Št. 28 V Gorici, v soboto dne 25. februvarija 1911. Iifcsji trikrat at teden, in sicer ? torek, fotrtak in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejtmana ali v Oorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K h/t "• *»** *•'* *¦ • *JkSiT- Zsi¦•" Posamične številke stanejo lOvih.** V Oorici se prodaja „Sočau v vseh tobakarnah. „SO$AM ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in OradiSeaaskem^ in dvakrat v letu n?osai red že-lesoic, parnikoT in poštnih jwm\ Ra naroČila brez doposlane naročnine io ne oziramo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tečaj XU. Uredništvo s nahaja V Qosposki ulici Jt-7 - Oorici v 1. hadstr. na deiao. UprpvnUtvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v I. nadstr, ha "levo y tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računtjo po Peiit-vrsfah,1 Če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin:, 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat, po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta, rr Za obliko in vsebino oglasov (odklanjamo vsako odgovornost. Telefon it. 83. MQor. Tiskarna" A. Gabr&ek (pdgov. J. Fabčic) tiska in zal, Slovani prvotni narod v Evropi. V založbi c. kr. vseučiliščnega knji-garja Jurija Szelinskega na Dunaju, l. Neuer Markt 8, je izšla knjiga pod naslovom: »Žunkovič, Pie Slaven, ein Urvolk Europas« (Slovani prvotni narod v Evropi). Knjiga vzbuja občno fozorhost zarad svoje vsebine. Pisatelj dokazuje, da so Slovani najstarši narod v Evropi. Podlaga somu krajevna imena, o katerih so mnogi bili mnenja, da so rimskega in nemškega izvora, pa so veči del slovanske korenine. Tudi nemški bogovi niso pristno nemški, temveč so slovanskega pokoljenja. Celo nemške rune niso lastnina Nemcev, ampak Slovanov. Dokaz je velezanimiv. Povsod, kjer v Evropi sedaj bivajo Nemci, so stanovali Slovani. Ob Pirene-Jah na Španskem in Francoskem še sedaj bivajo Baski, kojih jezik je v tesnem sorodstvu s Slovani, kar je že 1. 1894. dokazal L. Topolovšek v znameniti svoji knjigi »Die basko-slavische Spraclieiit-heit«. Na Dunaju je še v 14. stoletju bilo bogoslužje »windisch«, t. i. slovensko. Listino hrani dvorna knjižnica na Dunaju. Pisatelj navaja še mnogo dokazov, ki potrjujejo njegovo trditev. To delo majorja Žunkoviča imenujejo revolucijo« narno/ zato je pisatelj, bivši major, bil dejan v— penzijon.— , Največ se sodi tako, da so prišli Slovan! v Evropo še le za Časa selitev ljudstva, da so n. pr. Slovenci se naselili še le v Šestem stoletju v nekdanjih svojih pokrajinah. Nemci in Lahi kvarijo zgodovino, predstavljajo Slovane za imerioren in nekulturen rod, umevno, da jim niso v seč . Žunkovičeve Študije ter da hočejo njegova raziskovanja postaviti v nič. Ali v svetit učenjakov dobivajo Zunkovtčeva izvajanja tla. ker so njegovi argumenti dobro podprti. Pisatelj hoče dokazati, da je bil prvotni roJ v Evropi narod, ki,je govoril jezik, kateri je temelj današnjim slovanskim jezikom. Znamenita ŽunkoviČeva knjiga vzbuja občo pozornost ter utegne postati izrednega pomena za raziskovanje slovanske zgodovine. lat io obrekovanje L3 vaša sredstva. Mojstra v lažeh in obrekovanju v »Gorici« je posnemal učenec v Sv. Križu, ki se takoj v začetku dopisa obregne ob zob, ki ga'boli, rekoč, »glavni kapo liberalcev v naši občini je naš učitelj Medvešček«. »Ta človek je tako strašno hrepenel in hrepeni po županskem stolen, da bi dal zanj dušo in telo«.....piše dalje na možganih bolni možakar. Kakor je bil prvi stavek laž, tako je tudi drugi. Ko se je rodila med občinarji misel — strašno grešna misel! --- da bi utegnil biti najboljši župan v naši občini nadučitelj Medvešček, tedaj je bil baš on temu nasproten ter je trdil, da naj se voli med seMoj najboljšega moža za to mesto; sani je propagiral tega in onega. Grdo obrekovanje je trditev, da bi bil kdaj preziral katerokoli Četo v občini, ampak je dolgo vrsto let posredoval, da se ni razvnel v občini tak besni boj, ka-koršnega bije peščica proti ogromni večini ljudstva, ki je pokazala na dan volitve svojo voljo. Resnica je, da smo se volilci zbirali okoli njega, zato, ker smo vanj zaljubljeni — je trdila »Gorica«; laž je zopet, da bi bil »drsal podplate po vaseh«, agitiral na vse- mogoče načine, skušal se prikupiti z vsemi mogočimi obljubami«; ampak res je le, da je samo enkrat šel v eno in drugič v drugo vas, kjer so se zbrali ne-! koji volilci — v Plačali celo iz klerikalne j stranke ter se posvetovali samo o tem, katere može bi želeli za starešine. Splošna ' je bila želja, da naj se vole možje, ki imajo zaupanje med občinarji, ne pa, kakor je bila navada, da je peščica možakarjev samo kar diktirala — kdo naj bode starejšima; volilci niso imeli druge pravice, nego oddati svoje glasove. Naši možakarji so tudi lahkoverni ljudje, ki se puste od naprednih volilcev tudi pošteno — za norca imeti. Kajpada, nobeden naprednih volilcev ni vedel, za kaj je šel v boj — volilni boj — brez noža, ki je znamenje žabeljskega Lukota II. Vsi so šli v volilni boj za, recimo Karluta s Ceste, Stoparja iz Dobravei olaškega bulica ali kogar si bodi drugega, le za naprednega moža ne, za uobenega onih, katere so volili, najmanj pa gotovo za glavnega kapota napredne stranke, kakor mu pravi butec v »Gorici«. Se le naši klerikalci so morali povedati naprednim volilcem, da mislijo voliti — učitelja -- županom. Sveta, verska resnica je — in kdor ne verjame, ne bode videl v nebesih svetega obličja nedolžnega Karluta — da »so se zagnali — napredni volilci namreč •— »da oni niso nikdar zato da bi jim učitelj županoval«. Ko so pa spoznali, zmajali so z glavami (kaj tudi napredni možje imajo glave?) in dejali: »Ta nam županil ne bo!« — To se je zgodilo tako, kakor so delali in govorili naši klerikalci pred trem! leti in skozi celo triletno dobro župana, ki so ga sami volili: ta nam županil ne bo! Vedno in vedno so to ponavljali, a zdaj, ko jim je šla voda v grlo, da bi brez njega propadli na celi črti, so se ravnali po Lreku: V sili vrag tudi muhe žre in volili so tudi sedanjega župana, proti kateremu so bili celo dobo. To so pač možakarji! »Tajništvu se je odpovedal« — je res, m sicer na željo volilcev za to, da bi ga zopet ne ociganili tako, kakor pred tremi leti, ko ste zlorabili volilni red ter uničili glasove, a tudi za slučaj — vaše morebitne zmage. Hinavci, kaj ne veste, da imajo včasih tudi stene ušesa, ki so nam prišle naznanjat vaše sklepe, da po klerikalni zmagi bodete volili novega župana (ne-več g. Mrevljeta), novega tajnika, novega slugo, vse novo bode zdaj, kakor pravi vesela velikonočna pesem — tako ste prepevali po taktu organista, ki ne orgija. V zmedenih svojih glavah pa so blodili možakarji dalje, da učitelj, če postane župan, pojde v pokoj in da bodo davkoplačevalci morali plačevati še družeča učitelja. Ti tepci ne vedo, kaj blebetajo, Kaj si je mislil g. Zega, vpokojenl nadučitelj v Kanalu, bivši župan, sedanji predsednik cestnega odbora kanalskega okraja in klerikalni deželni poslanec, ko je čital tako oslarijo v listu, ki je glasilo njegove stranke. Ali ga m obljla rdečica srama, ali ne bode vplival, da se ne bode še dalje ;ako smešilo v listu, ki se Šteje za tako resnega!! Priporočamo se, da nas bodo Še prijemali. Prav, a vedite, da dobite, take odgovore, da vas bode kmalu minilo veselje. Sklepamo pa tako, kakor je končaj dopis v »Gorici«: Tisti pa, ki se sedaj ' sramujejo, da so šli na lnnmiice, naj ne verjamejo lažnjivitn klerikalnim obreko« valcem, ki imajo na jeziku Boga, a v srcu — hudiča. Ljudstvo, kličemo tudi mi, spametuj se in spreglej še bolj, kakor si pokazalo dne 30. in 31. decembra 1910. in boj se onih, ki se ti usiljujejo zdaj, kakor so se ti usiljevali vedno dosedaj. Oni , trdijo: kaj ljudstvo, mi ukažemo! VI volilci pa pokažite pri novih volitvah še bolj ' svečano, kakor ste pokazali zadnja dva 1 dni lanskega leta, da je ljudski glas — 1 božji glas. — Klerikalci in ples. Odkar je nastopil »Novi Čas«,,se vse i trese po deželi. To pa tudi ni čudno. Velik in svet je ta list pred Bogom in ljudmi. Saj pa tudi stoji za njim sam doktor ' medicus, potem doktor sv. pisma in še j kak drug svet glavač, ki vsi vjdijo natanko vse grehe daleč na okrog. Ta sveti list vselej bolestno zamijav-ka, kedar v svoji upravičeni jezi in skrbi vidi, da kje kak mešetar vino pije. Raz-srjen in ves v ognju zarentači in zakokp- VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) »Toda povej mi. zakaj je vendar tvoja žalost priki-pela ravno do vrha pri zadevi, ki je v zvezi z Albertom? Tvoji stariši so ogoljufali že več ljudi, ne samo Berge-roua, kajti gospod Mor.estrel kupčuje že mnngo iet z denarjem.« »Preje nisem tako pazila na to.« »Preje nisi zapazila nič, kdaj pa so se ti še le odprle oči?« vpraša Ana, med tem pa je ves čas obdela vala drevo. j, »Ne vem.« »Nisi torej vedela nič o sovraštvu med Monestrelom in Galtierom?« »Preje se ni tega nikdar omenilo.« »Torej za Alberta se ti gre!« »Nehaj vendar s svojimi vprašanji ti me popolnoma ozlovoljiš.« »Da, da, človek je vedno ozlovoljen, če mora slišati resnico. Poglej tukaj, ali ni lepo?« Ana stopi na stran in pokaže na drevo: v srcu se je biiščal lepo združen: A-L. »O, kaj si naredila?« vzklikne Lucija in prebledi. Vstrašila se je tako, da se je morala nasloniti na drevo. »Vidiš jo miško, kako se je lepo vjela. A4i. te tako prestraši, če vidiš tvojo in Albertovo črko združeno?« »Kaj si storila?« ponavlja Lucija, »Nič vendar«, odvrne Ana resno. »Nič, samo začetne črke mojega in tvojega imena sem združila. Ana in Lucija, — pri tem vendar ni nič razburljivega!« »Saj res. lahko se bere tudi Ana«, reče Lucija smeje, »r:ato niti mislila nisem.« »Pojdi,« pravj Ana, »čas je, da gre ve domu, sedaj bo južina; danes moraš ostati pri meni.« Roko v roki korakate počasi proti domu. Bili ste tiho, kajti vsaka je imela svoje misli. Uboga Lucija, si je mislila ^na, ona bo nesrečna, ljubi Alberta, ni si sicer še svesta svojih čustev, toda noben dvom ni mogoč, ona ga ljubi. Saj vem, kako je bilo z menoj. O, da bi bila le tako srečna ljubezen, kakor je moja, ko bi se ta dva vzela, kakor midva s Pavlom, to bi bilo krasno življenje! Pavel in Albert sta ravno tako prijatelja, kakor jaz in Lucija. Stanovali bi blizu vkup in bi bili vsak dan skupaj. — Toda žal ne more iz tega nič nastati. Albert ne misli na Lucijo, je na polovioo zaročen z gospodično La Sane; razven tega pa bi mu ne dali Mo-nestrelovi nikdar svoje hčere ... Škoda, škoda ... bila bi tako drug za drugega. Ko ste prišli prijateljici do, doma, je bil Galtier še vedno tam in govorili so še o Monestrelu. Pri Lucijinem vstopu so molčali, in ko ga je Ana, pozdravila, mu je šepnila: »Privoščite Luciji dobro besedo, da bo videla, da je ne cenite njenim staršem enako.« »Dober dan, gospodična Lucija, veselim se,vas videti«, reče Albert in ji poda roko. Njena r jka se je tresla v njegovi, on je zapazil to in si mislil: Lucija je postala res izredno, lepa. Priporočil se je in šel domu.t Pisal je Bergerouu, da je bil njegov poizkus brezuspešen in da mora sedaj tožiti tožbo. Galtierova hiša je stala ob glavni cesti in je bila največja v celem kraju. Prišlo se je najprej na dvorišče, katero so obkrožala gospodarska poslopja. Pritličje je bilo precej visoko, dp vrat je držalo par stopnic. Tu je bila Albertova pisarna jn stanovališče. V prvem .nadstropju je bilo ;še .šest sob, ki so bile vedno pripravljene za goste, v drugem nadstropju pa so stanovali posli. Oprava ni bila posebno sijajna, ali bila je lepša kakor po dr.ugih .stanovanjih v.Rovboni. Galtier je, imel 5e nekaj lepih .starih stvari, med tem ko so drugod tako »staro šaro« znosili pod streho ali celo na ogenj. Ciianat je imel veliko staro omaro,.katere krasne izrezke, je daLpopblati, da je bila »čedna in ravna«, kakor je. rekel. Stari. Galtier pa je imel razum za take stvari, shranil je zapuščino starih očetov in,še marsikatero stvar sam pridobil. Tla niso bila kamenita, kakor je bilo to v Roybpni navada, ampak lesena. Na stenah je. viselo .par staTih bakrorezov. Oče Galtier si je opremil tudi »salon« že v času, ko ga v Rovbpni še .ni .nihče ni imel. Oftkarjjaje gobil.Čhanat svojo modro opravo in spremenil eno sobo v salon, seje norčeval vedno, iz Qaltierovega »salona«,,ko pa. so videli ljudje krasoto pri Slepičevih, zgubili so vse spoštovanje do Albertove .oprave. . In vendar je bila-ravno ta.edina prava v Rovboni. Eden pradedov, ki je živel za časa, Ludoivika XVI.,. jo je pripeljal iz Pariza. Res, svila je nekoliko pobledela in-bija na.nekaterih, mestih že,nekoliko.,obrabljena,-ljudje so se Čudfli, zakaj si Albert, ki,je doyqlji bogat, ne!nabavi^ove dajsk-MMfje kak učitelj zakašljav Kakoj:,,. la6oden*:bik zatiill ako kje kako. društvo pleše iCkirolfl^^^tte '4 S*fe ^' ri^Tprbt^i^ld^>:toH;prti^ga je go- tovo-iam^roga^tžiRašd, -darovi -za svoj« črno kraljestvoJ zapeljane naprednjake. L ..V \$%Q)i človekoljubnosti -piše. tako vzbrjte nauke celo za naprednjake, ki ža- ¦ slepljenci hiti "njegovi pristaši in naročnik* niso., Mislimo si zdaj, kaj bi še le storil v svoji/sveti gorečnosti, ko "bi '-* bog .ne v daj A!zvedel, da je celo njegove ljubljence in somišijeiiiKezloidi tako tfa*eč zmotil, ¦:r-fas&lotijo prav-po malikovalško gajdrati in;!sfcafcati!? - * Gotovo, bi ,zaykažal in dovolil razgaljenemu nebu, da takoj pošlje žvepfo' ogenj in strelo nad tako novodobno Sodomo. : . . , . , l ' Toda naši liubezhiivi klerikalci 50 brihtni in imajo, glavo med ušesi. Oni nfeo tako brbljavi kakor naprednjaki, ki popr.ej že razbobnajo v svet in celo oblastem na^&riijo, dabodtf irrielipohiijšljivi pl«fs<* "'Saj pravim, sto. sreč je, da ne izve »Novi ¦"¦ čas«; da-n.;r>r. njegovi juAaki VtDorribe*-git piesarijo. da v Solkanu so se vrli' čuki vrteti,na harmoniko, da je imelo kamertj-sko krščansko društvo v nedeljo 12. t. m. izobraževalni ples, ki je trajal do polno--ei .pri Rebku. Blagoslov temu plesu je dal sam čavenski junak i« pobožna marna od Rehkani bila nič v strahu za svetost hiše. , .. Da so blagorodni -klerikalci letos tv Ljubljani .priredili ples celo na troške ubogega .ljudstva,.tega :bi »Novi .Cas« kratkomalo ne.veroval v svoji nedolžnosti in prostosti. Neha se potem, vse! Ce že .divjim naprednjakom, katere Ubilo jraj bolje, da jih vrag jvzame, .nL idovoli.iplesa, kaj bi rekel še le, zvedši,.da vse njegovo krščanstvo skrivno skače in pleše!. :¦•• Kako naj Bog da dobro! ; . .Žalostni »NOvičasaf«, • ."Klerikalci so veliki hinavci. Proti ple.su rohnijo na potrpežljivem papirju, ti\i v resnici ne storijo ,pfay ničesar proti plesu; ker čisto mirno!puščajo, da-plešejo njihovi pristaši kakor hočejo, Ce b? bilo;, klerikatatm:-kolovodjam kaj 'res mar zd ofrpravO plesa;; potem bi "odpravljali ples -pač med svojimi pristaš?/ Ali -tega ne?de-* . lajo.. $aš\ g!" dopisnik gori prepoveduje; kako je n.pr. plesalo Kamenjsko. katoliško društvo pri Rebku in sam-voditelj,-..župnik, ni ,imel, nič proti temu. Klerikalci po deželi -plešejo, morda še več kot: naprednjaki, r .njihovi voditelji molčijo -k temu, krščanski listi pa rohnijo na vse-pretege proti plesu, ali le proti plesu naprednjarkov. Torej samo.»lifceralec« bi se ne smel zavrteti, katoliški fant in katoliška devica pa kolikor hočeta, Zatisnejo eno Oko, če treba, obe, da nič ne vidijo, kaj počno. -* ;Od napredne strani se je storilo že Jisnogo dobrega glede plesa. Napredna čustva-res prirejajo plesne zabave, te na- znanijo- javno, take zabave so pod kontrolo društva, vedo, kdojiče ha tako za-. bavo in kdo *re, vse se vr$SLgLtiK:d0-stojno. To je urejena plesna iroava, ki ne zavajf^ftladme na 'kr\yL''b§Bjfflr[f*m pogledu ise;je storilo mnogo"v dobrega; zlasti' odkar obstoji Zveza .harodniS5'lestev. • Od lipredne strani se urejuje^n omejuje ple% ... čez noč!pa ni rrijg^e plesa odpraflti, kakor bi radi noV&stjgi-jarji rta pa^lju. Ples je tako star kof fflfc-veštvo in'npVostrujarji ga/he Odpr&vjib,' pa če/'se ša® Wpustni totek'sredi* triv-nikana gfavo^oštavijo. • V\ V Toliko ,^p6tajo pTotf pt^ po;svLgih listih, sami pa .plešejo in učijp; sv'pje Otroke plesa. Pa tudi gospodje nunct plešejo, najrajši borfrta"skrivnem. Še hranimo pi-"srtio, kjer je popisano, kako je plesal |)o dobri pojedini z te^o gospodično brtjjki kurat. ... . i . - v Poznamo- pa: tiidi klerikalnega' prvaka,-ki-je že 'svoje' majhne otrobe plo-^ mU k-#rfe|jif pleša! v ''; '^ * Za odrasle in otroke. Najodli?.n«»j8e živilo za odrasle in slabotne v mvitku zaostrile otroke vsake starosti. . Pospešuje tvoritpv mišic in kosti, s5a-braojuje in odstranjuje kakor nobeno drugo sredstvo drisko, bljevanji, črevesni katar itd. DOPISI. Iz komeriskega okraja. Voičjigrad pri Komnu, dne 23. teb. 1911. (Smrtna;'J •.,.; Albert, je bil neumoren/ , Opominjal je ljudi, svoje glasove-oddati samo republikancem in tako pomagati dobri stvari, ' Vse republikance, ki. so prišli po opravkih v Rov-bono, prenočii in pogostil. jiH je v svoji hiši. Ob sejmih pa je prirejal,veselice h] povabil na nje kmete in kramarje, ki so prišli na semenj. \ Izrazil se je svojim prijateljem, da svoje premoženje ne ve bolje v prid obrniti, kakor da je postavi v službo republike, ¦ ,l? ; Nekega dne, ravno kp je imel Albert največ dela. je prišel njegov prijatelj Pa vel. Ooiitoanlt... ,c . a^'^avel/dohtpjj(§Sel. |M te je prignalo koprnenje po Woji nevesti? Ona "je v resnici jako ljubka, ima zdravo pamet in k sreči ni nič podobna trapastim gpskamr ki jih vzgajajo nune.« \ . \ \ ,..--,, ¦*¦ »Da, moja Anafe-krasno dekle, toda ne pridem samo radi pj&, ampak tudi; ker Ttocem otyoriti s teboj lov.« ' »O, tu prideš praven dvakrat dobrodošel. Dal sem danes osnažiti svojo najboljšo puško. Veš, kaj mislim pri-I,rediti-letos?« • »Lov na gorski planoti?« .. »Uganil si. Pojutranjemj dam pripraviti voz z živili in vinom in odrinemo ob pol treh zjittraj. Ob pol štirih bomo nad Virivillom. lovimo okrog Thodure in Beauiorta, ostanemo tam pri kosilu in se vrnemo čez Miricolles |4omu.« ¦; _.. ;»Izbornp, izborno! Gorje prepelicami« ¦ »Iri/grmušam!«,.,.. r »jn če nam zaide'kak zajec pod noge ...« ' »ta'naj se,varuje.« v ' ;Poyej,rnif .Albert,„aj!i'jimaš kakega psa odveč?« »Alf nisi pripeljal Karota seboj?« .' »Ne, prinesel sem samo puško. Tast mi ne more posoditi psa, ker irna samo Dalnija, Hektbr je. bolan.« »Odstopiti ti hočem Minetto, toda ostati boš moral vedno blizu mene, ker bi te sicer ne ubogala. .'¦ Dan pred lovom je mirovala nekoliko politika, toda ljubezen ni mirovala; Pavel je opazoval z veseljem, da je postala Anica lepša, da se je razvila iz popka cvetica. Ana pa je opazila z zadoščenjem, da so postale Pavlove brkice gostejše in temnejše. Stari Crillort ni imel nič zoper to, če sta se.včasi poljubila, ali poljub na skrivnem jima je ugajal mnogo bolje. Ana ni imela skrivnosti pred Pavlom, takoj ko sta bila sarna, mu je zaupala svoje odkritje glede Lucijine ljubezni. »Ali si pa gotova?« vpraša Pavel. »Da popolnoma: čuti za njega to, kar čutim jaz za tebe.« »Torej ga ljubi — zelo?« »Da zelo.« »In on?« »Menim, da mu ni nič na tem.« • »Kaj. njemu ni nič za Lucijino ijubezen?« ToMisiim samo. on sploh ne misli na to, Lucijo ljubiti, če se ne motim, on sploh ne ljubi.« »Nobeno žensko bitje, hočeš reči, kajti kar se tiče prijateljev ..« »Seveda mislim tako, toda jaz pravim, da ne ljubi nobene deklice tako. tudi gospodično La Sane ne tako, da bi jo vzel.« »Ima pač prazno srce«, se šali Pavel. »Res prav grdo srce.« »Toda če bi ljubil kako drugo, ne tvojo prijateljico?« »O, ti veš nekaj Pavel«, vzklikne Ana. »Saj sem ti povedal ravnokar nasprotno.« »Če bi ljubil kako drugo in ne Lucije, bi bilo to' prav grdo od njega, kajti Lucija je tako Ijubeznjiva, dobra, lepa.« * ? »Kakor ti.« ( »Bolj ko jaz.« .! . ¦ CDaJk prih.) Priloga „$oLe" it. 23. z dne 25. februvariji 1911. Rop#, — ^tetj^ftj) \*id$ jmed nedeljo ,[n pondejlkbm,' jji.,bil o^streljen v Su#du ,'v npgo ppd"' kolenom mladenič Miha Lenčič iz \ KffAa; $ samokresom; krogla ,my je pbtičala v nogi, fant se' zdravi se4ai,y'j^i^ici v Čedadu. -~^k>^§&;&Lkjifo no, je li bil napaden ali se je sani po naključju pbstrelii, se šele dož$ne.' Jz goriške^ okolice. ,' Iz. Dbrnp^rga.-7- V nedeljo smo imeli |; . neki zriainerut dogodek: Kat. izobraže- ' valno .društvo« je imelo svojo veselico. Pri veselici je sodeloval tudi telovadni odsek »Orlov«. Kolikor smo poizvedeli, se je izvršilataVeselica tako v moraLnem kakor tudi v gmotnem oziru slabo. Da bi l si ohladili jezo zaradi tega nevspeha, so | »vrli« Orli in člani Kat. izobr. društva napadli nekega svojega somišljenika iz Rihemberka in mu raztrgali obleko. Ker to ni bilo dovolj, so prišli zvečer »vrli* Orli z blagajnikom. Kat. izobraž. društva y krčmo h Kerševaniiu,,kjer so hoteli na vsak način izzvati prepir. Seveda je začel blagajnik, zavedajoč' se svojega prc-imenitnega dostojanstva — prepir. To pa jih je jezijo, da se Sokoli niso hoteli spustiti v prepir in pretep s takimi ljudmi. Kp-«" jim pa to še ni bilo dovolj, je neki »vrli«> katoliški mož 5 »tovčem« porezal pijanega vojaka tako zelo, da so morali reveža peljati na postajo in potem v bolnišnico. To so prve,- tri nedeljske cvetke s katoliškega dornberškega vrta. Kot četrta cvetka naj bo za sedaj tole: Kaj se vse zna zgoditi v katol. Dornbergu? V nedeljo zjutraj nas je počastil bivši kaplan, sedaj v Gorici g. Rejec z »brezverci' in liberalci« ter-z vsemi silami govoril za »vrle« Orle« in za* »slavno« Kai. jzobr. društvo. Hm, g. Rejec, zdi se nam, da ti dve organizaciji ne delujeta popolnoma po Vaših naukihj ki jih učite v javnosti?! Sicer smo gotovi, da niste Vi nič krivi znanih grdih reči v Dornbergu, ampak zdi se nam vseeno čudno, da zagovarjate klerikalce, ki so omadeževali Dornberg s »iridolihstvom«. Kot katoličani Vas vprašamo: I. Zadnjič smo naslovili tri vprašanja na g. župnika; ali ste bili tudi Vi pri krstu teh društev: 2. Ali so zgoraj opisani dogodki morda posledica Vaše pridige, oziroma Vašega predavanja pri veselici? 3. Ali se strinja z dostojanstvom božjega namestnika, da nosi v času službe božje plesalcem vina na mizo? Šaj se razumemo, kaj ne. g. Rejec! Na svidenje v kratkem! - Nadrožica: prebivalcev 51, hiS 11. . \ Skupno: preb. 821, hiš 153. Pred 10 ;leti>preb..8534 hiš 143; Tterej nafcadovanle. PROSIMO VSE OBČINE, da nam naznanijo Izid ljudskega štetja: ! število prebivalstva, po narodnosti, šte-1 vilo hiš, živine, posebnosti. *^i»ri^o,ntbfrjwvi;^ te podatke kolikor mogoče hitro! Tudi število žlvtee treba naznaniti! Nekatere občine naznanjajo samo število prebivalcev in hiš. To je premalo. Treba naznaniti tudi število živali. Ne pozabiti na število odsotnih prebivalcev t Treba navesti, kje so: v Ameriki, Trstu ali kje drugodi. Hočemo sestaviti za goriške Slovence važno statistiko. Zato naj' nam občine gredo na roko ter pošljejo točne izkaze ljudskega štetja! Ljudsko štetje. Kobarid. Po stanju 3L decembra 1910. ima občina Kobarid 1250 prebivalcev, 259 hišnih številk, 87 konjev, 390 krav in 21! prašičev. Po stanj-u 31 decembra 1900. je imela občina Kobarid 1237 prebivalcev, 251 hišnih številk, 88 konjev, 444 krav in 62 prašičev. '¦ ¦•-.'-: f ' ;?.„ • .•?•'>? Skopo. Županstvo Skopo'obstoji iz katastral-ne občine Skopo in kat. občine Krajna-vas. Skopo šteje 74 hiš*' od teh je 6 uničenih, prebivalcev 317. Krs^avas šteje 48' hiš. od teh 2 uničeni, prebivalcev 230. Skupaj 114 hiš ir. J547 prebivalcev. Opomniti je,*da jih mnogo prebiva v Trstu. W Lokov^c. i-..' ifb&na^^kip^c |leje hiš''^47,!preb. 1484.vMiiogoilh Je * #ma, delajo M železnicah in v mestih, ženske služijo v Trstu in Qorjpi.,2ivjna^.krav..342, telet 359, volovig,;ilŠ& ovac.238, kotfc %Š, osli 3, mula I, prešičev 48. Gorjansko. Gorjansko: prebValcev '528, hiš 99.. Ivanjlgrad: prebivalcev 242, hiš 43. Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. C. In M. se je nabralo o priliki svatbe Bisatt-Perparjeve v Kobaridu K 19.35. - Bog živi novopo-ročenca! V ftevimrsc je nabralo za dn"'*'* sv. C. in M. o priliki poroke g. Ivan . i\ ?«\ c. kr. finančnega nadstražnika * >/cu z g.čno Viktorijo Mateličevo z »k j '¦ 10.70. ~-Živela nov opor očenca in .,e! O priliki poroke g. Antona Melinka, zidarski mojster iz Višnjevlka, z gospodično Minko Petermahovo rz Mojstrane v Višnjeviku, se je nabralo na predlog g. F. Turka, učitelja istotam 12 K 60 v za briško C. M. podružnico. Vsa čast in hvala vrlim darovateljem, posebno pa mlademu paru. Bog ju živi! Nova podružnica. —- Ustanovljena je podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Selo, Vrtovin in Oojače. K ustanovitvi je prišel tudi družbeni zastopnik g. Ante Beg, ki je v lepih besedah pojasnil pomen družbe. Predsednik podružnice je Jos. Mermolja v Selu, tajnik Ant. TuŠar, učitelj v Vrtovinu, blagajnik A. Pišot, Selo 79; namestnice: Angela Čermelj, Vrtovih, Ida Mermolja, Selo 87, Terezija Čermelj, Vrtovin. Odborniki: Fran Bavčar, Selo 74, Jos. Pišot, Selo 85, A. Vodopi-pivec, Oojače, učitelj, Franica Bavccn, Selo 54, Marija Pirjevec, Vrtovin, Antonija Cigoj, Oojače; za delegata h glavni skupščini je izvoljen g. A. Tušar. Naj raste lepo nova podružnica! Domače vesti. Smrtna kosa. — V Vipavi je umrla dobro znana gospa Karolina Maver, rojena Dolenc, c. kr. poštarica. Posegla je starost 78 let; Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Dražba lepega posestva v Dornber-gu-Zaloščah. — V četrtek dne 2. marca t. f 1. bo na licu mesta v Dornbergu dražba nekdaj občeznanemu pok. Francu Poljšaku lastnega posestva. Posestvo leži ob cesti proti Batujam, 8 minut od Donnber-ga na griču s krasnim razigledom po Vipavski dolini in z lepimi vinogradi v najboljšem stanju. Posestvo je cenjeno na 32.843 Kron in se bode prodajalo na licu mesta v Dornbergu. Ker je to posestvo eno najlepših v Vipavski dolini, kar se poslopja in lege tiče, opozarjamo na to priliko občinstvo. Za narodni muzej $0 darovali: Gosp. Ernst Klavžar knjigo: Franul de Weis-senthurrn, Saggio grammaticale italiano cragnolmo.Triesie"lLU. Slovnici je dodan tudi praktični del, ki obsega ponatis Linhartove komedije »Veseli dan ali Matiček se ženi.« — G. Dietz zopet 2 ffmska nftyca.L~ & črnko 1 star no^c, j*~ G. Egidij -Šplciaijpait na.ČivaJdi $ stare denarje. — G. C kr. nadzor. Finšger Metelkovo slovnjco. — G. Fr. Kocjančič v •^o^ori^ft$ta^,|{fti|(^9'ttgle, izkopane na Kaivariji. — G. Fr. Jakil, Rupa, rimsko boda!ce;, najdeno v Rupi. — G. R. Drufovka dr, Tonklijevo diplomo »Slovenske -Matice* in- razne-Slovenske razglase in letake iz 1. 1848. — Odbor. V gradlScansfei okrajni šolski svet Je izvoljen tudi Slovenec A. Zuchiatti, žu- span*v Medani. . Seno In vojaška uprava. — Na kratko smo omenili zadnjič, kako je vojaška ; uprava odklonila več vozov domačega sena, češ, da je nerabno, ker je trnje v ,, lahko vdobi. Radi p.reobloženosti parnika ni treba jemati jedil in pijač s seboj — vdobi se vse na ladji ali pa na prvi postaji v Južni Ameriki. Proti morski bolezni se vdobi zdravila takoj za vogalom Severne Amerike na levo. Ladja odpluje gotovo že ob 8Va v torek zvečer;* pazijo naj vsi, da ne zamudijo in potne listke naj prinesejo s seboj pravilno opremljene z uradnimi pečati in koleki, ker dtugače jih lahko postavi zdravstveni svet na kopno radi na Kitajskem razsajajoče kuge. Pravila so tiskana v »Potnem listu«; naj jih vsakdo prečita, predno nastopi pot V Ameriko. Potovaloi I. razreda imajo raiz sedeže,, ki jih dobijo proti mali odškodnini krasen razgled na morje in nekaj časa tudi na Trnovski gozd.,Šale je konec! Treba bo iti! Za slovo pa zapojem še tisto: Adijo sivi Čaven! Adijo Črna peč! Adijo ljubca moja, ne bom te videl več! Opozarjamo na inserat tvrdke ty. * Klander v Kranju. Tvornica je e^jnajte vrste na Slovenskem in je v izključnpna-rodnih rokah. Priporočamo to narodno .podjetje vsem našim trgovcem v mestu in na deželi. Profesor Pa\vlow, stevovnoznani ruski; učenjak, potrjuje, resnico, da je tek najmogočnejši vztoujitelj želodčnih živ cev. Iz tega sklepa, da je pri pomanjkanju teka tudi prebava slabejša, ker odda želodec premalo potrebnega soka.* Iz tega nastanejo različne bolezni, o katerih pa trpeči nikedar m misli, da je njih;vir v pokvarjenem ali iz - kakoršnega koli vzroka ne normalno delujočega želodca. Ako se zaužije pri teh slučajih, kateri se s početka pokažejo z zgago, zaprtostjo, napihovanjem, splošno medlostjo — vsaki dan žličico Bradljevih želodčnih kapljic« preje znane Marijaceljske kapljice z varstvena znamko Marijaceljske Ma,tere Božje, ogne se gotovo takim slabostim Imate bot&lnat -*%- **•• M^:^kI§M r*7L] ¦;Hi Fellerjev fluid z znamko ftevnttCKne, -pi^(lnž»ref%^beh, |li#bol> Žfft "»te %e pd ptepihu B^driMe ^oh^adlH? Foskupite El7.a-fluid\ Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajstorica za poskufinjo 5 kron f ran ko. Izdelor »' vendar bolečine utehajoči, lekajofii in krepčajoc .1181 »illf »»rt«'; v* l IS. ;p? . ?'fiffl\ zL iovbii ^opet o1 čtidui TS&aivfettbsii tted »IrT&raino« ml'adihay Kl^rrka&i^ mladina je^seVtedla u'žortia'"—; napfedria "mladina-M diviavln glfcjt^te ^vi^ napredne mla-diiieV jfe-ved^b ved. Ni,;vraM 'da potem joče »tiovi Čas«. Kadar, se izjočev mii od<-ležfcT flomitf se* in tfdi"se Vj božjo Voljo, čeprav1 ob te-adrvjVnaptetfjie mladine« še ¦ .v&ftiovecm v&č. -*¦¦•-'¦¦ ' :^atW*fŠMvo pomaga gdtovo m mi?rd proti ^^aniir. nečisti koži? Sanib edino' BerLnranovo svejovnoznano »Li-ljinVrntečno mfloHzhamka konjiček); To . 'dtazttjejb najnatančneje vsaki dan iz tiijitf dežel došla prižnama pisma in mfer pri fvrtki se,nahajajoča uradna spričevala.Glavni vzrok tako tabornega uŠfrika liljinega mlečnega mila ie le, v pravem razmerju boraksove vsebhie iti pa od znamenitih kemfRov opetovano kon|iktirahe nežne, nevtralne'snovi; tega mita>Toraj ne sam-j reklama, kakor nekateri mislijo, zamore pomagati k tako velikanskemu prometu (okoli 3 mfljona kdsov letnega konzuma) liijinega mlečnega m»a, marveč edino nedosežen uči- • nell tega čistega zdravilnega fa&rikata, o k&Veiri še lahko »prepriča vsakdo pri prveni poskus«. Enako ižborni izdelek tvVdke Betgman & C.o v Tečriu ob/Elbi Je feav-Rfritt proti prhtfaiu ih izpadanju las in je Bay-Rum znamka priznano najstarejša in najboljša. — Prvo kos po 80 vinarjev m zadnji po 2 in 4 krone stekle- • riiea, * ter se dobiva največ po lekarnah, drogerijah, brivnicah in trgovinah z di- , Šavami. .¦•'-¦ . Odprti lekarn!. — Jutri popoldne bo-.sfa odprti v Gorici lekarni Liberi-Ponto-ni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 26. t. m. do 5. marca. . . Listnica: — V Č—e: za danes, žal, tfošlfr prepozno* šfevdn* Av&fcrf;' -tedHtev&r Wfen;>j Peric Fralie. 'Nfe^strfJka: Kerševait Jahe^ Volk Metod. Pregledniki ra&moV: Sko-inW Janez, K^bt^^t^t^^nidfif^icV Andrej; Reditelj:- #orž' Henrik. Gospodar: Kerševah Jože«. • ' Občni zbor je počastilo s svojim obi* sKDih v velikem številu bratsko društvo '»Svoboda« iž fcenč, ter s tem pokazalo, da čfcti z nami. Zelo. nas ie> razveseIH ta obisk, kajti, bramfr druStvo vidi, da m osamljeno, temveč da ima-mnogo pravih ¦ prijateljev na svbji strani, Kar priča* da se %de društvo tndii v nadalje lahko lepo razvijalo in napredovalo.¦¦— Ob tej prriiki so Svbbodaši tudi gmotno' podprli naše društvo ž zneskom 10 K. Srčna jim livala! ; Gradiškb draštvo bode pa vedelo ce~ niti ih vipoStevati naklonjenost in'požrtvovalnost renskega društva ter bode vedno stalo ob strani vrlih »Svooodašev«, Bog živi vrle»Svobodaše« in gospo kurmco Evgenijb Vižintihovo! Novi odbor si je stavil nalogo, .postaviti v letošnja« fet« SJpotfifiisko ploščo nepozabnemu pesttfku SiihoBu Gregorčk ču tiStanovtaliu tukajšnjega društva. S tem pokaže društvo; da ve ceniti vrle in zaslužene može in gdtovo novi odbor tudi častno reši naloženo si nalogo sebi v ponos in občini V čast! Btalttb društvo v Sv; Križ* vabi prijatelje in znance dne 26. t. m. na društveni ples. , __IlLl "" ''" ' ' ; Trgovsko-obrtne in gospodarske Testi. Občni zbor Kmečke posofltarfee In hranilnice v Šempasu se bo vršil v nedeljo dne 5. marca 1.911. ob 3. popoldne v uradnih prostorih. Dnevni -red v smislu pravil. . • MedministerSka komfeiia za gospodarsko povzdlgo Dafiriaclje se snide 4. marca na posvetovanje, na-katerem pridejo v razgovor važne reči. Razgovora bo zlasti o gradnji železnic po Dalmaciji, c\ načrtu otočne železnice, o raznih ko- še idodatno dobo- 3» dht ža bbovoase po-šttiatve,' 4 drti ^a tovorne poSMfatv^ Ta doldditev ne obsega pošiljate v živifc živali, svežega.ali tudi znjrzlega metsa in živil, podV^enlh1 Kitfi *p6kvarT;'—l C. kr. raVna^eIis*v6-dVŽ. žfelezttieV1 '' -; /,! Delegacij — pn^;/23. t. mi. je imel delegat Delugan daljši goypr, rekoč, da so po izjavah; ministra za unan)e stvari prisrčni bdnošaji Avstrije z vsemi vlast-mi, izlasti z Nemčijo in Italijo, Važn6 jamstvo, za ohranitev miru. Sosebno je njem i^anj|i SoMski ^«sfi)ik- Sokol v Dornbergu. — V nedeljo je imelo društvo »Sokol« svoj redni občni zTior. •Konštatiralo se je dejstvo, da so v moralnem oziru fantje postali — razmero- | . ina: — naravnost vzorni tako, da nam ^'klerikalci ne morejo očitati nikakega nečastnega dejanja. To jih boli in peče. — V odbor so b^li izvoljeni: dosedanji br. Riid. 2hid!ar5ič za starosto, br. A. Vodo-pivec podstarosta, br. Rifd. Lužnik bla-c-c gajnik, br. Fr. Mozetič tajnik, br. A. Brahkovič načelnik, br. Fr. Vodopivec, :E/Križman, J. Mrevlje odborniki'. Upamo, | 'da bo tudi ta odbor deloval kakor dotee- 1 cianji, v prospeh sokolske misli v Dorn-! 6ergu. - ¦ Darovi za Sokolski dom v Mirnti: G. Andrej Jelen, sodar iz Opatjegasela, 1K, g. Edv. Kraus, knjigovodja, b K, g. Josip Povodnfk, delovodj"a 2 P, g. Alojz Zava-dlav iz Vrtojbe 2 K. Sokolska veselic; v KojšKein v nedelji), dne 19. t m., katero sva tudi jaz: m moj pr3atelj posetila, mi je jako Popadla. Ni bilo sicer v velikem obsegu pripravljeno — saj se pa tudi ne more žah-tievatr pri sedanjih razmerah tamošnj*ega 1 sokola — a kar je bilo, je'pa bilo vse tako dobro, da si se moral zabavati. Vse točke vsporeda so bile častno rešene, a najbolj mi je ugajala igra »V civilu«. Vse iflloge so ibile-v spretnih rokah, posebej pa bi moral pohvaliti komičnega »Fritža«, kateri je pač ihnel svojo rialbgo. Le tako Naprej do popolnega razvoja. Na ^zdar! Nek^>. sl%d narodnih draštsv. GtMšLi pri Renčali. — »Pevsko in /bralno difU^iVo«^na Gradišču, je imelo 15. •t. m. svojMetoi občni zbor po običajnem VspGredu., V novi odbor brli so voljeni: Radkb Rojič, ipredsednik, Franc Saksida podpredsednik, Alojžfi Saksida tajnik in pievovodla, JVan' Kobai' olagajnik. ~ Cti-bortnfei: ; Avgust Ker&van; žid/tnojster, 'AdaBert Saksida, zidarski mojster; Ker- rakih za pospeševanje tujskega prometa, o vprašanju bosansko^dafonatinske obmejne paše m o kmetijskih melioracijah. IzTsaz posredovalnice slovenskega trgovskega drnštva »Merkur« v LJubljani.— Sprejme se: 2 kontorista, 1 skladiščnik, 1 potnik, 1 zastopnik, 3 pomočniki mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 3 kontoristinje, 1 blagaj-ničarka, 9 prodajalk, 7 učencev. — Službe išče: 1 knjigovodja, 1 korešpondent. 4 kontoristi, 3 poslovodje, 2 potnika, 3 skladiščniki, 28 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železniške stroke, 11 pomočnikov manufaikturne stroke, 15 po-močnpkov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in -galatetijske stroke, 10 konto-ristinj, 12 blagajničark, 10 prodajalk, 5 učencev, 3 učenke. — Posredovalnica po- ;| sluje za delodajalce in člane .društva brez- (| plačno, za druge pa proti mali odškodnini. Nova agrarna banka. — Mnogi Ia-tifundisti, plemenitaši, v Avstriji se ba-vijo z načrtom: ustanoviti veliko agrarno banko, v katero bi najbrže npregli tudi kmetica, da bi ga imeli še bolj v krempljih. Na čelu .pripravljalnega odbora je grof Thun-Hohenstein. Lovski zdkOn za Kranjsko. — Klerikalci so kričali, kako važen zakonski na- ! črt so sprejeli- in hvalili so se, da so storili kmetu veliko dobroto, ali skrpucali šoti ljudski dobrotniki vse tako nerodno, da predloženi načrt ni dobil najvišjega = po-, trjenja, marveč je bil vrnjen kranjskemu deželnemu zboru. Določitev začasne dodatne dobave ža postajo Trst c. kr* dr*, žel. — Na podlagi § 75, odstavek (3), številka 5 železniško obratnega reda in § 6, odstavek (3), številka 2 Izvršilnih določitev k članku 14. mednarodnega .dogovora o železniško tovarnem prometu, se določi z pridržkom privoljenja c: kr. železniškega minteter-stva, z Veljavo od diieva razglasitve te doiočbe za vse v pdstaji Trst c. kr. drž. žel. oddane ali došle, ali toopostajo pre-idoče pošiljatve k "dobavni' dobi, določeni i\ v železniSko-obratnem redu, vsted nenavadnih prometom tas*»er n ti 'postaji, želeti, da ostanejo prisrčni odnošaji v trozvezi. Govbrnik je povdaifcl p6teni, da mora prava notranja politika biti pravična nasproti narodnostim in nasproti vsem! manjšinam, na ta način žamore podpirati tudfunanjo politiko. Zato naj vlada | tudi postopa z italijansko manjšino na Ti- j rolskem, kakor postopa z drugimi narod-notmi v državi in npiiMe podj>ira,germani-zatoffčhf pV(nJagaMae.^Metf^iYen%m^ ni irredentizma. hrambo, jezjka in narodnosti se ne sme zaimeniatr z blaznimi? irre-dentističnimi agitacijami. Trentinsko ljudstvo ne misli na irredentizeiia, ainpak le na zboljšanje svojih gospodarskih koristi, ki silijo prebivalstvo na izseljevanje. Govornik je prosil, naj vl-ida predloži za-" •kon o izseljevanju* ki bo ščitil izseljence. Del., Klofač je omenil gospodarski razvoj Nemčije, ki nahaja svojo, pot preko Avstrije ne le na Balkan, ampak tud|,v. Azijo. Tudi orijentalsko vprašanje vodijo sedaj iz Berolina; prej se je vodilo to vprašanje z Dunaja sporazumno z Rusijo. Del. Bartoli je menil, da ako se hoče res ohraniti trozvezo, naj se prpreči vse, kar bi utegnilo vzbuditi- nejevoljo v Italiji, kjer je prišla opetovano do .demonstracij radi slabega postopanja z Italijani v Avstriji. Vprašanje italijanske pravne fakultete m bila edina krivica, ki je bila storjena.Italijanom. To ie bil eden glavnih razlogov J njih nezadovoljstva. Vsekako je nade, da z ustanovitvijo te fakultete izgine razlog *j za nezadovoljstvo.- Govornik se je potem .pritoževal, ker bo sedež na Dunaju in ne v Trstu, ter rekel, da se Italijane v Avstriji strašno zatira. — Rekel je, da bodo 'zastonj vsa prizadevanja vlade, da bi s silo zatrla naraščaj pokrajin, v katerih bivajo Italijani. Brez dalekosežnih posledic se v Avstriji ne posreči, v italijanskih pokrajinah žrtvovati stoletno hegemonijo In civilizacijo v korist raznih narodnih odlomkov, ki nimajo ne slavne zgodovine ne tradicij. Govornik je rekel, da irrc-dente nrffrdfr^e ^mOre ;^Ayšlriji nekaznovano kršiti zakone pod pretvezo boja proti irredentizniu. '-t. V seji 24. t. m. je predložil del. Stei-ner nujni predlog glede sporazuma z ogrsko vlado radi dobave >za vojno mornarico in ga je tudi utemeljeval, spovednik mornarice grof Momecuecoli je rekel, da delegacije že vedo, ako je ogrska država |j stavila pogoj, da bo deležna pri dobavah^ za vojno mornarico v polnem razmerju s| kvoto, to je 10.<4. Ker bodo znašaili skupni j troški Za vojne ladije 312 milijonov kron,: odpade na Ofgrako 113 milijonov 'kron. Za to svotose je naročila ena vojna ladija, dve križarki in šest ^torpednih lovcev, j Nujni predlog je bil na to izročen vojnemu odseku. Del. JVtasaryk je govoril ponovno o Vasičevi aferi. -Del. Ceglinaiki se je pečal pred vsem z občo zunanjo politiko, govoril je potem o vprašanju izseljevanja iz AvStro*Ogrske, ter • prišel ko-nečrto na razmerje monarhije do Rnsije. Rekel je, da Avst-ro-OgrSka gotovo nima nikakega razloga, da bi bila sovražna Rusiji. Del. Seliger se je--pečal--z-vpr4Sa- ja Avštr^skifu, ^eJavce^r (z Nemčije; ' Tudi de^Kf delavci so avstrij-dki državljani, kateri-^fba č"Uvatf''-prea bru*a1fl6stim1 prusltega^pfeH^flSfeega re»-. ma. Velika večnra nemSkeg-a' rfarod^« tem pristopanjem- pnrske vtede^ mKaikoi4 rti zadovoljna. Oovorhik je potem 6mehU*'2e slučajev, ter rekel, da!Žele nemSki soei-|! jafht cTferiTokratl^ tesne- zveze "* Nemčijo. Alf zveza1 ž Nemčijo,l! ki';ttomaei pruskd^ politiko na talk;načm, iie- more' vzfbajatr tudi v srcih nemških delavcev v Avstriji nikakega^y«seii^;.-^;^yprii^ ig potem govoril o vprašanju izseljevanja, ter rekel, da moralo' avstrijške:tlr^avjre" pbkod-be biti take, da bodo št^m zaščiteni interesi naših državljanov v inozemstvu, --Del. Sramek je izjavil/da ječeškerrtu narodu mnogo ležeče na unanjf politiki Av-i štrlje, kakor poStenpoKtik-pTiznava ofr-* stoj trozveze, kar se tiče Vprašanja raz-" oroženja, mora' Avstrija zaprfčeti mtcija-tivo. Del. Kra«iafjfe'izjavil, nlhfie ne potni, kar v mestn> i nI raajk ki je bila že v kaki trgovini s Šivalnimi stroji, dobi službo pri tvrdki Jos. Dekleva, Gorica Via Municipio št. 1. stranka broz otrok c?8o&munakuhinjo. Ponudbe pod ,.A. B" na naše upravništvo. Proda aq malo rabljen orkestrion. - Naelov «w povS naSe upravništvo. J. J..................... kovala stjin Vas. — Pridete li na maskerado? - Prosim odgovora. Klvira. Kaj je vendar vzrok, da Vas ni bilo k zadnji plesni vaji ? Priča- Mara. ___Pridi vsaj drevi, Se že ne smeš oba večera. - Prinesem seboj obljubljeno. Ako ne prideš, piši. Zorko. Onrio ___ v»e Prizadevanje zaman. — Ne DUiiai morem ljubiti onega, ki mi izka- zuje tako malo protiljubezni. Zora. Išče se za takojšnji nastop priden, vesten in trezen mašinist, ki mora biti istočasno dober mehaniker in poznali električno razsvetljavo. — Plača po dogovoru. — Ponudbe z napovedjo dosedanjega službovanja in tozadevni zahtevki naj se naslovijo na : kožarsko tovarno AND. JAKU Rupa p. fTliren. Odvetui^ka pisarna dr* Fr^'BrnCiLfia >n dr. mat. PreiHsr-Ia o Trstu, ^|ca ^Kuovu štev. 13 J (.-nadstropje'" sprejme izurjenega sf enograf a - strojepisca, veščega slovensko-nemškega jezika ali pa 2 stenagraflnif, ki. ste objed- nem datilografinji. Vstop 1. aprila IQ1|. Plača po dogovoru ."""' V najem se odda stara, dobroznana gostilna r na Gorenjskem; na ugodnem kraju, tik velike ceste. Jako. pripravna za kakor&nokoli obrt alf trgovino. K isti spada tudi hlev in gospodarsko poslopje. Pogoji ugodni. Eventuelno se nekaj proda. — Naslov po/e naše upravništvo. — T i, Hiša je v vasi, blizu železnice postaje. ' — Pripravila za' gostiinico in ,.--¦ 'trgovino. ' " . Oglasiti se je pri fltfgnstllll vd. GabrllelCIC, Mite. s plačo 1000 kron na leto, razpisuje županstvo Sv. Lucija, Prošnje z dokazi potrebne izobrazbe je vložiti do 25. m&ica . pri podpisanemu., ~- Nastop službe 1. aprila 1911. .. v Županstvo So luclla dne 22. februarja 1911. )- Župan: Vuga. Ok™ioa braoiMca it) posojilnica tf §ežai)i vpisana zadruga z neomenjeno zavezo VABILO na REDI1IOBČIII ZBOR okr. hranilnice in posojilnice v Sežani vpisane zadruge z u oouio J enijin jamstvom ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. marca t. I. ob 10. uri orertpoldne - ..... a zadrainlti prostorih DNEVNI RED: 1. Pregled in odobritev letnih računov, 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Predlogi. k Pri prodaji do dobička. Benjamin je prišel v velikem spremstvu. tekarna Cristofčtetti i U/3; H:.Mn.v Uv r^ Trsk I Trsttuo (ttokMevo) Jetrno olje. Posefeao trtditvftftrott pfsBim bole* nim in splofei telesni, slabosti. Izvirna steklenica tega o«a Ji«a™} rmene barve po K MO, bele barve K 2, • Trskino leleinato jetrno olje. •* Raba teua olja je soseboo priporoč-. liha oh^U- i" deCkom, ki so ner- vomi in nežce nJUW"B, i TrgkittO. IetrB».oy«Wff>aiilB"ji»decem. S tem oljem so ozdravijo y kratkem času vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše,|malokrv»ost iW. itu. _________ Cena ene steklenice je i krono 40^Inarjev. ' WH*fA. Olje, katere^naroCam <&fcktafrteHorvegije, preiSCe se vedno JM^^taISJSra predno »napolnijo steklenice. Zato zamorem jamMi svojim žC. odjemalcem glede ustote in == stalne sposobnosti za zdravljenje. ===' Crlstofolettljova pijača Is kine In želaza. ' NajbolJSi pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. Ena steklenica stane |1 krono 60 vinarjev. Zveza stavbinskib in zidarskih mojstrov v Gorici ==¦ (postavno ustanovljena) naznanja p. n. občinstvu, da sprejema v izvršitev vsa stavbinska tlela, načrte, proračune in konsčne likvidacije. Pri sprejetju podvzelja stavbinskega dela opozarja imenovana zveza slavne zaupnike na največje ugodnosti, ker si je nadela nalogo iti na roko pri kreditih. — Z naročili se je obračati v stavbinski urad v ulici Morelli St. 4, II. nadstropje. — Za informacije se je obračati od L2% do 2% ure popoldne, kjer sa dobijo tudi ceniki v pregled. Predsednik zveze stavbiiisklli iii zidarskih mojstrov, ErneStO RoSSi, stavbenik. rac« ova lekarna © 0 se je otvorila dne 21. t. m. in sicer 0 Gorso Giiiseppe Verdi 13.1 Lastnik: Ivan Tromba. © © Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta št. 20 Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firaeta? in steklarskega Meja. Velika zaloga kemjčnjh m rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & Jančar trgovina oljnatih barv na drobno in debco Zobozdravniški in zobofehniški atelje Dr. I.Eržen GORICA Jas. Uerdi tehaHKe »et>. 37 Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordlnlra o suoiern ateliefia od 9. nre dop. do 5. are pop. A. vi Berini Gorica, Šolska uliea št. 2. uelika zaloga == = oijkinega olja prve vrste najboljših IvrdUz Istre, Dal«cijp, iiiffefte.Bar} \n fitlcr s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96, 104, 1*12, i'20, 12 i 1*36, H4, 160, S'80. 2-. 2*40, za luči po 72 fin. -------Na debelo eene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila iii sveč. —------._____ $ 3/21 4 Obvestilo. O imovini „Glavne posojilnice v Ljub-Ijpni" regist. zadruge z neom. zavezo v likvidaciji se je razglasil dne 13. II. 1911. konkurz. ; Konkurzrii komisar: c. kr. dež. sod. svet. dr. Jak. Toplak v Ljubljani. Začasni upravnik mase dr. J. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani. Volilni narok 21. februarja 1911. dopoldne ob 9. uri pri tej sodnji v izbi št. 123 pred koukurznim komisarjem. Zglasilni rok: do 30. aprila 1911. Narok za likvidovanje in poravnavo 16. maja 1911. dopoldne ob 9. uri prt tej sodniji, v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem. C. kr. deželna sodaija v Ljubljani oddelek III., dne 13. februarja 1911. Redka prilika! Neka tovarna, ki je trpela vsled po-vodnji, mi je poverila razprodajo rešenega blaga — več tisoč kosov krasnih, garkih flanelastih odej najnovejših uzorcev in lepih barv. Vodni madeži se komaj poznajo. Odeje so primerne za vsako gospodinjstvo. Dolžina 190 cm, širina 13"» cm. Razpošiljam po povzetju in sicer; 3 lepe flanelaste odeje modnih barv in uzorcev za K 9,4 odeje (konjske), za K 10. -¦• Kdor bere to ponudbo, naj takoj naroči in ne bo se kesal. OTON BEKERA, c. k. financ, nadstr. v. p. Machod (Celita). (V raju). „Kar hočeš, jaz dam Ti, oj Eva, Tvoj Adam, Te ljubi gorko!" „Da srečna bom", rekla je deva, „mi manjkajo samo 11 OHO!" iloue barue zr pomladansko sezono so raunokar došle. Vzorci na razpolago. - Poplfn je najlepše blago za obleke, bluze in jopice. Edina zalogu Popiiua v Trgovskem domu ..* .,-...../ Prepd & Černelič -Gorica Varstven* znamka: ,Jidr»" Itaifoefi!. Capiici oowp. Ankp;'-Pa;n-Expel!er je wmi »ripozuao kot najboljše irttsfto proti prehlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— ae dobi po vsoh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravil«, se je posluževati le originalnih steklenic t akatljah z naSo varstveno znamko „tl. dr«*", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi Df. RICHTERJEVA LEKARNA ilatem leva" y Piragl Dni4nii4nififi »Ljubljanske kreditne banke" ¦ Silil II ^F lili ^1 - se bavi z vsemi V Bančno stroko tpadajo5imi po»li. - %g I UUI UIbIIIIIU Vl08e n knJ|žice obres,ui° ® V<%, vloge v tekočem ¦ ,. _ računu po dogovoru. w - - Delnica glavnica K 5,.000. - +; ¦//. ¦ LLHfr&Ia U LJubljani. - Rezervni zaklad K 450000. - ---------—= PODRUŽNICE: Cfelovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst —