področju in pri uve- ljavljanju krajevne samouprave. Pravgotovo ti uspehi ne bi bili tako • veliki, če se prebivalci te krajevne skupnosti, v kateri ni industrijskega obrata in jo skup- no s kmetovalci sestavljajo v večini redno zaposleni krajani, ne bi zavedali, da bodo samo z velikim vlaganjem lastnih sred- stev in dela lahko uresničili svoje načrte. V preteklih letih so prav po takšni zaslugi asfaltirali ceste v dolžini blizu 5 km. največ na relaciji Črešnjevec—Vrhlo- ga—Trnovec ter Črešnjevec— Leskovec in odcep v Lukajo vas. gradili most preko Ložnice v Farovcu in uredili vaško kanali- zacijo ter opravili še vrsto drugih pomembnih del namenjenih hi- trejšemu razvoju krajevne skup- nosti. Med prednostne naloge ^ prihodnjem obdobju so postavili nadaljnjo ureditev makadamskih cest. razširitev vodovodnega omrežja, ki gabodo podaljšali iz središča KS Črešnjevec do vasi Farovec in Pretrež. Hiter porast "zasebne stanovanjske izgradnje pa narekuje nove naloge tudi na področju urejanja cest. kanaliza- cije in poživitve kulturne dejav- nosti. V tem srednjeročnem raz- vojnem programu načrtujejo ure- diti makadamske ceste Pretrež- Črešnjevec. Vrhloga—Pretrež in Črešnjevec—Železniška postaja. V letu 1983 pa bodo zgradili novi most v Pretrežu. Že sedaj se zavedajo, pred- vsem na osnovi preteklih isku- Otvoritev asfaltirane ceste Črešnjevec—Vrhloga—Trnovec šenj. da bodo ob tako širokem programu potrebna tudi večja finančna sredstva, ki jih sami gotovo ne bodo uspeli zagotoviti. Zato se pripravljajo na novi krajevni samoprispevek, saj se bo sedanji iztekel že \ zaCciKu prihodnjega leta. Ob tem f pričakujejo ugoden odziv kraji*' nov na številnih prostovoljnii^ delovnih akcijah. Besedilo in posnet«;^'; Viktor Horva' f EDNIK -1-oktober 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7 IX. PTUJSKA KULTURNA SREČANJA Večer slovenske mladinske poezije Ljudska in študijska knjižnica piuj jc pripravila prejšnji četrtek jfečiinje s slovenskimi mladin- iiiTii pesniki. V Narodnem domu t precejšnje število mladih in JiAiteljev slovenskega jezika v Slovenski mladinski pesniki med mladimi Ptujčani. Foto: OM osnovnih šolah f=;r drugih obča- nov pričakalo Manka Golarja, Jožeta Šmita in Nika Grafenaue- ija, ki je za svoje delo prejel Lev- stikovo nagrado. Življenje in delo pesnikov je predstavil Drago Šu- ligoj. ravnatelj knjižnice, zatem pa so svoje pesmi za mlade brali pe- sniki sami. Po uvodnem delu srečanja so mladi zastavljali pesnikom vpra- .šanja o njihovem delu in življer^u. Zanimalo jih je, kako naslajajo pesmi, kako poteka delovni dan pesnika, kje dobe ideje za svoje delo, kaj so počeli kot otroci in podobno. Pesniki sov sproščenem pogovoru »razkrili« vse, kar je zanimalo mlade obiskovalce. N. Dobljekar Dediščina - kaj je to? Naslov obeta filozofski traktat o pojmu dediščine, takšne ali druga- čne, vendar ni naš namen, da bi posegali na filozofska področja. Želimo napisati le nekaj besed ne o kakršni koh dediščini, temveč o kulturni, bolj natančno povedano, najaviti želimo predavanje dr. Ive Curkove o VARSTVU AR- HEOLOŠKE DEDIŠČINE V UREJANJU MEST. Predvajanje bo spremljano z barvnimi diapozi- tivi, s primeri, kako to počno po drugih slovenskih mestih, v ju- goslovanskih in po svetu. Vsi, ki vas to zanima, prizade- va, vsi, od katerih je še posebej odvisna dediščina, bolje rečeno ču- vanje dediščine, pridite v torek, 6. oktobra ob 17. uri v Center sre- dnjega usmerjenega izobraževanja. Vstop je prost. Predavateljica bo s svojim izva- janjem počastila tudi 140-letnico smrti Simona Povodna, ki je že leta 1830 dal vzidati antične preostanke v stene Mestnega stolpa. Pojavi se vprašanje, kje bi bili ti pomniki danes, če takrat ne bi bilo nekega Simona Povodna. Predavanje in poznejši pogovor želi predstaviti širši javnosti vre- dnost in pomen dediščine vseh vrst s posebnim ozirom na arheološko, ki je pri nas še posebej aktualna. Ni naš namen, da bi reševali speci- fično ptujske probleme, želimo le razširiti obzorje vseh nas, posebej pa še tistih, ki o dediščini nimajo dovolj znanja in spoznanja, pa o njej soodločajo in seveda mladini, ki danes še hodi v šole, jutri pa bo tvorni dejavnik tudi pri teh vpra- šanjih. Nasvidenje v torek! Zgodovinsko društvo v Ptuju Povodnov muzej na prostem IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Po priključitvi prazgodovin- ske naselbine Poetovio rimskemu cesarstvu je bil Poetovio od leta 11 pred n. št. v okviru ilirske province. Od začetka panonsko- dalmatinskega upora v Ihriku. znanega tudi kot Batonova vojna (bellum Batonianum) je prišla iz Orienta v Poetovio legija VIII Avgusta s pomožnimi oddelki. Ta je sodelovala pri zadušitvi omenjenega upora in je pozneje v glavnem vzdrževala stare in gradila nove ceste. Opravljala je skratka taka dela, ki so bila zelo pomembna za nadaljne osvajanje ozemlja med Dravo in .Donavo, kot tudi za zaščito ceste »dovodnice« od Ogleja do Podona- vlja. Njo omenja tudi rimski zgodovinar in sicer jo omenja med legija- mi, ki so se zaradi slabega zaslužka in dolgega vojaškega roka uprle leta 14 pri Vrhniki. Ob spremembi noriško-panonskih meja je Poetovio že od leta 15 v okviru panonske province in je bil po vsej verjetnosti tudi sedež pro- vincialne uprave do cesarja Klaudija. ki je legio VIII Avgusta leta 45 ali 46 zamenjal z legijo XIII Gemino. Slednja je bila zelo aktivna v bojih za prestol, ki so se vrstili po smrti cesarja Nerona. Legija XIII Gemina, ki ji je poveljaval Vedius Aquila je bila na strani Othona. Po zmagi Vitelija nad Othonom je bila sicer ta še naprej stacionirana v Poetovio, toda kazensko je morala graditi amfiteater v Kremoni in Bologni. Že istega leta (69) je bil v garniziji te legije tudi vojni posvet, na katerem je bil Tit Flavij Vespazijan okhcan za rimskega cesarja. Legija YIH Gemina je še naprej ostala v Poetoviu. Zgradila je tudi vodovod od Pohorja do njihove garnizije, ob kateri so se slej ko prej naseljevale družine vojakov, obrtniki, trgovci, gostilničarji, zdravniki, osvobojenci in drugi, ki so tako ali drugače prinesli s seboj tudi nov način življenja, navade in verovanja. Navzočnost legije VIII Avguste in XIII Gemine v Poetoviu izpričujejo med drugim tudi nagrobni spomeniki vojakov. SLIKA: Nagrobnik Marko Petronija Klassika, stotnika legije VIII Avgustove. katerega sežgane ostanke so odtod poslali v njegov rojstni kraj v Italiji. Nagrobnik je bil najden v Vidmu pri Ptuju in odpeljan v graškem muzeju. Šele leta 1962 je bil vrnjen muzeju. Blagoj Jevremov JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (40) »SOUR Slovin Ljubljana« in drugi Pred časom je jezikovno razsodišče javno povprašalo, zakaj je ljubljanska Fakulteta za strojništvo v vabilu za neko mednarodno znanstveno prireditev prevedla celo svoj uradni naslov v »Fakultet za strojništvo Univerziteta Edvard Kardelj« oziroma »Mechanical Enginering Faculty«; kakor da bi to bilo za ljubljanske poštarje bolj priročno, za slovensko tehnično kulturo bolj imenitno in za samo fakulteto bolj svetovljansko. Pojasnila ni bilo. SOZD Slovin Ljubljana, DO Bizeljsko-Brežice, TOZD Vinarstvo iz Brežic je avgusta letos nekemu brežiškemu sindikatu poslalo račun, ki je ves izpolnjen v srbohrvaščini; za povrh je obrazec natisnjen v nekulturni mešanici hrvaščine in srbščine, ime podjetja pa je prevede- no v »SOUR Slovin Ljubljana«! Vse skupaj je kulturni škandal; napačno, neslovensko navajanje firme s sedežem v slovenskem glav- nem mestu Ljubljani pa bržkone tudi pravni prekršek! Bo vodstvo SOZD (SOUR) Slovin iz Ljubljane pojasnilo zakaj tako v Brežicah za slovenskega kupca? Iz Sevnice je prišla pritožba, daje na tamkajšnji železniški postaji mogoče kupiti samo srbohrvaške obrazce za mesečne vozovnice in to v času, ko gre decentralizacija JŽ že tako daleč, da lahko veljajo na območjih različnih železniških gospodarstev celo različne cene! Ali bi natis takšnih obrazcev v slovenščini za slovenske kupce na ozemlju ljubljanskega železniškega gospodarstva res toliko stal? Ali pa gre samo za posebnost železniške postaje v Sevnici? Zares: kje so meje slovenske jezikovne nedostojnosti in nemarno- sti, in kje je navsezadnje vsaj slovenski smisel za uporabnost jezikovne- ga sporočila? Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naibo naša skupna skrb! Področno srečanje pesnikov in pisateljev začetnil(Ov Ptuj 81 v soboto. 3. oktobra, bo v Klubu mladih v Ptuju že tradicionalno srečanje mladjh pesnikov in pisateljev pomurske.podravske in ko- roške regije. Žirija — Zdenko Kodrič. Darinka Čretnik in Andrej Brvar — je dobila besedila šestnajstih avtorjev. Odločih so se, da bodo v Ptuj povabili osem mladih literatov, katerih teksti bodo objavljeni v prihodnji številki Domače rasti. Besedila za 4. srečanje je predsednik žirije Zdenko Kodrič ocenil takole: »Za letošnje področno srečanje je značilno, daje bilo malo tekstov. Za prispele pa menim, da so jih napisale zelo mlade in neizkušene pesniške duše. Zavoljo tega je tudi umetniško izpovedna raven nizka — izjemne so le pesmi dveh avtorjev s šiframa »Glali« in »Thembi«. Srečanje se bo začelo ob 14. uri v mali dvorani Kluba mladih; najprej bo pogovor članov žirije z avtorji. Ob 18. uri pa bo v veliki dvorani Kluba literarni večer, ki ga bodo izvedli člani literarne in recitacijske sekcije Kluba mladih. Vabimo mlade in manj mlade, ki jih zanima literatura, ali se z njo ukvarjajo. V eseli bi bili. če bi se tokrat srečali tudi stalni sodelavci Domače rasti. Naj povemo še to. da je srečanje v okviru letošnjih devetih ptujskih kulturnih srečanj. dr. ivan stopar gradovi na ptujisU^iM ohmoč.fu^ (16. nadaljevanje) Na podstrešju dvorca in v nekaterih pomožnih prostorih so nametani ostanki po zadnji vojni razbitih, menda petih reprezentativ- nih baročnih peči, podobnih onima v severnem traktu. Zametani so tudi razbiti kosi kvalitetnih baročnih kamnitih poprsij v nadnaravni velikosti, ki so predstavljala štiri letne čase in so nekdaj stala v graj- skem parku. Nekaj nekdanje opreme (gobelini, slike) hranita Narodni muzej v Ljubljani in Pokrajinski muzej v Mariboru. Baročni plastiki Herkula in Merkurja, ki sta nekdaj tudi stali v delno še ohranjenem parku z gabrovim drevoredom ob grajskem kompleksu, sta danes postavljeni pred stavbo občinske skup.ščine. Inventar, ki ga je hranil dvorec ob koncu 19. stoletja, je nadrobneje opisal Janisch. Renesančno obzidje, ki obdaja dvorec, je še vedno visoko okrog 8 m, a je v vrhnjem delu nadzidano z opeko. Opremljeno je s pravokot- nimi vogalnimi stolpiči in ključastim poslopjem v južnem delu. V njegovem krilu je na vogalu letnica 1651. V spodnjem delu obzidja so opazne zazidane renesančne strelnice, na stolpičih pa naletiino na strelnice ključastega tipa, kompleks gospodarskih stavb nasproti dvorca sestavljajo trije samostojni baročno objekti, ki obdajajo manjše pravokotno gospodarsko dvorišče, katerega četrta stran je zaprta z zidom — v njem je na ulični strani plemenito oblikovan baročni portal. Osrednji trakt je pravokotna. 2x11 osna stavba z obokanim pritlič- jem, nad katerim sta še nadstropje in vrhnja poletaža. Zahodni in južni trakt sta le nadstropna, brez vrhnje poletaže. v pritličju spet obokana. ' V južni stavbi, kije preurejena v gostišče, je obok oprt na močan slop. Arhitekturni členi — okna in portali — so zlasti na osrednjem gospo- darskem traktu še avtentični. Stavbna zgodovina objekta je le okvirno preučena. Očitno je. da Seje najstarejši grad naslonil na severozahodni vogal mestnega obzidja 2 že obstoječim stolpom, ki je v merah in zasnovi malone identičen z mestnim jugozahodnim, pozneje Graslovim stolpom. Stolp lahko datiramo v čas zgodnje gotike, ko je Bistrica dobila mestne pravice in ^ mesto utrdili z obzidjem. Že pred 1311, ko se grad prvič omenja, so stolpu prizidali današnji severni trakt, ki so ga naslonili na obstoječe obzidje. Trakt datira v ta čas ohranjeni fragment polžastega stopnišča, ^rad je imel v tej obliki in v tej fazi svojega razvoja podobno funkcijo ^shemi mestnega tkiva kot sojo imeli v sklopu srednjeveških grajskih zasnov stolpi na najbolj izpostavljenem grajskem vogalu. Vsaj v 16.i stol. so sprva skromni, enotraktni grad. izzidali v obliki kastela in ga' obdali z renesančnim obzidjem z obrambnimi stolpiči. Iz tega časaJ izvira njegov jugovzhodni okrogli stolp, pa tudi jedro vhodnega^ portala v južnem traktu. Naslednji pomembni mejnik v grajskem razvoju je leto 1623. Groije Vetler von der Lilie so ga takrat izzidali v obliki, ki seje z določenimi korekturami ohranila do danes. Na seve- rovzhodni in jugozahodni strani so pozidali vitka pravokotna stolpiča in tako ustvarili renesančno uravnotežene proporce stavbnih mas. Na grajskem dvorišču .so uredili arkade, fasade so poenotili in jih obogatili z arhitekturno poslikavo. Ko je grad 1717 prišel v posest Attemsov, so ti celotno zasnovo priličili sodobnim arhitekturnim hotenjem. Posa- mične grajske sestavine so višinsko izravnali, grad je dobil nova okna, s trikotnimi in segmentnimi čeli. uredili so nova stopnišča, modernizirali so vhodni portal v južnem traktu in nad njim v rizalitu pozidali trikot- no čelo. V ta čas sodi ureditev reprezentančnih prostorov dvorca: viteške dvorane, stopnišč, kapele in sob vsevernem traktu. Takrat so južno od dvorca zrasla tudi nova gospodarska poslopja. SLOVENSKA BISTRICA (VVINDISCH FEISTRITZ). STOLPI Stolpi so bili delno vkomponirani v mestno obzidje, delno verjet- no samostojni, podobno kot so izpričani v Celju ali Brežicah. Občina Slovenska Bistrica. 1403 je izpričan stolp, ki je bil kot deželnoknežji fevd v posesti Eberharda Vrbovškega. Drugi ali morda isti stolp so pozneje kot celjski zajem posedovali Massenbergerji in za njimi Krištof Sulzer, ki gaje 1437 zapisal svoji soprogi Ani, hčeri pokojnega Albrehta Bistri- škega. 1445 je grof Friderik Celjski podelil Erazmu Viltuškemu -in Walterju Safnerju v zajem dva stolpa v obzidju, fevd pokojnega Bistriškega, ki je sam prebival v enem izmed njih; bila sta njegova dediča. Neki stolp je kot celjski zajem posedoval tudi Anton Hollene- ški. ki pa je izpričan šele 1457. Ta stolp je od Hartmanna Holleneškega 1478 kupil Anton GrasI, 1557 pa ga srečamo v sestavu štatenberške gospoščine. Od naštetih stolpov se je ohranil le Graslov (Čopova ul. 3), kije bil nekoč vkomponiran v jugozahodni vogal mestnega obzidja in pozneje znan tudi pod imeni Smodniški stolp, Reisetum in Hunger- turn. Stavba, ki sojo v 19. stol. uporabljali za kaščo, je tipično srednje- veško ministcrialsko prebivali.šče, a seje do danes ohranila le v precej predelani obliki. Tlorisna ploskev meri 9,70 x 15,20 m, stene so debele 140 cm, nekoč nesporno obstoječe fortifikacijske sestavine so izginile. Zidava jc sicer že nepravilna, gotska, vendar pa šivani vogali, ki so do višine 0,5 m klesani iz lehnjaka, še razodevajo romansko tradicijo. Nad to višino so vogali izdelani iz peščenjaka. Stolp ima poglobljeno, sekundarno obokano kletno pritličje, nad njim pa še tri etaže, predelje- ne z lesenimi podi in povezane z lesenimi stopnicami, le med kletjo in prvim nadstropjem je zidano stopnišče. Stropne konstrukcije se neka- ko sredi stavbe opirajo na mogočen pravokoten slop, ki meri v prerezu 106 X 205 cm in sega do vrhnje etaže. Na podstrešju je pod prekrit z estrihom. Vse okenske odprtine v nadstropjih so novejše, renesančne, vendar pa so nepravilne, v topi kot sestavljene obočne konstrukcije pri, nekaterih okenskih nišah v bistvu šc prvotne, čeprav pozneje predela- ne. Le v pritličju so ohranjene nespremenjene prvotne ozke svetlobne reže. zaprte z nasekanimi železnimi palicami. Tu prebiti vhod je iz najnovejšega časa. V jugozahodnem vogalu stolpa je na zunanjščini' vzidan nerazločen kombiniran baročni grb. j Stolp so pozidali o. 1300. v času. ko je nastajalo mestno obzidje. Bil| je pendant severozahodnega obrambnega stolpa, ob katerem se jej p)ozneje razvil mestni grad. V 17. stoletju, ko je izgubil svoj utrdbeni! značaj, .so povečali okenske odprtine in jih na novo prebili na nekda-| njih zunanjih straneh, pritličje pa so poglobili in predelali, tako daje iz-i njega nastala sedanja obokana klet in prva etaža. j Nadaljevanje prihodnjič] 8 — NAŠI DOPISNIKI 1. oktober 1981 — TEDNIK OBISK V ORMOŠKO-LJUTOMERSKIH Simbol slovenskih vinogradni- kov, klopotci, so nam letos lepo, dobro zmehčali in dozoreli vinske jagode, da pričakujemo žlahtnejši vinski pridelek od lanskega, ko se je v tem času šele začelo grozdje mehčati. Trsni pridelek bo letos vsekakor kvalitetnejši in ponekod tudi obilnejši od lanskega, saj je že barva grozdja prikupnejša, lepo rumena in za zunanjo plastjo se skriva še žlahtnejša kapljica. Lepo je hoditi po vinorodnih predelih naše domovine, si ogle- dovati lepe vzorne, nove (a tudi starih ni za podcenjevati) vino- gradniške nasade z žlahtnim zore- čim grozdjem. Vinogradniku kar srce poskakuje, ko gleda poplačan trud svojega celoletnega dela, a še vedno v strahuj da ne bi prihrume- li hudobni oblaki in uničili celolet- no skrb in trud, ker pridelek Se ni na varnem, čeravno so nekateri že pričeli s pospravljanjem in iz jagod izcejati sladek mošt, ki se bo po delovanju vinskih kvasnic (vretja) v doglednem času spremenil (od- visno od toplejšega ali mrzlejšega vremena) v žlahtno vinsko kaplji- co. Ko tako hodimo po znanih, domačih vinorodnih predelih, obi- skujemo svoje sorodnike, prijatelje in znance, nas le-ti gostoljubno sprejmejo, povabijo v svoje vinske kleti ali zidanice in z veli- kodušnostjo postrežejo še z dob- rim domačim kruhom, kjer ne zmanjka dodatka iz tunke in še kake poslastice ter z zlatorumeno vinsko kapljico. Ob tem se človek čuti kar prerojenega, zvišenega v domačnosti in ob primakanju z dobro kapljico se razveže jezik in utrip srca je sproščenejSi, razpo, ženje živahnejše. Otožnosti bolečine se odmaknejo in ^^l" prostora radosti, veselju ^ dovoljstvu, a pogled na buj?" rastočo trdo utrpano z velikimi p pimi grozdi in debelimi jagodjL^ to je enkratno. To smo doživeli tudi zadnjif^ ^ smo obiskali naše sorodnik^ ° Ključarovcih na Runču v Dobrj^ čaku in Sardinju. Nekako osvejJ z okusno jedačo, pristno, domajj žlahtno vinsko pijačo in s sveži^' čistim zrakom, smo se vračali zaj v mesto, z iskreno željo, d^j^ čimprej zopet podamo v ^ domače kraje, v cvetočo naravo. Ob bližajoči se trgatvi grozdjabj še pravi direndaj po vinorodnj), predelih, takrat se bo vsak spomnji že celo leto pozabljenega svoj« ga mnogoštevilno obiskal in seve. sel in zadovoljen z natrpanim pn. Ijažnikom vračal v svoj delovji kraj. Kjer še na kmetijah živijo osam. Ijeni, ostareli starši, otroci ne po. zabite, da vas starši skozi celo leto potrebujejo in hrepenijo po vas, da jih pridete obiskat in opravite kako, staršem že nemogoče izved. Ijivo delo. JM Pf^VIMOSKI PEVSKI ZBOR Pn kulturni' [nosvcmcm druiilvu Ernestek Golob-Pcter v Gradišču SI. g. so pred kratkim ustanovili moški pevski zbor. ki deluje pod vodstvom pcvov\)dia Petra Turina. glasbenika na osnovni šoli Borisa Kraigherja v Gra- dišču. Moški pevski zbor je pričel že z vajami, obiskuje pa ga nad 20 pevcev iz KS Gradišče. Organnizacijski vodja IjuK) Kšelaje povedal, daje to edini moški pevski zbor v občini Lenart, pripravljenih imajo čez 50 pevcev, ra- čunajo pa, da se bo redno udeleževalo pevskih vaj čez 30 resnih kandidatov. Janez l.orber Srečanje arhivskih delavcev v četrtek, 16. septem.bra 1981 smo se v Zgodovinskem arhivu v Celju — kot gostitelju srečali arhiv- ski delavci izMaribora, Ptuja in Ce- lja. Bolj ali manj nas tarejo isti pro- blemi in vzniknila je misel, da bi jih reševali skupaj in tudi, da bi se spoznali med seboj in spoznali oko- lje in delovne pogoje v katerih dela- mo. Po ogledu celjskega arhiva, ki je prostorsko zelo utesnjen, smo se napotili v Muzej revolucije in Pokra- jinski muzej Celje, kjer so nas zra- ven eksponatov posebej navdušili red in vestno ter kvalitetno vzdr- ževanje razstavljenih predmetov. Tudi arheološka zbirka je izredno posrečeno postavljena. Dostopna je vsakdanjemu obiskovalcu in tudi raziskovalcu, ki mu ni treba odpirati vitrin pa vendar pride do predme- tov. Srečanje smo nadaljevali v Frankolovem, kjer je bil z nami tudi znani celjski zgodovinar JankoOro- žen, ki prav to leto slavi svoj 90. življenski jubilej. Kljub letom in trdi življenski poti je sedel ves čil med nami in nam ganjen razlagal svojo življensko pot, ki jo je začel v Dolu pri Hrastniku in jo nadaljeval kot učitelj, nato kot študent prava v Pragi, prebrodil prvo svetovno vojno, spet učiteljeva!, bil član mirovne komisije za Koroško in danes. Je tudi ustanovitelj Zgodo- Leta 1924 prišel v Celje, kjer je še vinskega arhiva v Celju, ki bo prihodnje leto slavilo srebrni jubilej. Zgodovinarji in drugi ganajboljpoz- namo po njegovi Zgodovini Celja in okolice. Beseda je bila tudi o novi arhivski stavbi v Celju, za katero so zbrali že velik del sredstev, se pravi, da je zanjo zainteresirana širša družbena skupnost. Razprava je zajela tudi planiranje, normiranje, financi- ranje, strokovne probleme v arhi- vih restitucijo arhivskega gradiva in vračanje le-tega v matične arhive in še kaj. Taka in podobna srečanja bodo še potrebna, tudi v širšem, sloven- skem merilu. K. §. P Kmn $mmim plamincev m •-----II Pestra dejavnost Planinsko društvo Donačka^ora Stoperce se lahko tudi v letošnjem letu upravičeno ponaša s pestro in bogato dejavnostjo. V poletnih mesecih so bili najbolj aktivni v planinskem izletništvu. Bili so na raznih turah po slovenski planinski transverzali in opravili so več izletov za pionirje in člane. Zadnji večji izlet so opravili 13 sep- tembra, ko so se na Krvavcu udeležili slovesnosti ob letošnjem Dnevu planincev. Posebnega pomena pa je bila pomoč pri gradnji doma krajanov v Stopercah. S prostovoljnim delom, ki so ga vložili v ta dom, so si Stoperški planinci na Okrešlju zagotovili svoj prostor za delo društva. Tako so sedaj v teku priprave za ureditev in opremo tega prostora. Vsekakor bo problem s finančnimi sredstvi, vendar upajo, da bodo s skupnimi močmi in s široko pomočjo opravili tudi to akcijo. V jesenskem in zimskem obdobju načrtujejo več vzgojne in izo- braževalne dejavnosti. Tako bodo v oktobru opravili orientacijsko tek- movanje, nato pa je v programu planinska šola za pionirje in člane. Predvidenih je tudi več predavanj. Stoperški planinci so enotnega mnenja, da je potrebno čimprej oživiti delo meddruštvenega odbora, saj se iz medsebojnega povezo- vanja in sodelovanja obeta večja aktivnost v planinski dejavnosti. Zvonko Lampret Prvi športni dan Prelepi sončni dan so izkoristili na osnovni šoli Boris Kidrič v Kidričevem. Izvedli so namreč prvi športni dan v novem šolskem letu. Najprej je bil na programu kros. ki so se ga udeležili vsi učenci in sicer od prvega do osmega razreda. Teki so bili vsi zanimivi in dramatični, saj so se vsi trudili po svojih močeh. Rezultati: Učenci: 1.—2. razred 1. mesto Franci Jerenko. 2. Aleksander Marzidovšek. 3. Robert Pleteršek: Učenke: 2. razred 1. mesto Vanja Meglic. 2. Lidija Skrila. 3. Julija Preac; Učenci: 3.-4. razred i. Edvard Hojnik. 2. Zvonko Intihar, 3. Zlatko Širovnik; Učenke: 3.-4. razred 1. Andreja Kšepert. 2. Zlatka Maligner. 3. Marijana Topolovec: Učenci: 5.-6. razred 1. Andrej Svenšek. 2. Robi Kešpert. 3. Bojan Svenšek; Učenke: 5.-6. razred I. Darja Kores, 2. Brigita Petek. 3. Neda Bogme; Učenci: 7.-8. razred I. Toni Artenjak. 2. Igor Ivančič 3. Davorin Panikvar Učenke: 7.-8. razred 1. Irena Krajnc. 2. Ljubica Lenart. 3. Simona Intihar. Po zaključku tekmovanj v krosu so se učenci pomerili še v malem nogometu, kjer so nastopile raprezentance razredovin sicer od petega do osmega razreda. To tekmovanjeje tudi poslužilo vodjem I. in II. selekcije NK -Aluminija, da so lahko izbrali ekipi, ki bosta predstavljala šolo na predstoječih turnirjih teh selekcij. Dekleta pa so se pomerila v košarki na istem nivoju tekmovanja kot fantje. Za prvi športni dan na osnovni šoli v Kidričevem bi zapisali, daje v celoti uspel, saj je zajel veliko \ečino vseh učencev. Danilo Klajnšek Zahvala za darovani papir! Občinska organizacija Rdečega kiiža Ptuj je v sodelovanju s krajevnimi organizacijami Rdečega križa Ptuj. Hajdine in Rogoznice organizirala akcija papirja in papirne embalaže 14. in 15. septembra 1981. ^ , Rdeči križ seje z akcijo zbiranja starega papirja vključil v pri- zadevanje naše družbe za stabilizacijo gospodarstva, za pridobivanje osnovnih surovin za industrijo, k uspešnemu varčevanju in je z akcijo prispeval k izboljšanju higiene okolja. V akciji je bilo zbranega 10490 kg papirja in papirne embalaže za humanitarne namene. .Sodelovali so mladi člani Rdečega križa osnovnih šol Ptuja ter mladinci Šolskega centra za kovinsko stroko. Vsem darovalcem in vsem, ki so pomagali, daje akcija uspela — hvala! Občinska organizacija Rdečega križa Ptuj Razstava kruha in pogač Sekcija za družbeno aktivnost žensk pri krajevni konferenci SZDL Heroja Lacka Rogoznica je v okvi- ru prireditev ob 6. krajevnem prazniku v nedeljo 20. septembra v Spodnjem Velovlaku pripravila razstavo kruha in pogač. Namen razstave je bil prikazati čim več kruha in peciva različnih oblik, kakovosti in okusa. Dobrote so pripravile le žene iz Spodnjega Velovla- ka in delno iz Pacinja ter tako pokazale veliko mero razumevanja in sposobnosti. Ugotovitev velikega števila obiskovalcev je namreč bila, da je razstava kvalitetna in pripravljena z dokajSnjo estetsko vred- nostjo. Višek je bil dosežen ob koncu, ko so gospodinje svoje dobrote podarile navzočim gostom. Ob tej priliki izrekamo zahvalo vsem sodelujočim, vse tiste žene, ki se sedaj niso udeležile razstave z lastnimi dobrotami, pa vabimo na naslednjo prireditev! Francka PetroviJ Turnir v malem nogometu Osnovna organizacija ZSMS Podlehnik je v ne- deljo, 20. septembra, priredila že tretji turnir v ma- lem nogom.etu. Tokrat so udeležbo razširili na celot- no področje občine Ptuj. Tekmovanja na izpadanje se je udeležilo devet ekip in sicer OO ZSMS Zetale, OO ZSMS Tržeč, OO ZSMS Dobrina, OO ZSMS Podlehnik, Podlehnik — mladi, ekipi V. P. 5008/9 Ptuj in ekipa Ohridske obale. V prvem kolu so se med seboj pomerili člani ekipe Podlehnik-mladi in ekipe .Macelj, vendar v rednem času 2 krat 10 minut ni bilo zadetka, zato so odločali penali. Končni rezul- tat je bil 2:0 v korist Maclja. Drugo srečanje je bilo med ekipama osnovnih organizacij ZSMS Tržeč in Dobrina. Srečanje se je zaključilo 2:1 za ekipo Dobrine. V tretji igri sta merili moči ekipi Ohridske obale in V. P. 5008/9 Ptuj I., srečanje pa se je končalo z rezultatom 2:1. Četrta tekma je bila med ekipo Zetal in V. P. 5008/9 Ptuj — II., končni rezul- tat tekme pa je bil 2:1 za mladinsko ekipo 2etal. Zmagovalci so se uvrstili v nadaljne tekmovanje, eki- pa Podlehnika pa se je žrebom uvrstila neposredno v drugo kolo. V drugem kolu so se pomerile ekipe Dobrina: Ohridska obala 1:0, Macelj:Podlehnik 1:2, v razvrstitvi za prva mesta pa so odigrala tekme med seboj Zetale:Podlehnik 0:1, Dobrina:2etale 1:0 in Podlehnik:Dobrina 0:1. Končni vrstni red: 1. Dobrina, 2. Podlehnik, 3. Zetale, 4. Ohridska obala, 5—6. Macelj in V. P. 5008/9 Ptuj — L, 7. Tržeč, 8-9. V. P. 5008/9 Ptuj — II. in Podlehnik-mlajši. Vzdušje je bilo prijetno, samo tekmovanje je potekalo v športnem duhu, mladinci iz Podlehnika pa so se izkazali kot dobri organizatorji. Podelili so pokale najboljšim ekipam in najboljšemu strelcu Tonetu Jusu—OO ZSMS Dobrina, ki je v srečanjih dosegel tri zadetke, enega pa v penalih. Vse ostale ekipe pa so prejele priznanja za sodelovanje. „ , Drago Papler SOBETINCI Aktivni gasilci Gasilsko društvo Sobetinci je 30. avgusta pripravilo tradicionalno tekmovanje v navezi orodja in raz- nih vozlih, ki so potrebni za premagovanje ovir, reševanju iz vode in višjih nadstropij goreJe hiše. Druga tekmovalna disciplina je bila prav tako pomembna, saj so tekmovalci morali prenašati vodov vrstnem redu, prvi ter drugi napa- dalec sta to vodo usmerjala v tarčo, kjer se je zbirala v posebni posodi. Zmagovalna ekipa je tista, ki v čim- krajšem času spravi največ vode v cilj. Tretja tekmovalna disciplina je bila preiskus moči z vleko vrvi. Tekmovanje je potekalo zadovo- ljivo, poučno in dokaj glasno od strani gledalcev, ki jih tudi ni manj- kalo. Tekmovalni odbor je tekmo- vanje pripravil zadovoljivo in upam, da bo prihodnje leto še bolj pestro, saj v društvo ne manjka gasilskega kadra. Gasilsko društvo Sobetinci je staro 33 let, precej dobro oprem- ljeno, saj ima zraven ostalega oro- dja tudi orodje za težko in srednjo peno. S penilom so sicer problemi, saj le-to dobivamo iz uvoza. Dru- štvo ima 48 aktivnih članov, na področju operative zelo marljivih, saj v zadnjih treh letih dosegajo zavidljive rezultate na področju ob- čine kakor tudi izven (Oplotnica i" Salek). \ društvu imamo tudi tri desetine najmlajših pionirjev tako, da se m bati upadanja članstva. Mentor- skega kadra je tudi dovolj. Društvo ima namreč v svojih vrstah tri čast- nike, tri nižje častnike prve stopnja in štiri nižje častnike. Z društvi iz centra sodelujemo, si medsebojno pomagamo, pravtako se s sosed- njimi društvi zelo dobro razumemO' Po tekmovanju je bila razglasit?* rezultatov. Zmagovalna ekipa j* prejela prehodni pokal v trajno last' Naslednje leto se bomo spet poi"^' rili in tako obnavljali znanje gas''' skih veščin, ki so v naši samoupra^' ni družbi zelo pomembne. Jože Bratušek KLUB BRIGADIRJEV »FRANC BELŠAK-TONE" PTUJ Udarniški dnevi utrjujejo tovarištvo z udarniškim dnevom »Kicar- — Rogoznica '81« smo člani Klu- ba brigadirjev >> Franc Belšak- —Tone« Ptuj odložili krampe in lopate za leto 1981. Ob tem pa želimo kar na začetku poudariti, da smo od letošnjiji šestih udar- niških dnevov kar tri opravili na Kukavi in po enega v Levanjcih. v Sestržah. na Rogoznici in v Ki- carju. Obogateni smo z mnogimi novimi spoznanji, nepozabnimi vtisi in doživetji. Ni nam žal ne žuljev, ne znoja. V vseh nas vlada veliko zadovoljstvo, kajti vsak naš zamah s krampom in lopato po- meni korak bližje k cilju zdrave pitne vode ljudem v krajih, kjer smo delali. Veliko pa nam pomeni tudi tovarištvo in prijateljstvo, ki smo ga udeleženci udarniških dnevov stkali med seboj, z briga- dirji ZMDA ■>Slovenske gorice "81«. zlasti pa z vaščani Kukave. s katerimi smo letos kar trikrat skupaj delali pri gradnji njihove- ga vodovoda. Skupno delo z va- ščani Kukave nam je omogočilo, da smo se seznanili z njihovimi pt^igoji življenja ter prizadevanji, da bi v njihov kraj pritekla čim- prej dragocena zdrava pitna voda. Vaščanov Kukave se bomo vedno radi spominjali tako. kot se radi spominjamo vaščanov Pacinj in Skupinski posnetek po uspeli akciji. Spodnjega \ elovlaka. s katerimi smosesrečaliprigradnji vodovoda v minulem letu. Naš letošnji šesti udarniški dan. ki smo ga opravili na akciji 'vKi- car—Rogoznica "81« v počastitev 6. praznika krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica. pa po- meni za nas slovo od krampov in lopat '81. zato smo udarniški dan zaključili z brigadirskim popol- dnevom ob rogo/ni^kcm ribniku. V oktobru sc bomo šc enkrat podali na udarniški dan. ki se bo razlikoval od vseh dosedanjih: vinogradniškim delavcem kme- tijskega kombinata Ptuj bomo priskočili na pomoč pri obiranju arozdja — »Podlehnik ■81<. FB SDNIK — 1. Oktober 1981 TELESNA KULTURA IN ŠPORT — 9 USPEH PTUJSKIH ŠAHISTOV lanskoletnem velikem gbu šahovskega društva MIP, '^Iso republiški prvaki za leto %0. ^'■^ '^^^'^ šah isti Ptuja 'fijetno presenetili z uspehom Pj(anka v drugi zvezni šahovski ■jj,zahod. Vzrok njihovega -peha je potrebno iskati pred- v veliki borbenosti in anga- Ljiosti vse ekipe šahovskega Ljtva, loje od igralcev do rezerv (J vodje ekipe, ki so se trudili pri ^alizah prekinjenih partij, vari- li nasprotnikov, pri igranju re- wga kola, kakor tudi pri ostalih jjjavnostih, ki pa ostanejo ob ^i šahovski igri popolnoma ali J večidel skrite. Zato zaslužijo vsi ^^ni ekipe prisrčne čestitke za jjihov uspeh, saj so dostojno, ko- ^^)(tno in z velikim uspehom re- orezentirali ptujski šah, kakor [udi zadt)voljili naša pričakovanja sredstva, ki smo jih vložili v njihov trud. Glede samega poteka tekmo- vanja, kakor tudi o igranju šahi- -lov sem se pogovoril s tehničnim ^o(ljem ekipe, Milanom Šerugo: ,>Druga zvezna liga je bila letos y turističnem naselju Lanterna, pnbližno 12 km oddaljenem od poreča. Vreme je bilo lepo, vzdušje pa zelo napeto. Odpoto- vali smo že v petek, 11. septembra. Naslednji dan nas je čakal dirigi- fan žreb. ker je sodelovalo le jnajst ekip. Sodelovanje v ligi je odpovedala ekipa Mornara iz Bara. Vsako kolo se je igralo po- poldan od 15.30 do 20.30. preki- njene partije pa naslednji dan od 9'pa do 13. ure. Vmes je bil čas za tosilo. kakor tudi za pripravo ekipe na naslednje srečanje. Prosti dan je bil po petem in desetem kolu. Tekmovanje je bilo izredno izenačeno in borbeno vse do zadnjih potez, odločala je vsaka točka, saj do zadnjega kola ni bilo jasno kdo bo izpadel. V začetku tekmovanja je bil na papirju gla- vni favorit, glede kategorij samih igralcev, ekipa PTT Zagreb, potek tekmovanja pa je pokazal svoje: — prvo kolo je bilo zelo bor- beno, saj so nekatere ekipe zelo visoko zmagale. Omeniti treba poraz državnega prvaka Ivanovi- ča z mojstrom iz Tuzle. Mi smo igrali z enim od kandidatov za prvo mesto in pripravili največje presenečenje, saj smo premagali ICvarner z rezultatom 6:4. rezultat bi lahko bil še večji. Tako smo na začetku naredili dober vtis pri ostalih ekipah. Podkrajšek je re- miziral z mednarodnim mojstrom Rukavino, enak uspeh je zabeležil mladinec Peruš proti Cvitanu. Ekipije po tej pomembni zmagi še bolj narasla morala in borbeni duh. — v drugem kolu je poskrbela za majhno presenečenje ekipa Domžal, ki je premagala ekipo ŽŠD Maribor. Omeniti treba tudi zmago Ivanoviča proti Maroviču, kakor tudi poraz Parme proti Nemetu. Doživeli smo neugodno presenečenje, saj nasje premagala ekipa Novega Zagreba z rezulta- tom 6:4, ki je bila v prvem kolu poražena od Maribora celo z 8:2. 1 a poraz nas je spravil iz višin nazaj na realna tla, saj smo bili nekoliko uspavani po uspehu z reškim Kvarnerjem. Ugotovili smo, da je možno zaradi velike izenačenosti ekip, prav z vsako ekipo izgubiti ali pa zmagati. V tem kolu sta nesrečno izgubila Polajžer in Vaupotičeva. — v tretjem kolu je Maribor spet izgubil, presenetil paje poraz Iskre z Novim Zagrebom, Bukičje Članski del ekipe, kije lani osvojila naslov republiškega prvaka Slovenije. premagal .Maroviča. Zaskrbljujoč je ponovni poraz velemojstra Ivanoviča. premagal gaje Nemet. Doživeli smo minimalni poraz z Domžalami, za katere igra na prvi deski mojster Bajec. Z dobro igro je Peruš premagal Mikaca. manj sreče pa sta imela Bohak in Vaupotičeva. Ostali so remizirali. Po tretjem kolu smo bili na šestem mestu s 14.5 točke, prvi paje bil trenutno PTT Zagreb z 18 točka- mi. — Marovič je v četrtem kolu izgubil z mojstrom Milanovičem, presenetil pa je poraz odličnega Nemeta proti Bukiču. Ivanovič nadaljuje svojo slabo igro. Z ozi- rom na dirigiran žreb smo se v tem kolu srečah s slovenskim pred- stavnikom in sicer z Murko iz Lesc. za katero igra na prvi deski velemojster Planine. Z rezultatom 5:5 smo izpolnili naš dosedanji plan. presenetil je z odlično igro Polajžer, saj je premagal Planinca, z zmagami so se izkazali še Bohak, Gcxiec in Peruš. Kot zanimivost naj povem, da je Majcenovič pri- stal na remi kljub boljši poziciji. — v petem kolu je Kvarner z visoko zmago prevzel vodstvo na lestvici. Nemet je premagal Mi- lanoviča, Parma paje miroljubno razdelil točko s Planincem. Izgu- bili smo z Mariborom z rezulta- tom 6:4, kjer je Polajžer izgubil z Rakičem, Peruš je remiziral s Ci- ganom, jaz sem pa uspel prema- gati, bivšega članskega prvaka Slovenije, Mihevca. Nekoliko bt)ljši poziciji nista uspela realizi- rati Pavlinova in Peruš, kar bi zadoščalo za nerešen izid. — v šestem kolu sta se srečala favorita oz., nept)sredna tekmeca za prvo mesto PTT Zagreb je mi- nimalno premagal ekipo Kvar- ncrja, kjer je potrebno omeniti poraz Cvitana z Ivekovičem, ki ima prvo kategorijo. Kvarner je obdržal vodilno pozicijo kljub porazu. Omeniti je potrebno zmago Planinca oz. poraz Iva- noviča. V tem kolu je bila prosta ekipa Ptuja. — ekpa PTT Zagreb je z visoko zmago v sedmem kolu prevzela vodstvo na lestvici z oz. nato, ko je počivala ekipa reškega Kvarne- rja, povzpel se je tudi Maribor. Ivanovič je ponovno izgubil in to z Rakičem. Planine paje premagal Bukiča. Po prostem dnevnu nas čaka težak nasprotnik. Iskra iz Ljubljane, za katero igrajo Parma. Barle in Jelen. Takoj v začetku smo po planu remizirali na de- skah, kjer so še posebno neugodni nasprotniki. Z dobro igro ostalih igralcev smo dobili meč s 5,5:4.5. Pri tem treba omeniti remi Polaj- žerja s Parmo ter zmago Bohaka z Jelenom. — po osmem kolu je prišlo do velikih sprememb na vrhu. Kvarner je visoko zmagal in pre- vzel vodeče mesto pred Maribo- rom. Prvič v obstoju našega dru- štva smo se srečah v uradnem dvoboju z eno od črnogorskih ekip v ligaški postavi. Meč smo dobili z minimalnim rezultatom 5.5:4,5. kjer je Bohak izgubil po drugi prekinitvi dobljeno partijo. Polajžer je zablestel z dobro igro proti Ivanoviču ter zabeležil zmago. — Kvarner je v devetem kolu dosegel visoko zmago, Maribor je izgubil z minimalnim rezultatom. Na drugo mesto seje povzpel PTT Zagreb, Ptuj je ostal v sredini ta- bele. Z ekipo Nikice Pavlic smo igrali 5:5, kjer smo na članskih deskah zgubili 1:5, na mladinskih in ženskih deskah pa dobili s 4:0, kar je bilo tudi planirani) glede na nasprotnika. Pri tem treba ome- niti remi Polajžerja z Bukičem. — Kvarner si je v tem kolu že teoretično zagotovil status prvo- ligaša, dočim je na repu razpre- delnice velika zmešnjava, saj se še ne ve kdo bo izpadel. Ekipa, kije med tekmovanjem pripravila na- jveč presenečenj, je bila naš na- sprotnik. Zaradi male nepazlji- vosti je izgubila Pavlinova kakor tudi Majcenovič, kije v nadalje- vanju prekinjene partije spregle- dal damo. Ta dvoboj smo izgubili z rezultatom 4,5:5,5, za TŠK Tuzlo igra na prvi deski mojster Mila- novič. — zadnje kolo seje igralo zju- traj, glavni derbi za prvo mesto je bil dvoboj med Kvarnerjem in Mariborom. Ostale ekipe pa so bile boj za obstanek. Brez vsakih možnosti za ta boj je bila ekipa Domžal, ki je bila prosta. V tem kolu je Rakič premagal Nemeta, Ivanovič paje izgubil z Bukičem. Naša ekipa je z veliko negoto- vostjo pričakovala dvoboj s PTT Zagrebom. PoseJ^ej smo se bali velikega poraza, zato je bil naš plan čimveč partij remizirati. Uspeli smo igrati 5:5 in s tem smo si zagotovili nadaljni status dru- goligaša«. mi je povedal Milan Seruga. potem ko so se vrnili ša- histi Ptuja iz Poreča. V prvo zvezno ligo seje povsem zasluženo uvrstila ekipa Kvarne- rja iz Reke. za katero igrajo vele- mojster Nemet ter mednarodna mojstra Cvitan in Rukavina. Cvitan je nedavno osvojil naslov svetovnega mladinskega prvaka. Izpadle so ekipe Novega Zagreba, Titograda in Domžal. Ekipa Ptuja je zasedla odlično peto mesto in si tako zagotovila obstanek. Ekipa je v celoti zadovoljila s svojimi re- zultati, med njimi treba pohvaliti odlično igro mladega Peruša. ka- kor tudi Milana Kneževiča za odlično vodenje ekipe. —dj— ROKOMET Prvenstvo in tekmovanja v rokometu so v polnem razmahu. Ekipe RK Drava tokrat niso imele uspeha, ekipe RK Velika Nedelja pa so bile zelo uspešne. ŠENTJERNEJ-DRAVA 20:16 (10£) Drava: Farič, Sitsenfraj, Metka Vičar, Rimela Kelenc 4, Marija Vičar 4, Filipaja, Galun 3, Lepej 3, Doki, Kmetec 2, Skaza; Članice Drave so doživele prvi poraz v jesenskem delu tekmovanja v slovenski rokometni ligi. Poraz ni presenečenje, vendar je velik delež k porazu prispevalo tudi pristransko sojenje Logarja z Mirne. Kljub temu, da Ptujčanke ni.so briljirale, so v zaključku srečanja dohitele vodstvo domačink, izenačile, več pa niso mogle storiti. Vodstvo ekipe seje na pristransko sojenje pritožilo. 1. kotar VELIKA NEDELJA-POLET 2b22 mM) Igri.šče v Veliki Nedelji, gledalcev 200, sodnika Bogme (Maribor) in Šteger (Selnica); VELIKA NEDELJA: A. Lah, M. Bezjak 2, Zorli, Zorko I, Rajh 2, F. Lah, Rajšp 2, Sabo 13. S. Bezjak 3, Jurkovič, Majcen 6, Baklan; Igralci Velike Nedelje so v tretjem srečanju na domačem igrišču dosegli popolni uspeh. Po neodločenih izidih z Branikom in Lipo so tokrat zaigrali dobro in zanesljivo premagali bivše drugoligaše iz Murske Sobote. Gostje so v prvem delu sicer večkrat vodili, vendar so domačini z boljšo igro in hitrimi nasprotnimi napadi prešli v vodstvo. Razliko so v drugem polčasu še povečali in razveselili svoje zveste gledalce. I. kotar VELIKA NEDELJA-RADGONA 2624 (12:10) VEL. NEDELJA: Majcen,Gedl,Z. Miklašič I,Zidarič 12, Lukman, Kovačič, Vnuk 2, P. Radanovič I. M. Radanovič 8. S. Miklašič; V izenačenem srečanju je domačinkam uspelo premagati naspro- tnice zlasti po zaslugi odličnih Zidaričeve in Radanovičeve. V. T. VELIKA NEDELJA-DRAVA 36:15 (14:7) Mladinci V. Nedelje so dosegli tretjo zaporedno zmago in prevzeli vodstvo na lestvici. Vrstnike iz Ptuja so premagali predvsem zaradi boljše telesne pripravljenosti in večjih izkušenj Cvetka, Jurkoviča, Zorlija in Mariniča, ki občasno nastopajo v članski konkurenci. VEL. NEDELJA: Prejac I, Zorli 7, Cvetko 10, Jurkovič7, Korpar3, Marinič 7, Sladnjak 1, Kumer, Zoreč; DRAVA: Vajda, Valenko 3, Milunič 2, Habjanič, Turk I, Kekec 3, Bezjak 3, Vukašinovič I, Trbuc 2, Selinšek. V. T. VRANSKO-DRAVA 10:8 (5:3) Mladinke Drave tudi tokrat niso uspele, vendar je njihova igra vedno boljša. DRAVA: Vršeč, Rižnar, Krajnc l,Zupanc3, Lah3,Cizerl 1, Horvat, Šoba. 1. k. PRVENSTVO STAREJŠIH PIONIRJEV V soboto se je pričelo republiško prvenstvo pionirjev, ki poteka v štirih področnih ligah in v obliki turnirjev. Pionirji Velike Nedelje nastopajo v vzhodni skupini. Na turnirju v Mariboru so najprej pre- magali vrstnike Fužinarja z Raven z 8:6 (5:4) in igrali neodločeno s pionirji Branika 11:11 (7:4). V. T. PRVENSTVO STAREJŠIH PIONIRK Pionirke RK Dravanastopajo v vzhodni področni ligi. V soboto so nastopile na turnirju v Šmartnem. V prvem srečanju (to je bilo sploh njihovo prvo prvenstveno srečanje) so s 4:2 izgubile s Šmartnim, nato pa zanesljivo z 9:1 premagale pionirke Šaleške iz Velenja. Nastopile so: Gregorec. Potočnik. Kovač, Korošak, Podpadec. Vidovič. Bezjak, Žu- pec, Lašič in Hentak. L k. PRIHODNJA SREČANJA V rokometu so bila včeraj na sporedu prva srečanja za pokal Mladosti. Članice Drave so se doma pomerile z Lisco iz Sevnice, člani RK Velika Nedelja pa so gostovali v Sevnici. V soboto bo v Ptuju najprej mladinsko srečanje, za tem pa ob 16. jO srečanje članic SRL Drava—Fužinar. Mladinci in člani Velike N*" jelje tokrat gostujejo v Žalcu pri Minervi. V nedeljo dopoldan bodo v Ptuju nastopile mladinke Rk Drava. 1. k. SNL: PTUJ-SLOVAN 0:3(0:1) PRIČAKOVAN PORAZ Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 500. sodnik Siter (Velenje) Strelci: 0:1 (35) Hegler, 0:2 (68) Bučar, 0:3 (83) Maver PTUJ: Klajnšek, Malek, Škerjanc, Vogrincc, Panikvar, Pigner, Dončec, (Mesaric), Vinkler, Bek, Kozoderec. Spehonja. Ob nesogla.sjih in težavah v članski nogometni selekciji Ptuj je nedeljsko srečanje pritegnilo precejšnjo pozornost. Veliko gledalcev je orišlo uživat ob pričakovanem porazu močno spremenjene postave Ptuja, v kateri so nastopili nekateri igralci, ki že dalj časa ne vadijo tekmovalno. Med najbolj glasnimi »kritizerji« so bili tudi nekateri igralci, ki še vedno zahtevajo odstop trenerja in predsednika vodstva, pritegnili pasojim tudi nekateri bivši igralci in funkcionarji. Tako je bilo vzdušje prej mučno kot športno. Nogometaši Ptuja so tako imeli zelo nehvaležno in težko nalogo. Brez prave vadbe po napornem četrtkovem srečanju z Nafto v Lendavi (to so Ptujčani dobili z 1:0) so morali odigrati še težko srečanje z močno ljubljansko enajsterico. Srečanje so po pri- čakovanju izgubili, borili pa so se v okviru svojih možnosti in sedanjih sposobnosti. Ptujčani so, zavedajoč se svojih sposobnosti ter moči na.sprotnika, srečanje pričeli zelo previdno in počasi. Takšno igro smo gledali večji del prvega polčasa, v tem delu pa velja izdvojiti dve priložnosti. Pri prvi je vratar Klajnšek odlično ubranil strel Mavra, pri drugi pa gostujoči vratar strel Dončeca. Gostje so povedli v 35. minuti, ko je Hegler odbito žogo od vratarja poslal v mrežo. Drugi polčas so domačini začeli bolj agresivno, vendarje bilo takoj opaziti, da za takšno igro fizično niso dovolj močni. Drugi zadetek so ieralci Slovana dosegli po prekinitvi, v kaz<;nskem prostoru seje najbolje znašel Bučar, pri tretjem paje Maver izkoristil dober predložek z desne strani. Pred tretjim zadetkom so Ptujčani zamudili tri priložnosti. Pri prvi je Vogrincc z močnim strelom od daleč zadel vratnico. pri drugih dveh na ni uspel Vinkler. Nekateri gledalci so svoj športni duh izkazali tudi s petardami, ki so 'jih metali pred klop Ptuja. Med temi so bili igralci, ki so pred tednom dni še igrali v ekipi Ptuja, sedaj pa to več ne želijo. Vodstvo selekcije mora sedaj razčistiti z vsem, kar kali odnose. Ča.sa za odlašanje ni. praktičnojc že veliko tega zamujenega. Najprej morajo stvari urediti nogometni delavci in nogometaši, v interesu nogometa. L. Kotar NAMIZNI TENIS Na prvem pozivneni turnirju najboljših slovenskih igralk je Kam-' puševa v prvi skupini osvojila deveto, Marinkovičeva pa v drugi sestoj mesto. I. k.; NESOGLASJA V SELEKCUl PTUJ Ne gre drugače? Razprava o nepravilnostih in neenotnostih v nogometni članski selekciji Ptuj je bila osrednja tema več kot pet ur trajajočega sestanka vodstva nogometnega centra Ptuj, Iti je bil v torek 22. septembra zve- ka. Tako| po prihodu so nas namestili po razredih šole. zatem pa je bil zbor p večerji je bil na sporedu kulturni program. Uvodoma nam je borec iz Gorn^ Radgone Franjo Sonaja opisal medvojno delovanje akti vistovv Pomurju, nakar"" sledile razne recitacije, skeči in glasbene točke, ki smo jih pripravili tekmoval'" vseh ekip. Kljub p.ecej dolgemu kulturnemu programu je ostalo še nekaj časaiuj' za ples. ' Naslednji dan je bil ves v tekmovalnem vzdušju. Takoj po zajtrku so n razporedili po disciplinah, v katerih smo tekmovali. Discipline so bile sledee^ Člani tekmovalne ekipe občinskega štaba teritorialne obrambe Ptuj. orientacijski taktični pohod, streljanje z vojaškim orožjem, razstavljanje in se- stavljanje orožja, poznavanje orožja, plezanje po vrvi. metanje bombe in kvizo Titovi življenjski poti in delu. ^ Samo tekmovanjeje bilo dobro izpeljano, o mestih za uvrstitev pa je odločalo znanje, sposobnost in pa seveda tudi sreča. Za marsikatero skupino je o mestih cKiločal tudi kviz. saj je bil zadnja tekmovalna točka in je prinašal kar precej točk. H končnemu izidu je vsakdo prispeval svoj delež, kolikor je pač kdo mogel Takoje recimo prvak v metanju bombe prav tekmovalec iz naše ekipe, orientacisti tudi nismo bili slabi, saj smo bili tretji, a lahko bi bili še boljši, ostali so tudi dali vse od sebe. da bi bila ekipna uvrstitev čim bolj.ša. če ne že najboljša. No in tako smo osvojili drugo mesto, po prvem mestu je posegla Gornja Radgona, kije prejela prehodni pokal, tretjeuvrščeni pa so bili teritorialci iz Ormoža. Tekmovanjeje potekalo v lepem vremenu, prijetnem tovariškem vzdušju, pohvaliti paje trehaše zelo dobro organizacijo. Srečanje samo je izpolnilo svoj namen in naša pričakovanja, tako s tekmo- valne plati, kot s strani navezovanja novih poznanstev, kijih ni bilo malo. Srečanje mi bo ostalo v najlepšem spominu. Besedilo in fotografija: Irena Cajnko V PTUJU VOLILNO PROGRAMSKA KONFERENCA ZSMS V torek 6. oktobra se bodo v delavskem domu Franc Kram- berge'- sestali na volilno programski konferenci člani občinske konitrcnce ZSMS v Ptuju. Po uvodnem delu bodo prisluhnili poročilu Dragice Voda. predsednice OK ZSMS Ptuj. o akti- vnostih v preteklem mandatnem obdobju. Za tem bodo podali razrešnico dosedanjemu predsedstvu in izvolili najprej novega predsednika in sekretarja, za tem pa še ostale člane predsedstva. -OM ČRNAKRONIKA v zadnjih štirinajstih dnevih se je na našem območju zgodilo precej prometnih in drugih nesreč, ki nas opozarjajo, da moramo biti vedno in povsod previdni. Prav v tem času. ko je spravilo jesenskih pridelkov z njiv in vinogradov v največjem razmahu, je nujno, da so vsi udeleženci v cestnem prometu še posebno pazljivi in da se dosledno ravnajo po prometnih predpisih. Kdo je morilec? v gozdu med naseljem Sela in Zg. Pristava so že v četrtek. 17. septembra našli truplo pok. Jo- žefa Fureka. roj. 1914. kije sta- noval v Zg. Pristavi 29. Obstaja !-esen sum. da je bil Jožef Furek umorjen, domnevno se je zločin zgodil že 8. septembra in sicer je bil vzrok smrti udarec po glavi s topim predmetom. Preiskava je v teku. zločina je osumljen pokoj- nikov sin Stanislav Furek. proti njemu je vložena tudi kazenska ovadba. Prisebnost in požrtvo- valnost miličnika v petek. 18. septembra, popol- dne okrog pol treh je Vladimir Keček s Koga vozil traktor po dovozni cesti v Vitan. Ko je s prednjim delom traktorja zapeljal na prednostno cesto, je z njegove leve strani s Koga pripeljal Slavko Ivanuša iz Godenincev 11 in s svojim osebnim vozilom trčil v traktor. Pri trčenju je osebni avto odbilo v ograjo, od tam pa na vrt Jožeta Tomažiča v Vitanu 1. kjer je avto pristal na strehi in začel goreti. Na srečo je prav takrat pripeljal mimo miličnik Bojan Čerin iz Ljutomera, kije prisebno pogasil ogenj in iz avtomobila rešil nezavestnega voznika, ki so ga takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico. Požarv Jastrebcih v nedeljo. 20. septembra jc nastal požar na stanovanjski hiši Bolfen-ka Pokrivača. Jastrebci 65. KS Kog. Zgorelo je celotno ostrešje, škodo cenijo na več kot 200.000 dinarjev. Hudo ranjena voznica Na loklani cesti pri Dražencih sta v nedeljo. 20. septembra okrog 16. ure trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil Milan Korošak iz Trubarjeve 10 v Ptuju in mlado- letna voznica kolesa z motorjem Milica Ž. iz Zg. Hajdine 73. ki seje ob trčenju hudo ranila in se zdravi v ptujski bolnišnici. Spet avto in motorno kolo v torek, 22. septembra, zjutraj nekaj po šesti uri sta na lokalni cesti v Vitomarcih trčila osebni ■ avtomobil, ki gaje vozila Vilma Firbas iz Drbetincev in voznik motornega kolesa Ignac Hrga iz Sakušaka 3. Hrga seje pri trčenju hudo poškodoval in so ga prepe- ljali v ptujsko bolnišnico. Motoristu ugasnila luč Prejšnjo soboto zvečer se je Branimir Vajnmiler iz Lačavesi 4 z motornim kolesom peljal proti Kogu. Med vožnjo mu je pri Vi- tanu nenadoma ugasnila luč na kolesu, zgubil je orientacijo, za- peljal na bankino. po njej še peljal kakih 6 metrov in padel. Na mo- tornem kolesu je imel sopotnika Romana Slekovca iz Vitana. ki se je pri padcu po cestišču hudo po- škodoval. Motorist umrl v soboto. 26. septembra, nekaj po 9. uri je vozil osebni avto po regionalni cesti od Trnovske vasi proti Ptuju. Franc Plevnik iz Pi- Sece pri Brežicah. Pri naselju Gomilci je s stranske ceste pripe- ljal motorist Jože Ornik iz Biša št. 60. Av.to je motorista zbil po cesti. Jože Ornik sc je pri padcu tako poškodoval, daje na kraju nesreče umrl. V jarek in v drevo v nedeljo je Dušan Železnik iz Belavška 6 KS Leskovec v Zg. Leskovcu zavozil z osebnim av- tomobilom v jarek, nato pa še treščil v drevo. Pri tem seje voznik hudo ranil. Trčila avtomobila v soboto. 26j. septembra zjutraj sta na lokalni/cesti pri Forminu trčila voznika osebnih avtomobi- lov Slavko Kokot. doma pri Pre- gradi v SR Hrvatski in Anton Tomažič iz Cvetkovc 37. Pri ne- sreči sta bila voznika osebnih av- tomobilov lažje poškodovana, sopotnica Elizabeta Tomažič iz Cvetkovc pa huje. Zdravi se v ptujski bolnišnici. Na levo med peške v soboto. 26. septembra pozno ponoči, okrog 23.30 je na lokalni cesti v Dobrni. KS Žetale. voznik kolesa z motorjem Mirko Jus iz Žetal 95 zapeljal na levo stran ceste in zadel v skupino pešk. Pri tem je bila 75-letna Justina Po- lajžer huje. Katica Kolar pa lažje poškodovana. Obe poškodovani sta doma iz Dobrine 34. Voznik kolesa z motorjem je s kraja ne- sreče odpeljal. Padel S traktorske prikolice v Belavšku. KS Leskovec je 66-letni Jakob Milošič iz Belavška 4 padel s traktorske prikolice in se pri tem hudo poškodoval. Tragičen prepir v Šikolah v soboto zvečer. 26. septembra je nastal prepir med 73-letnim Mihaelpm Pernatom in njegovim zetom Štefanom Zupaničem. sta- rim 35 let. oba sta domovala v Šikolah 33. Iz prepira je nastal pretep in ob tem je Pernat zabodel z nožem svojega zeta. kije zaradi poškodb umrl. Prepir med bratoma v soboto zvečer. 26. septembra je prišlo do prepira tudi med bratoma Dragom in Jankom Že- rak iz Preše 17 v KS Majšperk. V prepir seje vmešal Drago Lupin- .šek iz Preše 25. da bi brata pomiril. Iz prepiraje nastal pretep. Pri tem je Janko Žerak zagrabil nož in zabodel Draga Lupinška. ki je v kritičnem stanju. Preiskava je v teku. Na dravskem mostu v Ptuju Na dravskem mostu v Ptuju sta v nedeljo trčila osebna avtomo- bila, ki sta JU vozila Branko Fri- dauer s Pobrežja 4 in Janez Mere izSp. Hajdine 49. Pri nesreči je bil Fridauer hudof ranjen in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. -u Rodile so: Jožefa Šeliga, Stogovci 18 — Petra; Ivanka Bizjak, Obrtniška 2 — Nelo; Darinka Vidovič, Rošnja 61 — deklico; Majda Cvetko, Cvetkovci 49 — dečka; Marija Junger, Podlehnik 5/c — dečka; Vikica Vidovič, Soviče 17 — de- čka; Anica Polajžer, Breg 15 — Damjana; Amalija Fridrih, Savci 47 — Suzano; Vera Kirbiš, Kraig- herjeva 12 — Petro; Frančiška Holc, Zagorci 5 — Iztoka; Darin- ka Ceh, Trnovska vas n. h. — deklico; Kristina Strelec, Spuhlja 36 — dečka; Ana Petrovič, Cirku- lane 28 — deklico; Anica Mlakar, Sp. Jablane 10 — deklico; Pavla Marin, Zagorje 23 — dekhco; Vi- da Maroh, Dravinjski vrh 13 — dečka; Irena Makovec, Kraigherje- va 18 — Barbaro; Jožica Kosi, Rakovci 40 — deklico; Breda Tomažič, Vuzmetinci 17 — dekli- co; Ana Majhenič, Lešnica 58 — dečka; Jožica Vučkovič, Kicar 50 — deklico; Kristina Gregorec, Bu- dina 19 — deklico; Marija Osterc, Hlaponci 41 — dečka; Marija Zu- ran, Svetinci 11 — Suzano;. Poroke: Marjan Marušek, Draženci 56 in I Slavica Tašner, Ul. B. Kraigherja 35; Alojz Stramič, Zg. Pristava 4 in Štefka Mlakar, Popovci 8; Alojz Podgoršek, Cogetinci 44 in Danica Lozinšek, Rodni vrh 19. Umrli so: Marija Mlinaric, Gomila 42, pri Kogu, roj. 1913, umrla 18. sep- tembra 1981 ; Andrej Godec, Kungota 92, roj. 1911, umrl 18. septembra 1981;' Ivan Murko, Grajena 37, roj. 1903, umrl 19. septembra 1981; Elizabeta Roškar, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1890, umrla 21. septembra 1981; Matilda Petek, Sardinje 37, roj. 1902, umrla 21. septembra 1981; Anton Bohi, Grajenščak 51, roj. 1922, umrl 23. septembra 1981; Slava Sever, Pušenci II, roj. 1925, umrla 23. septembra 1981; Ida Likavec, Janški vrh 19, roj. 1930, umrla 24. septembra 1981; Ivana Mlakar, Lovrenc na Dr. polju 100/a, roj. 1908, umrla 25. septembra 1981; Marija Hadner, Tomšičeva 14, roj. 1891, umrla 18. septembra 1981; .1 TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska čgp Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov.