Ljubljana, 9. januarja I94I
Posamezna številka Din 1,— Štev. z
V:"': '	'Sife	
	1	■
	B	S
Upravnlštvo In uredništvo »DOMOVINE« LJubljana,	^	« «•	« Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 11.—, polletno 22.—,
Knafljeva ul. št. 5/11. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 Tjnillfl Vfiflllf Čotftgk celoletno 44,— dinarjev; za inozemstvo: četrtletno 15.—, Račun postne hranilnice porini? v Muhliani St 10711	*	polletno 30.—, celoletno 60- dinarjev
Svoje težave smo rešiti
brez tuflh oosredovatcev
Glavni tamik Samostoine demokratske Stranke senator Sava Kosanovič je napisal v »Varaždinsk'h novostih« uvodnik v katerem pravi med drugim
• Preživeli smo prvih 20 let v naši skupni držav Živeli smo prvič pod skupnim kro vom Srbi Hrvati m SIovppci m ni zato prav nič '■urino če smo teh 20 let marsikdai tavali po napačnih pot'h Toda kliuh vspiti grehom in ta^amu lahka danes mirno rečemo da naša državna ladia ni nikoli nasedla Ostala je cela in močna Po vseh medsebojnih bor bah in premnh smo prav v teh usodnih ča sih jasno pokazali vsemu svetu da smo Slovenci Hrvati in Srbi odločeni ubirati skup-r iti tnHi \r horiočp
Le*os bo sopolska Petrova petletka potekla V petlelki so razne sokolske «iinice v državi izvrgle ali pa Se bodo do konca petletke izvršile razna izredna dpla nnpistvif-vame ie oovsod orilagodeno razmeram in potrebam pokraiine zato je v raznih kraiih države dokai različno Ma 'ucu ip dplovn? načrt petletke zajel vsa mogoča področja javnega iiHe^stvovania takr noco7riovaniP :r> sajenje trte m sarinpga drevia kor"»nie vodnjakov ustanavltanje iavnih knii*nic fida-nje novih sokolskih in zdravstvpmh domov V Sloveniji pa sta lavno rMovnnie in društveno žMienie tako živahni da sokolstvu m bilo ootrpbno segati izven tesnejšega sokolskega ™dro?ia
Zgradnla Številnih domov in telovadi??
Redno delovartie sokolskih enot v Sloveniji oosega predvsem telovadbo Vsi vemo da se da s pridom izvajati telesna vzgoja samo v nalašč za to zgrajenih prostorih Zato se ie veliko število društev odločilo da si v okviru petletke postavi svoje domove Doslei so bila prizadevanja naših sokolskih edinic nad vse uspešna zgrajeno je bilo v času petletke že 23 domov devet jih je bilo povečano sedem ie še v delu za 13 je kuoHeno zemljišče, šest edinic pa si ie ustanovilo gradbene sklade ki Hm bodo počasi omogočili pridobitev lastnih streh Nadaljnjih 10 edinic si je postavilo nalogo, da občutno zmaniša dolgove, ki so jih morale napraviti zaradi svoje-časne zgraditve domov Tako vid mo, da je skupno 62 edinic v Sloveniji na bolj ali manj uspešen način začelo in po večini tudi dovršilo pomembna dela. ki pričajo, da j eživ-Ijenska moč našega sokolstva izredno velika.
K vsakemu sokolskemu domu SDada tudi telovadišče za telovadbo na prostem V tem pogledu so edinice v Sloveniji napravile velik korak naprej v okviru petletke 31 edinic je kupilo zemljišča in jih preuredilo v telo-vadišča, dve društvi še nimata dovolj sredstev za preureditev na razpolago ena edi-nica. ki je že prej imela lastno zemljišče, ga je zda; preuredila v pravilno opremljeno telovadišče.
Na1 danes govore nekateri, kar hočejo resnica je, da smo Srbi Hrvati in Slovenci v zadniih 20 letih vsestransko napredovali Bili smo med slovanskimi narodi edini ki smo v zadniem trenutku znali rešiti medseboine težave brez tui'h posredovalcev Tako nosilo danes Srbi in Hrvati skupai odgovornost 7.a usodo naše države v trenutku ko so mnogi 'zven naših skupnih mei oričakovali da se bomo razšli Zato lahko gledamo danes vedro v bodočnost ker smo prepričani, da je volja vseh Slovencev Hrvatov in Srbov ostati v okviru skunne nam Jugoslavije Jugoslavija ie za nas vse edino lamstvo da bomo lahko tudi v bodoče sami svobodno odločali cvo" iisori« in bodočnosti »
Razširjenje raznih snortnih panog in delo na orosvetnem področju.
Z razširjenjem sokolskega udejstvovanja na razn* panoge soorta so se mnoge edinice odločile za ustanovitev raznih zadevn h odsekov Zlasti smučarstvo in različne tekmovalne igre so med sokolstvom zelo razširipne in je predvsem snkolstvo omogočilo redno goiitev teh panog v naiSir^h s'oi'h Zadnia leta smo dobili tudi priložnost da se boli udejstvujemo v kolesarieniu in st.relianiu Zato si je 28 eH'*vr ustanovilo strelske. 36 edinic pa kolpsarcVo odaeke Tudi sedem novih strelišč smo dobili v okviru sokolske Petrove netletke
Razmere na poriPŽpHu teriaio tudi udej-stvovanje snkoVlrb Hni5t°v na nrosvetnpm področju Zato ni malo edinic ki so svoie napore v okviru netletke usmerile v to stran Porabile so mnogo srpristev za ureditev gledaliških odrov za nabavo raznih glasbil za ureditev knjižnic in čitalnic za ustanovitev lutkovnih odrov tn za podobno Poročila ki šo v tem pogledu na razoolago pravijo aa so bili ustanovljeni sedem gledaliških odsekov m dva lutkovna odra Prav tako tudi po dva godbena in ppvska odseka
Imamo tudi primere da so mnoge edinice razvile svoie prapore Tak;h društev ie kar 38 Ponekod so se spet zaobliubili, da bodo povečali število slavnostnih krojev.
Druga dela v petletki.
Razen navedenih del. ki predstavljajo prav gotovo znaten gospodarski napor sokolstva v Sloveniji, je še n^kaj drugih ukrepov ki sod o v okvir netletke. Tako ie zgradila Ju-goslovenska sokolska matica, zadruga za do-bavljanje sokolskih potrebščin v Ljubljani, v Kranjski gori okrevališče Petrovo, znano zaradi svoje prijazne lege. Mariborsko so-kolstvo pa je obogatilo prelepo Pohorje s svojo Mariborsko sokolsko kočo, ki je tudi že nad leto dni v obratovanju. Na gospodarskem področju sta kramska in mariborska župa ustanovili zadrugi Obe zadrugi sta mišljeni seveda prvenstveno za sokolske edinice in članstvo. Marsikje sta že tvorno pose-
gli v sokolsko življenje pri gradnji sokolskih domov. Želeti bi bilo, da bi tudi ostale tri župe v Sloveniji prej ali slej osnovale vsaka svojo denarno zadrugo in t^ko usmerile skunni sokolski denar v korist edinic.
Naposled smemo oozabi+i tudi sokolske društ ki so postavila spomenike, odkrila spom i.ske plošče blagojsokoinemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v večni njegov spomin. Tudi so so izvršila v okviru petletke
Potrebna bo še ena petletka.
Še mars;kaj bi bilo treba napraviti, toda sredstva, ki z njimi razpolaga naše sokol-stvo. ne zadoščaio za vel'ke načrte. Pripraviti se je treba kar na drugo sokolsko petletko ki naj nadaljuie dela iz prve pelletke.
Omenimo naj le. kako nuino bi bilo potrebno. da vsaj Liubljana in Maribor dobita primerne prostore za vaditeliske tečaje, ki postajaio čedalje boli potrebni glede na zmerom večji razmah sokolskega delovanja med ljudstvom
Nekaj številk o stanju slovenskega sokolstva.
Kdo pa je izvršil pri nas vsa ta dela? Bratje in sestre Pogosto smo sicer v zadnjih časih slišali trditve, da sokolstvo v Sloveniji ne deluje tako. kakor bi moralo, toda velika dejanja pričajo o nasprotnem.
Naj na kratko navedemo še stanje sokolstva v naši banovini V Liubliani je 10 sokolskih društev v Mariboru štiri, v Celju dve. Skupno imamo v Sloveniji 199 društev in 75 čet. torej 274 edinic. ki štejejo 16.617 članov, 6664 članic, med njimi 3036 telovadcev in 1630 telovadk Mladinski oddelki izkazujejo 2999 naraščajn'kov, 2190 naraščaj-nic. 5178 dečkov in 4943 deklic Skupno imamo torej v naših petih župah okoli 20.000 telovadečih. Vseh pripadnikov pa okrog 40 tisoč.
Izmed 274 edinic ima 75 lastne, že dograjene domove, nekaj pa je društev, ki so solastniki narodnih in sličnih domov Lahko rečemo, da je skoro polovica vseh sokolskih edinic že pod svojo streho. Prepričani smo, da bo v drugi petletki to število naraslo daleč nad polovico Lastna telovadišča ima že 115 ali tudi skoro polovica edinic. Za pravilno vzgojno delo po telovadnicah in telova-diščih skrbi 942 vaditeljev in 545 vaditeljic.
Smrt starega nacionalnega bwm
Maribor, januarja V Mariboru je na sv. Treh kraljev praznik umrl upokojeni nadučitelj g Radoslav Knaflič, čigar ime je znano pač vsem Slovencem, ki so kdaj stal' v vrstah borcev za slovenske pravice v stari Avstriji. Rajnki je štel 78 let Bil je po rodu sin malega posestnika v Ivanjškem vrhu pod Sv. Antonom v Slovenskih goricah. S'užboval je kot šolnik v raznih krajih Slovenije in bil že v najmlajših letih neumoren buditelj slovenske narodne zavesti, delavec za Družbo sv. Cirila in Metoda, Sokol. Jugosloven in Slovan.
Ko je služboval na Gonci v Savinjski dolini, je bil tudi občinski tajnik. Ime občine Kokarja je postalo po njem slavno v zgodovini borbe za pravice slovenskega jezika. V takratnih časih ni bila majhna reč, če se je občina upirala sprejemati od avstrijskih oblastev nemške dopise. Bilo ie skoro ne-
NKSe sokolstvo je v Petrovi ustietki onravilo veliko delo
verjetno, da je učitelj g. Knaflič kljub vsem grožnjam odklanjal nemške dopise in zahteval slovenske. Naprtil si je zaradi tega kakšnih dvajset sodnih obravnav, a je zmagal. Takratno dunajsko državno sodišče je moralo priznati, da so bile Knafličeve zahteve ustavno pravilne.
Rajnki je neumorno deloval tudi s peresom. Pisal je v vse slovenske napredne liste in v stanovska učiteljska glasila. Od vsega svojega velikega nacionalnega dela pa ni imel nikdar osebnih koristi, ki jih tudi ni iskal Delal je iz čistega idealizma. Bil je pač iz vrst tistih starih borcev poštenjakov, ki jih je čedalje manj med nami in ki
Časopisje v zadnjem času mnogo piše o pripravljaj očem se vdoru nemške vojsk v Anglijo. Pri tem se tudi obravnava vpia-žaije, kako mislijo Nemci izvesti vdor. O 1 n so povedali svoje mnenje že številni vojaški strokovnjaki. Čim več teh razlag, tem težavnejše je uganiti, kako naj bi se ta vdor izvršil, ki gotovo ne more biti lahek, kar Nemci sami priznavajo.
Naj v kratkih besedah opišemo, kako si Angleži sami zamišljajo nemški vdor na njihova tla.
»Daily Sketch« je te dni prinesel ta načrt in pravi, da ga je dobil iz nevtralnih virov. Po tem načrtu bi Nemčija izkrcala svoje čete na severnozahodni angleški obali. Pred-' izkrcali tu o. lopni oddelki hkra-tu s padali. Nemške čete naj bi vdrle čim c ke industrijske pokrajine in pri tem uničevale vse, da bi na ta način za-
Prec' dnik Zedinjenih držav Roosevelt je fi. t. i . z velikim govorom začel zasedanje arcerišl ega kongresa (državnega zbora).
V uv idu je dejal Roosevelt, da govori v trenut! u, ki je brez primere v zgodovini Zedinjenih držav. Brez primere zato, ker niso bile Z: d in j one države nikdar tako resno ogrožene od zunaj kakor v tem trenutku. Nikdar se v zgodovini ni zgodilo, da bi en sam narod stremil za obvladanjem vsega sveta. Mir leta 1919. je bil mnogo manj nepravičen, kakor bi bil novi red, ki ga snujejo nekatere države. Ameriški narod mora zdaj vso svojo politiko prilagoditi temu položaju.
fioosevelt je nato govoril o razvoju zdaj-šne vojne v Evropi in Aziji. Dejal je, da gre proces, v katerem izgubljajo neodvisni narodi svojo svobodo, še naprej. Smatram za svojo državniško dolžnost, je izvajal, opozoriti vas, da sta tudi varnost in bodočnost naše demokracije odvisni od dogodkov, ki se dog&jajo v tem trenutku daleč od naših meja. Ne more biti trajnega miru, če je v nevarnosti svoboda. V naši ameriški politiki ni med obema največjima strankama nikake rs-' ''-e gleHe zunanjepolitične smeri.
Vdor v Norveško nas uči, da se tudi napad na Ameriko ne bi začel neposredno. Začetek takega napada bi bila zasedba strateških točk, ki bi jih zasedli tuji tajni agenti, ki so že zdaj v velikem številu tukaj in v latinskih ameriških državah.
V korist naše lastne varnosti je, je nadaljeval Roosevelt, da morajo dobiti našo pomoč vsi oni narodi, ki se postavljajo napadu po robu. Roosevelt je zato predlagal kongresu povečano domačo obrambo in obvezo Zedinjenih držav za popolno podporo vsem onim narodom, ki pe Mre	nanadalcem
v raznih delih sveta in s tem prepreči'' da bi se voina ras*'v 'a na .Ameriko. Razen tega je predlagal, da bi se Zedinjene dr-lave obvezale, da ne bodo nikdar dopustile,
bi jih morali zmerom in zmerom stavljati za zgled mlajšemu svetu.
Stal je zmerom v naprednih vrstah. Še pred nekaj leti je bil dalje časa predsednik organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke za peti okraj v Mariboru. Deloval je prav do zadnega. Razume se, da so ga med svetovno vojno avstrijska oblastva preganjala. Zaprt je bil v Gradcu. Po vojni je v svoji ljubljeni Jugoslaviji služboval v Rad-vanju pri Mariboru do upokojitve.
Zglednemu šolniku, neomajnemu nacionalnemu borcu in navdušenemu Slovanu bomo ohranili časten spomin! Njegovim svojcem izrekamo iskreno sožalje!
sejale čim veča sirah in zmedo med angleško ljudstvo.
Po načrtu, ki ga navaja agencija Tass, pa bi bilo za nemški vdor v Anglijo potrebno najmanj 600.000 vojakov. Ta vojska naj bi s hitrim napredovanjem odrezala London od ostalega sveta. Velika nemška vojska 600 tisoč mož naj bi se izkrcala na šestih različnih krajih in sicer med Aberdeenom in Dorsetom. Najmočnejše skupine naj bi prodrle skozi grofiji Sussex in Kent.
Ni dvoma, da so vsi ti načrti, ki jih prinašajo listi, le domneva. Doslej se je namreč še zmerom zgodilo, da so Nemci napadli drugod, kakor pa je napovedovalo časopisje. Možno pa je tudi to, da so Angleži nalašč začeli objavljati takšne načrte, da bi Nemce zapeljali z napačnimi navedbami, odkod pričakujejo njihovega vdora.
da bi ameriški narod pristal na mir, ki bi ga narekovali napadalci.
Izvajanje tega programa, je nadaljeval, terja hitrih dejanj. S zdajšnjo produkcijo še nisem zadovoljen. Zato prosim za povečanje gradbenega načrta za vojno mornarico in prosim za nove denarne zneske za izdelovanju municije in vojnega materiala, da lahko čim bolj pomagamo onim narodom, ki so že zdaj v pravi vojni proti na&iri '«ovra'n-kom
Vse to mora biti v bližnji bodočnosti za j nas prva naloga. Ti narodi ne potrebujejo ! človeških sil, temveč le orožje za svojo obrambo. Z njim pa bodo tudi branili Zedinjene države. Delali bodo za našo lastno obrambo. Zato jim moramo dati vse ono orožje, ki ga po mnenju vojaških in mornariških strokovnjakov ne potrebujemo za svojo lastno varnost Vse, kar je Ie mogoče, je treba poslati našim prijateljem: več topov, več letal, več orožja vseh vrst.
Na ta način bomo pridobili na času, da izpopolnimo svojo lastno obrambo. Vse to, kar bomo posodili, bomo dobili tudi poplačano. Mi sami smo dolžniki onih demokratskih držav, ki branijo našo svobodo. V izpolnjevanju tega programa se ne bomo dali ustrahovati od nikogar s trditvijo, da je naša pomoč demokracijam kršitev mednarodnih zakonov in vojno dejanje.
Roosevelt je naposled dejal, da mora vsakdo v Zedinjenih državah biti pripravljen na žrtve. Napovedal je, da se bo velik del novega oboroževalnega programa poravnal z novimi davki. Naša moč, je zaključil, je v našem edinstvu. To edinstvo že samo po sebi jamči za našo zmago.
TUJIH GREHOV NE POZNA
Katehet: »Hlačovec, ali mi znate našteti devet tujih grehov?«
Študent: »Tisto pa ne! Pri spovedi se še lastnih ne morem spomniti...«
Iz kolonij aimrlškiia rojakov
V	državi Ecuadorju so zaprli misionarja Bogomila Trampuša. Obdolžili so ga, da je prišel v Ecuador po nezakonitem potu. Za. izselitev so mu dali rok 40 dni. Ker pa ni imel nobenih sredstev, se je obrnil na svoja rojake s prošnjo, naj mu priskočijo na pomoč, da bi se lahko izselil v Brazilijo.
V	trenutni duševni zmedenosti si je končal v Kirklandu življenje Franc Poznar, star 39 let, doma iz Zelimelj pri Igu, kjer zapušča starše, brate in dve sestri. V Ameriki je prišel leta 1928.
V	Clevelandu so umrli: Mihael Mahne, star 61 let, doma iz Hrušice, Franc Fier, star 76 let doma iz Družinske vasi pri Beli Cerkvi na Dolenjskem in Matevž Mihelič, star 64 let. doma iz Broda na Dolenjskem.
V	Chisholmu je umrla Barbara Zužkova, rojena Pišlarjeva, stara 65 let, doma it, Ho-tedršice.
V	Joliettu je avto do smrti povozil 23let-nega Antona Ivančiča in 241etnega Viljema Kolarja.	.
V	Chicagu je umrl 651etni Anton Dular, v Veroni Marija Srebotova, rojena Slavčeva, stara 44 let, doma iz Knežaka, v Elyju vdova Ivanka Merkunova, rojena Braneš;čeva, stara 52 let, doma iz Tribuč pri Črnomlju, v Aurori Jakob Pfaifer in Neža Praprotn'kova, rojena Dežman. stara 72 let, doma iz Šmar-jete na Dolenjskem, v Chicagu Janez Janko, star 75 let, doma iž Črnomlja, in Franc Ru-tar, star 59 let, doma iz Markonca, v Chisholmu Rudolf Robnik, star 62 let, doma iz Luč pri Ljubnem, v Duluthu v Ameriki rojena Neža Jakšetova. stara 18 let. v Clevelandu Lojze Lekše, star 65 let. doma iz Naklja pri Leskovcu
V	Minnesoti je umrl slovenski mtsienar med Indijanci in zlatomašnik Simon Lampe. Rajnki je bil po rodu z Brezovice pri Ljubljani, kjer se je rodil I. 1865.
V	Clevelandu sta slavila zlato poroko Franc in Frančiška Pangeršič. Poročila sta se pred 50 leti pri Devici Mariji v Polja pri Ljubljani Zlati ženin je prišel v Ameriko 1. 1903., njegova žena, po domače Miheinova Franca iz Žagarskega vrha pri Javorju pa L 1900.
V	Ruseltonu se je pri delu v rudniku smrtno ponesrečil Franc Penko, star 51 let Doma je bil iz Zarečja na Notranjskem.
V	Clevelandu je po dolgi bolezni umrl Dominik Koščak v starosti 52 let. Doma Je bil iz Plešivca pri Grosupljem na Dolenjskem. Zapušča ženo Uršulo. V Ameriki je bival 33 let.
V	Clevelandu je na svojem domu umrla Neža Pižmova, rojena Kumlova iz Podgoz-da pri Žužemberku na Dolenjskem. Štela je 64 let. Zapušča moža, dva sinova in trt hčere.
V	Trinidadu je umrl rojak Franc Cesar v starosti 29 let. Rodil se je v Ameriki In je umrl za posledicami poškodb ki jih je dobil v premogovniku že pred petimi leti. Zapušča starše, brata in tri sestre.
V	Clevelandu ie umrl Blaž Dolinar ▼ starosti 63 let. Rodil se je v Škofii Loki. V Ameriko je prišel leta 1903. in se poročil z Ivano Kordiševo, doma iz Travnika pri Loškem potoku
X Generali bivših baltiških vojsk sprejeti v rdečo vojsko. V Moskvi je izšla uredba s katero so vrhovni poveljniki bivše litvanske, letonske in estonske vojske, to so generali Vitkausas, Jonson in Klaukins v činu divi-zijskih generalov sprejeti v sovjetsko vojsko. Poleg njih je sovjetski komisariat (ministrstvo) za vojsko sprejel iz baltiških držav še nadaljnjih 15 brigadnih generalov.
X Železniška nesreča v Nemčiji. Dne 30. decembra zjutraj sta na progi Berlin—Ha-nover med železniškima postajama Denk-hausenom in Ratenauom trčila drug v drugega tovorni in brzi vlak in sta se pri tej priliki iztirila dva zadnja vagona brzega vlaka. Pet potnikov, ki so se vozili z brzim vlakom se je smrtno ponesrečilo, ser' -m jih je bilo hudo ranjeno, nekaj pa laž-e. anje-ne potnike so prepeljali v bolnišnico v Ra-tenau.
Kako namerava nemška
vojska vdreti v Anglijo
Roosevelt za popolno podporo na; rodom, borečim se za svobodo
PMMčni pregled
V Florenci je te dni na velikem zborovanju govoril italijanski minister za narodno prosveto Pavolini. V svojem govoru je na-glasil tovarištvo italijanske in nemške vojske in zavrnil angleške poskuse, ki bi izzvali razcep med fašizmom in italijansko vojsko. Pavolini je poudaril, da
ima vsa Italija samo eno vero, a to je Mussolini,
v katerega veruje neomajno v trdnem prepričanju v končno zmago.
Ameriški predsednik Roosevelt je izjavil, 'da ni izključeno,
da bo Anglija kot protiuslugo za poso-ditev ameriškega vojnega materiala odstopita Zedinienim državam nekaj kositra in kavčuka. Roosevelt pa je kot nesmiselno odklonil misel, da bi kot protiuslugo za posoditev vojnega materiala Angliia Ameriki odstopila nekaj otokov v Atlantiku. Roosevelt ie pripomnil, da bo vsekakor glede povračila škode za posojeni vojni material treba naiti med Ze-dinjenimi državami in Anglijo tak sporazum, ki bo zadovoljil obe stranki
»New York Times« poroča iz Berna: Po poročilih, ki prihajajo v Švico
se ruska vojska z vso naglico zbira ob severnem bregu Dnjestera na črti Lvova do Odese. V vsem odeškem vojnem okrožju je razglašeno obsedno stanje, ker računa Rusija z možnostjo nemškega vdora v Ukrajino in proti Kavkazu. Ista poročila govore tudi o tem, da je ruska vojska ukrenila že vse potrebno za izpraznitev južnogališkega mesta Stanislavova, ki bi ga ne bilo mogoče braniti.
»New York Times« prinaša poročilo s Spansko-francoske meje o položaju med Francijo in Nemčijo.
Po tem poročilu je nemška vojska ob meji med zasedeno in nezasedeno Francijo pripravljena, da zavzame še tako imenovano svobodno Francijo. Nemška vlada pa hoče to storiti v sporazumu z maršalom Petainom in zdajšno francosko vlado. Po drugih poročilih, ki jih navaja isti list, zahtevajo Nemci od Francije baje samo svoboden prehod čez ozek pas ozemlja po dolini Rodana do Marseilla in Toulona, kjer hočejo urediti svoja podmor-niška in letalska oporišča za boj proti Angliji na Sredozemskem morju. Maršal Pe-tain pa to nemško zahtevo odklanja in grozi, da se bo z vlado preselil v Afriki, kamor bo odplula tudi vsa francoska vojna mornarice in se z vojsko generala Weygan-da pridružila Angležem. S to grožnjo je maršalu Petainu uspelo doslej odvrniti Nemce od nasilne zasedbe svobodnega dela Francije. Ameriški list pravi, da ima to poročilo iz zanesljivega vira. ; i ■ -United Press poroča:
V Italijo so dospeli znatni oddelki nemškega letalstva, in sicer lovci in bombniki. Hkratu je bil odpoklican iz Nemčije ves italijanski letalski zbor, ki je sodeloval pri napadih na Anglijo. Prihod nemškega letalstva v Italijo pomeni prvo pomoč nemške oborožene sile v Italiji za obrambo pred angleškimi napadi na Sredozemlju. Nemško letalstvo naj bi s svojim udejstvovanjem preprečilo angleško plovbo po Sredozemskem morju in zavrlo napadalno napredovanje Grkov v Albaniji in Angležev v Libiji. Reuter poroča:
Angleški zunanji minister Eden je imel po radiu govor na grški narod in med drugim dejal: Nobena reč me ni tako razveselila, odkar sem drugič prevzel vodstvo zunanjega ministrstva, kakor to, da se naši dve državi zdaj kot zaveznici bojujeta za obrambo vsega tega, kar smatramo, da je važnejše od življenja samega. Redkokdaj se v zgodovini zgodi, da bi bila dva naroda tako velika prijatelja. Takšna združitev je polna največje moči. Upam, da bo junaška
grška ofenziva, ki jo vodi odlični general, odločujoč činitelj v boju. Preteklo leto se je končalo v znamenju zmage naših dveh vojsk. Iz vsega srca želim hrabremu grškemu narodu čedalje večje uspehe v teku novega leta, ki naj bo še bolj in trajno zvezalo.
Po angleških vesteh je pričakovati v kratkem,
da bo Sovjetska Rusija prekinila svoje državniške odnošaje z Rumunijo.
Baje je rumunska vlada odpoklicala svojega poslanika v Moskvi, bivšega zunanjega ministra Gafenca, samo zato, ker je nasprotovala Gafencovi politiki zbližanja med Rusijo in Rumunijo Zaradi tega koraka rumun-ske vlade namerava po angleških poročilih zdaj ruska vlada sploh ukiniti svoje poslaništvo v Bukarešti in vzdrževati stike z Rumunijo samo še preko poslaništva v Berlinu.
Nedavno
je japonski veleposlanik v Moskvi Ta-tekava poselil predsednika sveta komisarjev in komisarja za zunanje zadeve Molotova.
ter bil z njim dve uri v razgovoru. Smatrajo, da se je razgovor nanašal na možnost obnovitve sporazuma o ribolovu, ki je potekel v noči na 1. t. m.
Vrhovno poveljstvo angleških čet na Srednjem vzhodu je objavilo posebno poročilo, da je bila
Bardia zavzeta. Mesto z vsemi utrdbami, vsemi italijanskimi četami, vsemi zalogami živil in velikanskimi zalogami vojnih potrebščin je v angleški oblasti. Poveljnik italijanskih čet general Berganzolli in štirje drugi generali so ujeti. Med vojnim plenom je tudi 45 lažjih in pet težkih tankov. Število ujetih italijanskih vojakov se je od začetko ofenzive v Zapadni puščavi povišalo na 65.000. Z zavzetjem Bardie, ki predstavlja najmočnejšo italijansko trdnjavo, katero so gradili in utrjevali štiri leta, pravi angleško poročilo, je odprta pot za nadaljnje operacije v Libiji. Po zadnjih vesteh je angleška vojska dalje napredovala in se je že razvila bitka za Tobruk. Po Reuterjevi vesti so Angleži doslej uničili Italijanom nad 500 letal, a sami so jih izgubili okrog 80. Angleži se v Afriki poslužujejo že ameriških letal.
Te dni so
neznana tuja letala bombardirala Dublin.
Bil je to prvi bombni napad na irsko prestolnico. Več hiš v središču mesta so bombe porušile. Po dosedanjih podatkih je bilo sedem oseb pri napadu tako hudo ranjeno, da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Nekaj oseb je bilo-menda ubito.
Tass poroča: Ob novem letu in za proslavo 301etnico kitajske repubilke je imel maršal Cangkajšek po radiu govor, v katerem je poudaril,
da mora kitajska republika v 31. letu svojega obstoja storiti vse, da se odločno upre sovražniku. Mednarodni položaj, je rekel Cangkajšek, se stalno zboljšuje v korist Kitajski, toda kitajski narod mora vedeti, da bodo potrebne še velike žrtve, preden bo dosežena končna zmaga.
Turško časopisje poroča o raznih znakih, po katerih bi se moglo sklepati, da pripravlja Nemčija pomoč Italiji v Grčiji. Ker pa ti znaki kažejo, da naj bi bila ta pomoč usmerjena preko Balkana,
svari turško časopisje Nemčijo, češ da bi vsako tako dejanje prineslo povečano nevarnost vojne na Balkanu.
Zanimiv članek je izšel v tokijskem listu »Niči Niči Šimbun« izpod peresa polkovnika Mabučija. Japonski polkovnik, ki se je prav kar vrnil z enoletnega bivanja na kitajskem bojišču, svari Japonce in pravi,
da Čangkajškov odpor ne bo tako hitro strt.
Za kitajskim maršalom stojijo najboljši Kitajci, za njimi pa sta Anglija in Amerika.
Mabuči pravi, da je mednarodni položaj ugodnejši za Kitajce kakor za Japonce. Zakaj je ugodnejši, pa ni povedal.
Rimski listi so objavili izjavo, ki jo je dal ministrski predsednik Mussolini pred pre-fektom v Milanu s prošnjo, da jo sporoči milanskemu prebivalstvu. Mussolini je namreč dejal:
»Povejte Milančanom, da bomo zmagali mnogo prej, kakor mislijo.«
To izjavo tolmačijo v zvezi z govoricami, ki krožijo o velikanskih pripravah za napad na Anglijo. Nemčija in Italija želita namreč zlomiti odpor Anglije prej, preden bi mogla ameriška pomoč kaj koristiti.
Associated Press javlja: Poročila, ki prihajajo iz Nemčije, Madžarske in Rumunije, govorijo o velikih premikanjih nemških čet v vzhodnem delu Nemčije.
Mnogo nemških čet je bilo že odposlano v Rumunijo.
Posluževale so se predvsem železniških zvez skozi Madžarsko. Velike skupine čet, ki so bile prej v avstrijskih pokrajinah, so bile odpravljene proti zapadu. Pravijo, da gredo v prehodu Brennerja na poti v Italijo. Neka druga divizija je šla čez Trbiž proti Vidmu in Trstu. Ta premikanja, ki so izrednega obsega, tolmačijo kot pripravo Nemčije, da zasede še nezasedeni del Francije, na drugi strani pa kot dokaz, da se Nemčija hoče udeležiti bojev proti Grčiji in proti Angliji v Egiptu. Poročila z Dunaja trdijo, da je med divizijami, ki so odšle v Rumunijo, tudi ena oklopna in motorizirana divizija v polni opremi. Poročila iz Rumunije pravijo, da pride 20 nemških divizij v Rumunijo in da bo stanje nemške vojske na rumunskih tleh do marca 1. 1941. doseglo 400.000 mož. Na drugi strani pa prihajajo poročila, ki trdijo, da so nemške čete, ki so bile doslei v Rumun.ji, odpravljene nazaj v Nemčijo in bodo zaposlene na drugih mestih.
Iz New Yorka je prispelo poročilo, ki pravi,
kako ugledni Američani pritiskajo na Roosevelta, naj stori vse, da bo zmagala Anglija.
V poročilu stoji: skupina 50 uglednih Američanov je sestavila in poslala predsedniku Rooseveltu prošnjo, naj bi se Zedinjene države trdno odločile za takšno politiko, da bodo storile vse, kar je potrebno, da se Angliji in njenim zaveznikom v tej vojni zagotovi zmaga. Prošnjo je podpisal poleg drugih tudi urednik časopisa »Foreign Affairs« Hamilton Fish Armstrong, ki je še nedavno odločno nastopal proti temu, da bi Zedinjene države posegle v zdajšno vojno v Evropi. Med podpisniki sta dalje tudi znana novinarja Dorothy Thompson in tašča polkovnika Lindbergha ga. Dvvigt Morrova. Prošnjo je , podpisalo še veliko število uglednih vse-učiliških profesorjev. Od filmskih igralcev je dal svoj podpis tudi Douglas Fairbanks mlaj-3i. ... - ..	- -	J
, Po silovitem nemškem letalskem napadu predzadno nedeljo so London in vsi ostali deli Anglije v ponedeljek uživali ves dan mir in tudi noč od ponedeljka na torej ie minila brez nemškega letalskega napada. Šele te dni so prišle na da npodrobnosti o silnem nemškem bombardiranju Londona predzadno nedeljo zvečer.
V Londonu so bili prepričani, da j* pomenil ta nočni napad uvod v splošen napad na Anglijo, ki naj bi se začel z novim letom. Kakor je bil letalski napad na London silen, vendar se ni po londonskih vesteh mogel razviti do tiste jakosti, kakor jo je imelo v načrtu nemško letalsko poveljstvo. Skupine nemških bombnikov. ki so do 22. ure po površnih računih vrgle na London najmanj 10.000 zažigalnih bomb, so bile zamišljene šele kot predstraža glavne nemške letalske vojske, ki naj bi bila sledila šele v kasnejših urah. Toda ob 22. uri je nemško letalsko poveljstvo zaradi nenadno poslabšanega vremena poklicalo vse bombniške skupine, naj se nemudno vrnejo na svoja oporišča. Slabo vreme z meglo in slabo vidljivostjo je rešilo London večje nesreče. Okoliščino, da proti nemškim bombnikom nad Londonom niso posegli v boj angleški nočni lovci in da je nenadno prenehalo streljati tudi angleško protiletalsko
topništvo v notranjem londonskem obrambnem pasu, pojasnjujejo na odločujočem mestu v Londonu na ta način, da je bilo zaradi neštevilnih požarov ozračje tako razsvetljeno, da bi bila lovska letala močno oboroženim nemškim bombnikom prelahek cilj in da bi v svitu požarov Nemci prelahko odkrili postojanke protiletalskih topov, ako bi se te izdajale še s streljanjem. Ugotovljeno je bilo, da nemški bombniki še nikoli nad Londonom niso leteli tako nizko kakor tokrat. Zaradi ognja so bili zaporni baloni tako jasno razsvetljeni, da so se jih nemška letala zlahka izognila in med vrvmi, s katerimi so ti baloni privezani, prodirala v prav majhni višini nad London.
Ameriški senator Wheeler je izjavil, da spadajo vsa govoričenja o grožnji nekakšnega nemškega vdora v Zedinjene države v kraljevstvo domišljive. K tej izjavi je treba pripomniti, da je senator Wheeler eden izmed glavnih nasprotnikov Rooseveltove zunanje politike. Wheeler je imel preko ameriškega radia tudi govor, ki naj bi veljal kot odgovor na Rooseveltov veliki govor ameriškemu narodu za odločno pomoč Angliji. V svojem govoru je Wheeler postavil tudi zahtevo, da je treba na vsak način poizkušati, da se v Evropi sklene mir, še preden bo šel razvoj tako daleč, da bo Amerika pahnjena v blaznost te vojne. V Angliji so predlogi senatorja Wheelerja naleteli na prav malo upoštevanja, češ da jih je malo, ki soglašajo z Wheelerjem.
Na Grškem bojišču ni bilo velikih dogodkov. Atenske vesti poročajo,
da grška vojska kljub hudim italijanskim protinapadom še zmerom po malem napreduje.
Grki so pri tem ujeli več italijanskih vojakov. Zima vojne operacije zelo ovira. — Med Nemčijo in Anglijo se nadaljuje letalska borba,
Gospodarstvo
—I ■llllll III WlIIIlllll IIIIIIHI I||I||||II1WI|||IMIIIIHM
Tedenski tržni pregled
GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: v Ljubljani: voli in telice I. po 9 do 9.50, II. po 8.50 do 9, III po 8 do 8.50, krave I. po 7.50 do 8, II. po 6 do 7, III. po 5 do 6, teleta I. po 10 do 12, II po 10; v Mariboru: debeli voli po 8.50 do 0. poldebeli po
F Gobey: g H ^^ ^^ m
26 MP WfR laP S
Ko je šla markiza potem pozdravit še druge goste, po večini take, ki se jim je videlo, da imajo v svojih žilah tudi črnsko in indijansko kri, je Nointel zagledal Simancasa in Galmierja.
V tem je oskrbnik naznanil, da je večerja na mizi. Markiza je stopila k Nointelu, ki jo je prijel pod roko in pred dolgo vrsto ljudi sta zavila proti jedilnici.
Markiza je posadila Nointela na svojo levico, na njeni desni pa je sedel neki španski grof. Na Nointelovi levici je sedela ženska, ki je bila takšna, kakor bi bila prišla naravnost iz pragozda in bi jo bili to pot prvič oblekli v evropska oblačila,
»Vaša soseda zna samo špansko, moj sosed pa je gluh,« je dejala markiza. Lahko se pogovarjava, kakor bi bila čisto sama na Montblahcu. Vi mi najbrž ne boste verjeli, da sem bila lani na tej najvišji evropski gori?«
»Nisem tega vedel, toda ne čudim se vam. Vem, da ljubite vse, kar je nedostopno.«
»Recite rajši: kar je nevarno.«
»Ali vas je tudi nevarnost napotila, da ste povabili generala Simancasa in njegi vrednega tovariša Galmierja?«
Markiza je zardela.
»Mislite, da sta nevarna? Veliko čast jima izkazujete. Jaz ju samo ščitim «
»To je še hujše.«
»Znano mi je, da nista preveč priljubljena in da marsikaj govore o njima. Jaz sem pa zmerom na strani slabih in tlačenih.«
7,50 do 8, plemenski po 8 do 10, biki za klanje po 6.50 do 8, klavne krave debele po 7 do 7.75, klobasarice po 4.50 do 6.50, molznice po 8 do 9.50, breje krave po 7 do 9, mlada živina po 7 do 8.50 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Ljubljani: sremski špeharji po 17 do 18, pršutarji po 13 do 14, na mariborskem sejmu: povprečno po 12 do 16.50, v srezu Mariboru levem bregu: špeharji po 12, pršutarji po 11, v Kranju: špeharji po 17.50 do 18, pršutarji po 16.50 do 17, v Dravogradu: špeharji po 15, pršutarji po 13, v Črnomlju: špeharji po 12.50 do 15, pršutarji po 12 do 14 din.
KRMA. V Ljubljani: seno 100 do 130, slama 60, v Mariboru: seno 180. slama 85 v Črnomlju: lucerna 125 seno 75. slama 50, v Kranju: lucerna 125 do 150, seno 150 do 175. slama 75, v Dravogradu- lucerna 150, seno 120. <\1ama 55 din za 100 kg
SIROVE KOZF. V Ljubljani: goveje 22, telečje 26, svinjske 15, v Kranju- goveje 26, telečje 32, svinjske 18 do 20, v Dravogradu: goveje 26, telečje 28, svinjske 8. v Črnomlju: goveje 23 do 24 telečje 23 do 25. svinjske 8 din za kg
VOLNA. V Kranju: neoprana 88 do 92. oprana 100 do 104, v Dravogradu: neoprana 35. onrana 45 din za kg.
KROMPIR V Ljubljani- 1.50 do 2. v Kraniu: 2.25, v Dravogradu 2. v Mariboru 2. v Črnomlju 1.50 din za kg
ZABELA. V Ljubljani: slanina 23 do 26, svinjska mast 28, v Mariboru: slanina 24, svinjska mast 26, v Črnomlju: slanina 24, svinjska mast 26, v Kraniu: slanina 26, svinj ska mast 28 do 30, v Dravogradu: slanina 25, svinjska mast 28 din za kg
VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo v črnomeljskem okolišu: navadno mešano vino po 850 do 9. finejše sortirano po 10, v mariborskem okolišu: navadno mešano vino no 12 din za liter.
TRDA DRVA V Ljubljani 145 do 160, v Mariboru 165. v Črnomlju 100, v Kranju 150 do 160 v Dravogradu 110 do 140 din za kubični meter.
JAJCA V Ljubljani 1 75 do 2. v Mariboru 2, v Črnomlju 1 50 do 2, v Kranju 2.50 do 2.75. v Dravogradu 2 din za kos.
SIROVO MASLO V Ljubljani: navadno 40 do 44. čajno 46 do 56 v Mariboru 40, v Črnomliu 48. v Kranju 48 do 52, v Dravogradu 48 din za kg
na plesu
»Torej morajo človeka najmanj iz družbe vreči, da vam bo všeč?«
»Morda. Ni pa potrebno, da bi imela večina, ki ju obsoja prav Rada imam ljudi, ki se temu upirajo «
»Ne razumem vas čisto.«
»Zakaj ne? Španka sem. Vi ste pa grozni! Upala sem, da bi me vi znali ljubiti tako, kakor bi jaz želela, da bi me moški ljubil Zmotila sem se Ne znate se upirati javnemu mnenju.«
»Kakšno preizkušnjo zahtevajte od mene!«
»Pazite, da vas ne primem za besedo!«
»Poskusite!« je uporno rekel in se zagledal v njene črne oči.
Po kratkem molku je spet markiza povzela besedo:
»Povabila sem vas, pa nisem niti vprašala, ali ste lovec.«
»Ali bi vam bilo všeč, če bi bil?«
»Vprašujem vas. ali vas gonja zanima?«
»Skoraj rajši lovim sam s svojim psom. Vidite, markiza, iskren sem.«
»Dobro Zdaj mi pa povejte, zakaj ste se odločili, da pridete k meni.«
»Da vam tudi povem nekaj, česar vam ne plesu nisem mogel reči.«
»Ali mislite mar, da mi na plesu niste ničesar povedali?« je dejala in položila prst na gumb, ki ga je dobila pri kotiljonu.
»Da, rekel sem vam nekaj, toda ne vsega. In tudi vi ste mi odgovorili, toda zelo nejasno.«
»Lov se bo začel jutri opoldne. Ali želite,
_POMOVINIA št. t
——II ii HI 'I. AtogiSi,. .--jufc	.j*
FIŽOL. V Ljubljani 6 do 8, v Mariboru 7, v Črnomlju 5.50, v Kranju 7 do 10, v Dravogradu 7 din za kg.
ŽITO. V Ljubljani: ječmen in rž 450 do 500, oves 400 do 450, turščica 400 do 450, v srezu Mariboru levem bregu: pšenica 350, ječmen 300, rž 350, oves 290, turščica 350, v Črnomlju: pšenica 375, ječmen 325, rž 325 oves 350, turščica 250, v Kranju: pšenica 450, ječmen 425, rž 425, oves 375, turščioa 375, v Dravogradu: pšenica 400, ječmen 300 rž 350, oves 250, turščica 350 din za 100 kg.
MOKA. V Ljubljani: pšenična 8 do 9, turščična 4.50 do 5, ajdova 7 do 10, v Mariboru: pšenična 5 do 9, turščična 6, ajdova 7, v Črnomlju: pšenična 5 do 9, turščična 3.75 do 4, v Kranju: pšenična 5.50 do 9, turščična 6.50, ajdova 7.50 do 10, ržena 6.50, turščični zdrob 6.50, v Dravogradu: pšenična 5 do 9, turščična 4.25, ajdova 8.50 do 9 din za kg.
MED V Ljubljani 36. v srezu Mariboru levem bregu 20, v Črnomlju 32, v Kranju 36 do 40. v Dravogradu 38 din za kg.
MLEKO. V Ljubljani 2.50 do 3, v Mariboru 250, v Črnomlju 2 v Kranju 2.2« do 3, v Dravogradu 2.50 do 3 din za liter.
Sejmi
13.	januarja: Nova cerkev, Semič, Krka-Vi-dem, Šmarje pri Jelšah;
14.	januarja: Laško, Žirovnica, Verače (Sv, Filip);
15.	januarja: Veliki Podlog;
16.	januarja: Irča vas (občina Smihel-Sto-piče);
17.	januarja- Kapele pri Brežicah, Pajrov-čc, Dobrepolje-Videm, Cerklje na Gorenjskem, Kostanjevica, Unec, Guštanj (samo kramarski sejem).
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 7. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druga v oklepajih tečaji na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 174.57 do 177.77 (za 215.90 do 219.10) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 do 12.81) din.
Nemške klirinške marke so bile po 17.72 do 17.92 din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po okoli 465 din.
da bi prej sama nekoliko jezdila po gozdu? Vaš konj bo osedlan ob devetih. Zdaj se pa menimo še o čem drugem, da se gostje ne bodo dolgočasili. Najin pogovor je bil že tako precej dolg.«
Nointel je prikimal, zlasti ker je opaeil, da Simancas in Galmier zelo napenjata use-sa, da bi kaj slišala.
Preden je bilo večerje konec, je dejala markiza Nointelu:
»Zdaj vas pa moram zapustiti. Samote potrebujem Do svidenja jutri dojsoldne. Ne pozabite. da vas konj ob devetih čaka.«
Izpregovorila je še nekaj besed s svojimi gosti, ki so bili v bližini, potem pa je odšla.
»Le kam gre?« se je vprašal Nointel Molit za rajno Orcivalko?«
Gostje so bili vajeni markizinih mušic in jih njen odhod ni prav nič presenetil. Odšli so v salon za kvartanje. Simancas je stopil k Spancu, ki je prej sedel na markizini desnici •
Nointel je tako ostal sam. Kmalu je odšel in se odpravil v svojo sobo. Ko je že nataknil domači plašč in sedel v naslanjač, da bi bil ob peči bral, je nekdo potrkal na njegova vrata. Odprl je in zagledal pred sabo generala Simancasa.
»Kaj pa želite?« ga je neprijazno vprašal.
»Govoril bi rad z vami o nečem zelo važnem. Morda vam to pot moja družba ne bo neprijetna.«
Nointel se je malo zamislil, potem pa mu je hitro rekel:
»Dobro, stopite v sobo. Samo na hitro povejte, kaj želite?«
»Hiter bom, ker vem, da je čas zlato.«
Simancas je sedel na stol, ki mu ga stotnik ni ponudil, in začel:
Drobne vesti
= Bombaž bomo dobivali iz Rusije. Pred dnevi se je vrnilo iz Moskve naše odposlanstvo, ki je imelo nalogo skleniti nabave bombaža v Rusiji. Uspeh pogajanj je bil, da nam bo Sovjetska Rusija dobavila v tem letu 4000 ton sirovega bombaža in 600 ton bombažnih odpadkov, za kar tomo izvozili v Rusijo naše izdelke. Bombaž se bo začel natovarjati februarja in bo prišel v našo državo skozi Bolgarijo.
Dopisi
SV. VID PRI PTUJU (Smrtna kosa). Pri
Sv. Vidu pri Ptuju je umrl kmečki posestnik Andrej Javornik, ki je dosegel lepo starost 83 let V 1. 1937 je obhajal s svojo ženo, ki še živi zlato poroko. Zadnja leta je preživel pri svoji hčerki Katarini Kranjčevi pri Sv. Vidu. Pokopali so ga na domačem pokopališču, kamor so ga spremili številni prijatelji in znanci. Naj mu bo lahka domača zemlja, žalujočim naše sožalje!
*	Kralj boter devetiemu sinu. V Džulčanu v Bosni je kralj po svojem zastopniku ku-moval krstu devetega sina kmeta Milana
Ču-
luma. Kraljevega odposlanca ie sr>reiela velika množica kmetov z državno zastavo. Novorojenček je dobil ime Aleksander. Po krstnem obredu je kraljev zastopnik poklonil novorojenčku zlat križ z verižico velik zlatnik in 2000 din.
*	Srečno, zdravo novo leto 1941. iskreno želi vsem svojim sotrudnikom, poverjenikom, ustanovnikom in članom Vodnikova družba v Ljubljani.
*	Za regulacijo draginjskih doklad staro-Upokojencem bratovskih skladnic je naklonil ban dravske banovine g dr. Marko Natlačen iz banovinskih sredstev glavni bratov-eki skladnici v Ljubljani enkratno izredno podporo v znesku enega milijona dinarjev
*	»Samo eno je potrebno«. V Banji Luki je imel senator Večeslav Vilder oredavanie O boHv wptov in našprr> •<'>5m v tpi
borbi. Najprej je razpravljal o naših borbah za osvobojenje in zedinjenje. Nato je govoril o naših notranjih razmerah in nagla-sil potrebo osredotočenja vseh zdravih sil našega naroda. Poleg drugega je dejal: »Danes strankarski programi ne predstavljajo več perečih zadev. Potrebno je samo eno: da se sporazumemo o najvažnejših vprašanjih našega skupnega obstanka in o obrambi življenjskih koristi naše države. Storiti moramo tudi vse za pobijanje črnogledstva in nezaupanja v lastno moč. Po vojni bomo do-biL gotovo nov družabni in socialni red. Mi moramo na te neogibne spremembe že zdaj pripravljati narod. Liberalna demokracija se je preživela. Namesto nje bomo dobili socialno poudarjano demokracijo, ki je že na pchodu.«
® Prešernova proslava na gimnaziji v Bi-haču. Gimnazija v Bihaču je 21. decembra prav lepo proslavila 1401etnico Prešernovega rojstva Prof g. Vidovič je v daljšem predavanju podal življenjepis našega velikega pesnika in očrtal pomen Prešerna za Slovence in vse Jugoslovene Zatem je v srbohrvaščini recitiral sonec »Vrba, draga vas domača« in uvod »Krsta pri Savici« Isto je v slovenščini lepo deklamiral tretješolec Dušan Stefano-vič. Osmošolec Bogunovič je nato spet v srbohrvaščini recitiral »V spomin Andreja Smoleta«. Proslava je bila zaključena z de-klamacijo Zupančičeve »Mladini ob Prešernovi stoletnici«.
*	Hrvatski premogovniki in železniška uprava. V Zagrebu je bil posvet med predstavniki zagrebške Delavske zbornice in Hrvatske delavske zveze in lastniki premogovnikov v banovini Hrvatski. Razpravljali so o cenah premoga pri nabavah za državne železnice. Ugotovili so. da plačuje železniška uprava kljub povišanim prevoznim tarifam premog po cenah, ki so pod pridelovalnimi stroški pri kopanju premoga. Zaradi tega imajo hrvatski premogovniki velike izgube pri dobavah premoga železniški upravi. Ker so zato nekateri premogovniki ustavili do-bavljanje premoga državnim železnicam, je železniška uprava kratko malo zaplenila njihov premog, ki je bil natovorjen za zasebne kupce Sprejeta je bila resolucija v kateri se naprošajo dr Maček in hrvatski ministri, da izposlujejo povišanje cen za premog, ki ga dobavljajo hrvatski premogovniki železniški upravi
*	Podražitev hrvatskih listov Poročali smo že, da so beograjski dnevniki povišali naročnino Zaradi splošne podražitve pa sta tu-
di zagrebška dnevnika »Novosti« in »Jutar-nji list« povišala naročnino na 44 din mesečno in ceno v nadrobni prodaji na dva dinarja za izvod. Slovenski dnevniki so zdaj najcenejši v državi.
*	Strojevodja preprečil grozno nesrečo. Nedavno zjutraj se je posrečilo preprečiti železniško nesrečo, do katere bi prav gotovo prišlo blizu postaje Hajdine na progi Ptuj—Pragersko. Osebni vlak je kakor navadno krenil iz Ptuja proti Mariboru. Na odprti progi pred Hajdino pa je strojevodja Korman iz Maribora opazil, da se mu bliža z vso naglico tovorni vlak. Proga tam visi in tovornega vlaka ni bilo mogoče več usta-vici. Istočasno je tudi železniški paznik opozoril Kormana na tovorni vlak. Tega so bili obvestili s hajdinske postaje o preteči nesreči. Strojevodja Korman je bil toliko duševno prisoten, da je z vsemi zavorami zavrl osebni vlak, ki se je ustavil in nato takoj vozil ritensko nazaj proti Ptuju. Razvila se je tekma s tovornim vlakom. Potniki seveda za nevarnost niti niso vedeli in niso razumeli, zakaj so se vozili v nasprotni smeri. Šele v Ptuju, kjer je bila nevarnost že mimo, so izvedeli, kako jih je strojevodja rešil smrti, s katero so tekmovali.
*	Razpust socialističnih strokovnih združenj. Notranje ministrstvo je na osnovi društvenega zakona razpustilo osredno socialistično delavsko in nameščensko strokovno združenje Uedinjeni radnički sindikalni sa-vez, znan pod kratico URS. Kakor nam zdaj dodatno poročajo, se nanaša razpust tudi na vse ostale delavske in nameščenske strokovne organizacije, ki so obstajale v okviru URS .Razpust je bil izveden že tudi v Ljubljani.
*	Konec »Hrvatske straže«. Z novim letom je prenehala izhajati zagrebška »Hrvatska hoda v Rim vodil znani kanonik dr. Janko Šimrak. Namesto nje bo začel izhajati nov dnevnik kot glasilo organiziranih hrvatskih katoličanov. Izdajal ga bo poseben konzorcij, sestavljen iz zastopnikov treh zagrebških tiskarn: nadškofijske, Narodne in Prosvetne tiskarne, ki se bodo ob tej priliki tudi same združile v enotno tiskarsko podjetje. Zagrebške »Novosti« pravijo, da je »Hrvatska straža« imela na koncu le 1500 naročnikov.
*	1000 vagonov turščice potrebujejo siromašni kraji v Južni Srbiji za prehrano čez zimo. Tako je ugotovila kmetijska zbornica v Skoplju in poslala na odločujoča mesta zadevne predloge Zastopniki kmetiistva so tu-
»Ali se še spominjate tistega pogovora pri mojem prijatelju Galmierju?«
»Dobro!«
»Takrat ste stavili nekaj pogojev, ki sem jih frrkoi sprejel in ki sem jih tudi držal Gospod Crozon ni več dobival anonimnih pisem in vi ste dobili od markize ne ene samo, ampak kar dve vabili. Zdaj bi lahko napravila nov dogovor.«
»Ne razumem vas.«
»Takoi me boste! Mislite si, da sem si jaz E silo priboril dostop v markizin dom in privlekel s seboj še Galmierja Mislite si, da sem to dosegel zaradi tega ker vem neko skrivnost, ki bi mogla markizo uničiti, ali pa jo vsaj onemogočiti. Res je tako nekako. Ona bi rada dala dva ali tri milijone, da kupi naiLn molk Toda tega od nje nisva zahtevala, ker sva v prvi vrsti morala popraviti svoj slabi glas v družbi. To sva dosegla, ker sva bila pogosto v družbi z njo. Z nama ne more več prekiniti brez javnega škandala. Zato bova zdaj kmalu od nje zahteval d tudi denarno nagrado. Z bogastvom naiu bo obdarila, midva pa bova. če bo to zahtevala, zanjo preplavala tudi Atlantsko morje.«
»Kako na ste prišli do tega, da ste meni odkrili svoi umazani namen?«
»Moj bog! Ali si tega ne morete misliti?«
»Jaz? Ne razumem vas «
»Takole je. Kakor sva videla, vam markiza izkazuje posebno naklonjenost. Kolikor je bilo danes pri mizi gostov, vsi so prepričani. da ste vi njen ljubček. Jaz pa mislim, da im t? vi še večje namene z njo.«
»Kakšne?«
»Oženiti se mislite z njo. In v tem prime-
ru boste od nje zahtevali, da naju odžene iz svojega doma «
»Zelo domišljavi ste.«
»Recite rajši: iskreni. Toda opozarjam vas, da bova odkrila javnosti vse, kar o njej veva, če bo ona na vašo zahtevo pristala In v tem primeru sem prepričan, da se boste vi hitro odrekli njene roke in njenih milijonov.«
»V tem primeru bi jaz razkril to. kar vem o vama «
»Lepo. In kaj bi sledilo? Jaz in Galmier bi morala vzeti pot pod noge in jo odkuriti čez mejo. vi bi ostali brez žene in bog ve kaj bi bilo z markizo Ali ne bi bilo bolje, če bi se mi pogodili?«
»Da bi se jaz pogajal? Meni to ni potrebno.«
»Bog ve. Morda bi vas ona celo odbila. Toda če bi vedeli za najino skrivnost, tega ne bi mogla storiti «	.
»Ona me ne bi mogla odbiti Toda zakaj se vi sami ne poslužite tega sredstva in se ne oženite z njo?«
»Norčujete se iz mene. Nič ne de. Vem. da bi ona storila vse, samo da se ji ne bi bilo treba omožiti z menoj Z vami pa je drugače. Dal bi vam svoje orožje pod prav ugodnimi pogoji...«
»Da slišim te pogoje .. .«
»Zaupal vam bom marki zino skrivnost, če mi daste častno besedo, da mi boste mesec dni po poroki izplačali dva milijona frankov Ko dobim ta denar, se vam bom pismeno obvezal, da.ne mene ne mojega prijatelja Galmierja ne boste nikoli več videli, ne slišali o nama. Če prekršiva to obvezo, naju boste lahko še zmerom uničili s tisto skrivnostjo, ki ste jo slučajno zvedeli. Zdaj pa čakam vašega odgovora.«
»Preden vam bom odgovoril, želim vedeti, koliko je ta vajina skrivnost vredna. Če bi šlo za kakšno ljubezensko pustolovščino, mi ne bi bilo to nič novega. Vem, na primer, da ie bila markiza ljubica vajinega pajdaša Golimina.«
Simancas je prebledel, potem pa je odvrnil:
»Gre za nekaj dosti nerodnejšega.«
»Torej priznavate, da je bil Golimin markizin ljubček?«
»To vem samo jaz, no, in Galmier tudi.«
»Motite se. Tudi jaz vem. Če imate same takšne skrivnosti, ni vredno, da bi jih prodajali.«
»Toda če bi i i iaz zapretil, da bom dal njena pisma tiskati?«
»Bi šla ona k državnemu tožilcu, da jo zaščiti pred izs'lievaniem te vrste, vam pa bi se utegnilo zgoditi to. da bi vas takoi izgnali iz Francije. Če bi se jaz z vami dogovoril, bi bil moj prvi pogoj to, da mi ta pisma izročite.«
»To ne bi bilo težavno.«
»Ali im*te vsa p;sma?«
»Ne, samo eno «
»Kie so pa druga?«
»Tega ne vem.«
»Ne veste? Ali naj vam jaz p^oia, kje sn t- ~rna? Vedite, da sem o vsem dobro obveščen.«
»Dvomim. Drugače bi bilo najinega pogovora že davno konec.«
»Zakaj? Mene vse to zanima. Jaz vem še nekaj čisto drugega. Poslušajte! Tisto noč, ko so umorili gospodično Orcivalovo na plesu v operi, ste bili vi v sosedni loži.«
»Da ...« je zmedeno odvrnil general. »To-
STRAN 6
DOMOVINA it. t
di rekli, da je treba omejiti podraževanje industrijskih izdelkov in ne samo kmetijskih pridelkov, kajti le tako bo mogoče narediti red na našem tržišču. Obenem so se pritoževali nad odkupnimi cenami tobaka.
*	Tudi v mestu Skofji Loki so vneti sadjarji. Skoljeloški srez šteje 14 podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva. Podružnica v Skofji Loki sama šteje 60 članov in je nedavno imela svoj občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Janez Demšar iz Vincarjev. O delu je poročal društveni tajnik g. Karel Šovre. Sadjarji so imeli v preteklem letu več sestankov in skoro vsak mesec sejo. Škofjeloško območje ima že več sušilnic. Mesto samo pa sušilnice nima. a jo bo menda kmalu imelo. Čedalje nujneje se kaže poraba po društvenih prostorih in shrambi. Društvene reči (škropilnice, stp--'1;zator, čistilnik) so spravljene po zasilnih prostorih in noče nihče prevzeti odgovornosti za morebitno škodo. V okviru možnosti je šla podružnica svojemu članstvu na roko s poiasnili, z nasveti, pa tudi z dobavlipn^r" »ebščin, zlasti arborina. Blagainik g. Ivan Pušar je povedal, da je preiela podružnica lani 11.623 din, izdala pa je tol;ko d*> v blagajni še 310.25 din. V podružnici d^luie tudi vrtnarski odsek, ki ie bil v et''k?h s prav tak;m odseko mv Ljubljani. Njegovo delo se je raztezalo na nabavo sadik in semenja, prirejal pa je tudi predav^* Na predlo? g. Vojte-ha Debeljaka je bila sirota razrešnica sedanji upravi in je bil izvoljen nov odbor, ki so vstopili vanj dordn^l preizkušeni delavci na področju sadiarstva. Dve	sta bili pridržani za zastopnici vrtnarskega odseka.
*	Slovensko ženstvo v spomin ge. Mirke Grujiceve. Te dni je bil v ^-^radu pogreb dvorne dame ge. M'rk» Grujiceve, znane nacionalne delavke In predsednice Kola srbskih sester. Pogreba sta se udeležili tudi dve odposlanki iz Sloveniie. in sicer ga. Lebarje-va v imenu Kola ivcroslovpr0^1*! s°ster v Ljubljani in ga. Mira En Omanova kot predsednica dravske«*" odseka Jucoslovenske ženske zveze. Obe slov^n.sk' 7*s+onnici sta imeli ob krst'	lepa nr>rr0vora.
*	Smrt ugledne Celjanke. V Ipavčevi ulici v Celju je umrla v 76. letu starosti zaseb-nica ga. Mina Pauerjeva, tašča odvetnika g. dr. Vrečka in svakinja rajnkega uglednega trgovca Josipa Pauerja v Braslovčah. Blag ji spomin!
*	Smrt gostilničarja, ki pijancem ni postregel Na pobreškem pokopališču pri Mariboru so pokopali uglednega in narodnoza-
vednega tezenskega gostilničarja in trgovca g. Antona Marina, ki je bil znan daleč naokoli. Bil je član Sokola in raznih nacionalnih združenj. O blagem pokojniku je bilo znano, da je bil med tistimi gostilničarji, ki pijancem ne postrežejo. Tudi je bilo zanj značilno, da ni nikdar prekoračil policijske ure. Blag mu spomin!
4 SOletnica zakona stoletnega para. V zagorski vasi Križovljanih živi najstarejši zakonski par Hrvatskega Zagorja. Sta to Vilim Juričko, ki šteje 102 leti, in njegova žena Julka, ki ji je 101 leto. Vilim je še razmer-no krepak. Oženil se je, ko je štel 22 let in je torej zdaj že polnih 80 let v zakonu z Jul-ko. Julko pa je starost nekoliko bolj potlačila. Ubožica je že skoro čisto gluha in slepa. Stari Vilim rad pripoveduje, da so bili v starih časih ljudje mnogo poštenejši, kakor so danes.
*	Smrt dobre matere. V Dobravi j ah pod Sv. Križem na Vipavskem je umrla ga. Marija Rustjeva, ki je dočakala visoko starost 75 let. Pokojnica je bila vzorna mati in gospodinja Blag ji spomin!
*	Nenavaden potres v Tržiču. Dne 2. t. m. ob 17. uri je vse prebivalstvo Tržiča presenetil nenavaden potres. Sprva so vsi domnevali, da se je kje zgodila kakšna velika eksplozija in so se obrnili po pojasnila v Ljubljano, ali so tudi tam začutili sunke. Ko pa so jim Ljubljančani to zanikali, so bili Tržičani tem bolj presenečeni. Bila sta dva kratka sunka, ki pa škode nista napravila.
*	Na cesti ga je zadela kap. Nedavno je šel iz Maribora domov na Pobrežje po obdravski stezi 571etni tesarski delovodja Jožef Stupan. Naenkrat pa je omahnil in se zgrudil mrtev na tla. Zadela ga je srčna kap.
*	Velike jate divjih rac in gosi v Med-murju. V Medmurju so se pojavile velikanske jate divjih rac in gosi, ki so priletele s severa, kjer je še ostrejša zima kakor pri nas.
*	Vrat si je prerezal. Pred dnevi si je 36-letni dninar Miha Golež v Gabrovcu pri Voj-niku iz neznanega razloga prerezal z britvijo vrat. Goleža so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je na starega leta dan zjutraj umrl za poškodbami
*	Hotel »Krona« v Postojni je zgorel. Pred dnevi zvečer je nastal v hotelu »Kroni« v Postojni ogenj, ki je kmalu uničil skoro vso obsežno stavbo. Prihiteli so gasilci, vojaki, orožniki in domačini ter se požrtvovalno lo-
tili gašenja, vendar vsi njihovi napori niso mnogo zalegli. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Gorice in Trsta. Samo vel k del pohištva in precej oprave so rešili. Škoda je velika. Kako je požar nastal, ni dognano
•	S tujo ženo je pobegnil. Iz Kranjske gore je nenadno izginil Viktor G., star 25 let. Viktor jo je popihal z mlado ženo nekega tamkajšnjega trgovca proti Ljubljani. Pred pobegom je imel hud nastop in ;,e grozil možu pobegle žene s samokresom. V Mojstrani je prodal za 1000 din kolo, ki ga je nedavno kupil na obroke, katerih pa še ni poravnal Tastu pobegle žene pa je pred od-1 'om vzel 5000 din. V Ljubljani je, kakor pravi orožniško obvestilo ljubljanski policiji, izvabil od nekega trgovca za 2000 din blaga. Iz Ljubljane sta jo zaljublienca ubrala na jug
•	Dva vloma v Silvestrovi noči. V Silvestrov! noči so bili v Mariboru na nogah tudi vlomilci. Izvršili so dva vloma. Tako so vlomili v stanovanje Marije Rižnerieve v Pipu-ševi ulici 2 Rižnarjeva je šla okrog 22. ure od doma, ob 23. pa se je že vrnil njen sin domov in je našel vrata na stanovanju odklenjena. Omara in kovčeg sta bila odprta. Storilec je moral razmere dobro poznati, ker si je prisvojil samo papirnato škatlo, ki je bila skrita v skrinji in v kateri je bilo 1500 din gotovine Drugi vlom je bil izvršen v stanovanie branjevke Uršule Močnikove na Pristanu 6 Ko je branjevka drugo jutro šla v cerkev, je izrabil vlomilec to priložnost ter je s ponareienimi ključi vdrl v njeno stanovanje V omari za obleko je našel škatlo, v kateri je bilo 100 dinarjev drobiža, v drugi omari pa je našel vložno knjižico, glasečo se na 700 din, v knjižici pa še en tisočak v gotovini. Nato je spet vse lepo zaklenil in izginil.
•	Da bi zabrisala sled, si je izmislila razbojniški napad. Nedavno so listi pisali o velikem razbojniškem napadu v hišo trgovca Franca Fuchsa v Subotici Edina priča tega napada je bila Fuchsova 341etna služkinja Rozalija Szabojeva iz Medmurja. Pri zasliševanju na ie Rozalija tako nerodno prikazovala dogodek, da so jo osumili sodelovanja pri ropu in jo aretirali. Dolgo časa se je izmotavala na vse načine, naposled pa je le priznala, da si je rop izmislila in da je sama v družbi z nekim Antonom Bodzo iz Cantavira izvršila tatvino. Ukradla je 96.000 dinarjev Oblastva so prijela še Rozalijine-ga znanca, ki pa je odločno izjavil, da s tatvino n^a nikake zveze Vrstila so se za-
da v kakšni zvezi naj bo to z mojo skrivnostjo?«
»To vam bom povedal. Zaradi tistega umora so zaprli neko dekle, proti kateri pa niso imeli dokazov in ki so jo zaradi tega že izpustili iz zapora. Toda Orcivalko je vendar umorila neka ženska . ker so ugotovili, da so jo obiskovale tisto noč same ženske. Torej — poslušajte Tudi Orcivalka je bila ljubica vašega Golimina. ki je imel razmerje tudi z markizo Barancosovo... Ta Golimin se je obesil v Orcivalkini hiši nekaj dni pred tistim plesom. Ob tisti priložnosti je morala Orcivalka dobiti ljubezenska p;sma, ki so jih ženske pisale Golimina. Markiza je najbrž napregla vse sile, da bi prišla do teh pisem. Ostalo sklepajte kar «n sami dalje.«	• : .
»Dovolite. . toda to ne dokazuje...«
»Da sem jaz razkril vašo skrivnost? Sicer pa ste mi jo razkrili sami, če jo nisem Odkril jaz!«
»Kako?«
»Za boga milega! Priznali ste mi, da imate dokaz da je markiza dopisovala z Goli-minom Samo po sebi se razume, da je morala ona vse poizkusiti da dobi pisma nazaj in da je to tudi s orila.«
»To so sama ugibanja.«
»Vi in Galmier pa sta bili priči tistega dejanja Toda tudi jaz sem nekaj videl. Videl sem, na primer kdai ie markiza Baran-cosova prišla v Orcivalkino ložo in še mar-s^kai kar bi zanimalo preiskovalnega sodnika In če bi ga potem še prosil naj se za podrobnejše informacije obrne na vas in na vašega prijatelja Galmierja?«
»Vi tega ne boste storili.«
»Ne bom, če mi vse poveste.«
»Dobro,« je odvrnil Simancas. »Ce nisva videla tega, kar se je zgodilo v loži, sva vsaj vse slišala Jaz sem spoznal markizin glas in Julija jo je tudi večkrat poklicala po imenu. Prepir je bil precej hud, zlasti zaradi tistih pisem, toda vsega žal nisva razumela. Julija je markizi naposled izročila pisma in markiza je šla.«
»Ali je to vse?«
»Markiza se je takoj vrnila v ložo. Najbrž zaradi enega pisma, ki je manjkalo in ki je o njem mislila, da ga je Julija zadržala Orcivalka se je začudila, da se je vrnila, in |o je vprašala: ,Kako to?' Markiza pa ji je brez odgovora zarinila bodalo v vrat. Slišala sva še pridušen krik Potem so se odprla vrata, markiza je odšla, čuvarica lože pa ni ničesar opazila. Kmalu nato sva tudi midva šla.«
»In drugi dan sta se zglasila pri markizi!«
»Kaj pd naj bi bila drugega storila?«
»Kako vaju je sprejela?«
»Precej hladno Pozneje pa nama je sama predlagala, da se sporazumemo.«
»In vi ste ji tedaj stavili svoje pogoje?«
»Ne vse hkrati, da se ne bi preveč uplaši-la. Za začetek sva se zadovoljila z dostopom
v	nieno palačo. Zdaj ji bova dala razumeti, da sva bila priči njenega zločina in ji bova prepustila izbero: da nama našteje dva milijona. ali pa, da odroma v zapor. Ce naju še
vi	podprete, se nama uteene zadeva posrečiti, drugače pa ne veva, k°kien bo konec.«
»Ali je vse?« je vprašal stotnik Nointel
»Vse. Ali pristanete na najino ponudbo?«
»Potrebuiem štiri in dvajset ur časa, da vse premislim.«
»Torej iutri zvečer...«
»Moj odgovor boste dobili jutri zvečer.
I Dotlej pa se zadržite vsake nove intrige,
ker bi sicer moral iti k preiskovalnemu sodniku in mu povedali, kaj sem slišal pri vašem prijatelju Galmierju ...«
»Jaz in doktor ostaneva do jutri zvečer nevtralna «
»Dobro zdaj vas pa prosim, da me pustite samega, ker sem utrujen.«
Simancas je vstal m šel.
Nointel ie pomislil:
»Nedvomno je ona zaklala Orcivalko, m če ne bom v pravem času posegel vmes, bosta ta dva lopova najprej izsilila od nje dva milijona frankov, potem pa jo bosta vzlic temu naznanila, ker bosta hotela imeti še večr ona pa jima ničesar več ne bo marala dati. Jaz pa ne maram, da bi jo pošiljali v ječo!«
XV.
Drugi dan je vse zamrznilo. Pod podkvami konj se je drobil led Grmovje je bilo pokrito z debelim ivjem.
Markiza in Nointel sta jezdila po gozdu drug poleg drugega. Dolgo nista izpregovo-rila niti besede. Kakor bi bila slutila, da bo ta pogovor odločal o njuni usodi.
Ko sta prišla do nizkega griča, je Nointel rekel markizi:
»Vaš molk me skrbi. Kaže, da danes niste prav dobre volje.«
»Uganili ste, stotnik. Na ves svet se jezim.«
»Dovolite mi, da vam tega ne verjamem.«
Gospa Barancosova je odvrnila z utrujenim gl?som:
»Vem na kaj merite: na moie ime... na moie premoženje... na moio lepoto... toda kaj mi vse to pomaga, ko nimam nikogar, ki bi me iz vsega srca ljubil?«
(Dalje)

sliševanja in Rozalija je naposled priznala, da si je tudi Bodzovo sokrivdo izmislila. Izpovedala je, da ji je Bodza pripovedoval, kako je neka služkinja obogatela s tatvinami. To da jo je privedlo na misel, da bi tudi sama ukradla večjo vsoto, se vrnila v svojo vas Radmožance in si kupila posestve-ce. Denar so našli še ves pri njej in ga vrnili njenemu bivšemu gospodarju.
*	V Beogradu okraden Skofjeločan. G. Rudolf Krobat, uradnik sreskega načelstva v Skofji Loki je nastopil redni dopust in odpotoval k znancem v Beograd, kjer je mislil preživeti nekaj dni. Suknjo in nekaj drugih reči je pustil v predsobi v Babišnji ulici. To priložnost je izkoristil tat in izmaknil Kro-batu rjavo suknjo, šal, listnico z vsemi dokumenti in 600 din gotovine, klobuk in bri-ljantni prstan. Krobat je prišel zaradi tatvine v neroaen položaj. Znanci so ga rešili iz najhujše zadrege, da je lahko odpotoval domov. Značilno pa je, da je pretkani tat vrnil Kro-batu -O pošti vse listine.
*	Sestro svoje snahe je ustrelil. Pred petčlanskim senatom v Celju je bila te dni razprava proti 581etnemu preužitkarju Francu Stergarju iz Siogonskega v občini Kapelah pri Brežicah zaradi umora. Obdolženi Franc Stergar in njegova žena Terezija imata sina Franca, ki se je leta 1932. poročil s Franči-ško Molanovo. Ta je imela sestro Rozalijo, .ti se je ieta 1933. poročila z Andrejem Ra-danovičem. Lani 17. oktobra popoldne sta šia Andrej Raaanovič in njegova žena Rozalija z otrokom na njivo v Lazah v Slogon-SKem. Radanovič in stari Stergar sta mejaša. Ko sta bila Radanovičeva zaposlena na svoji njivi, je prišel po poljski poti stari
Stergar z lovsko puško na rami. Ko )e prispel do Radanoviča, ga je vprašal, kdo ie vozil po mejaški poti. Nato mu je Radanovič pojasnil, da so Bogovičevi peljali buče. Stergar je potem vprašal Radanoviča, aii je vozil tudi on. Radanovič je to zanikal in pripomnil, da sme vendar tudi on voziti po tej poti. V potrditev teh besed je stopil Radanovič na pot in napravil po njej nekaj korakov. Stergar pa ga je začel zmerjati in odganjati. V tem je stopila k njima 381etna Rozalija Radanovičeva. Pritrdila je svojemu možu in dejala, da ima tudi ona pravico ho-dUi po tej poti. Stergar je jezen skočil k njej, jo pahnil z roko in zakričal, naj se odstrani. Takoj nato je stopil dva koraka nazaj, snel puško z rame, pomeril na Rada-novičevo in sprožil. Radanovičeva se je takoj zgrudila in ie na mestu izdihnila Ra-
danovič je prestrašen pograbil svojega otroka in pobegnil. Stergar je pomeril s puško tudi za njim, k sreči pa v puški ni bilo naboja. Nato je Stergar dejal Mihi Pšenični-ku in Jožetu Požar ju, ki sta delala v bližini na svojih njivah, naj spravita Radanovi-čevo domov. Potem je šel domov, odložil puško in se šel javit orožnikom. Sodišče je spoznalo Franca Stergar j a za krivega zločin-stva umora in ga obsodilo na 12 let robi je, trajno izgubo častnih pravic in plačilo po-vprečnine v znesku 800 din.
* Aretiran mednarodni vlomilec, ki je vlomil na Bledu. V zapore ljubljanskega okrožnega sodišča so privedli blejski orožniki izredno nevarnega mednarodnega vlomilca, 26 letnega Franca Osojnika, ki je doma iz okolice Ptuja, živel pa je po večini v Gradcu in na Dunaju, kjer ima tudi sorodnike. Letos poleti in v jeseni je bilo vlomljeno na Bledu v mnoge vile in v Božičevo trgovino z zlatnino in dragimi kamni. Zagonetka teh drznih vlomov je bila pojasnjena šele te dni po naključju. Blizu Srhitove vile na cesti proti Radovljici je nedavno opazila vojaška straža mlajšega sumljivega neznanca, ki je skril v živo mejo precej velik kovčeg, sam pa se je skušal oprezno približati vili. Ker je pomo-tno prišel preblizu vojaka, ga je ta ustavil. Zdel se mu je sumljiv in zato ga je takoj od-vedsl na stražnico kier se je neznanec legitimiral, in pripovedoval, da je delal na Bledu. Vojaško oblastvo je neznanca izročilo orožnikom, ki so spoznali v aretirancu Franca Osojn ka in po daljšem zasliševanju ugotovili, da so prijeli izrecno nevarnega svedrovca Osojnik je priznal vrsto vlomov na Bledu, med drug m tud: viom v banovo vilo in vlom v Božičevo trgovino. Izkazalo se je, da n; bil na delu sam marveč z dverna tovarišema, nek,m Francetom Novakom iz Gradca in Karlom Mayer,em, ki je večkrat prihaal čez meio Prišel ie tudi na Bled. kjer je ugotovil lepo pr ložnost za vlome, se odpeljal naravnost v Gradec, kjer se je sestal z obsma paidsiema n skoval podrobne načrte za vlome na B edu. Vsd trije so se ob koncu avgusta od.ieijali do Spilja, nato so pa p oskrivnih pot h dv k >eli na Bled k er so počakali najugodne *o p. 11 ko. Najprej so obiskali nrkai vil m uk ne predmete razprodali kasneje v Zag. t u, medtem pa so se pripravljali na glavni v!om v Božičevo trgovino Vlomili so v prec »j viharni noči med silnim nalivom Vse dmerocenosti so odnesli v kovčegu in v dveh a k ovkah, nato pa so
šli na oostaio Bled	Odoeljali so s
.......................
prvim vlakom do Dobrave, odtam pa spet po skrivnih potih prešli mejo in se odpeljali v Celovec. Tamkaj so se odpočili, nato pa se odpeljali dalje proti Gradcu in kasneje na Dunaj, kjer so ukradene dragocenosti prodali nekemu židovskemu prekupčevalcu.
•	Ponarejevalce dolarskih čekov so prijeli v Glini na Hrvatskem. Pojavljati so se začeli v večjem številu dolarski čeki, na katerih so bile številke prenarejene. Sleparje so začeli zasledovati na Sušaku, od tam pa je držala sled v Glino. Kmalu so oblastva izvedela za dva bogata Glinčana, ki so ju potem obiskala, seveda preoblečeni v civiliste, z namenom, da bi kupili od njiju čeke. Glinčana sta šla na limanice in tako so ju razkrinkali. Imela sta doma več čekov, na katerih sta povečala število dolarjev od 10 na 1000 in podobno. Imela sta posebno pripravo, da sta. svoje delo opravila celo za oko strokovnjaka neopazno. Preiskava je spravila na dan še nekega drugega udeleženca. Iščejo pa še nekoga, ki je v zadnem času nakupil več nepremičnin okrog Gline. Ponarejala so kupovali dolarske čeke od ljudi, ki imajo svoje roiake v Ameriki in so od njih do>^vali v pism;h čeke.
*	Sprejem mladini rev v inžinjersko podčastniško šolo v starosti od 18 do 21 let. Rok za prijave ie do 15. marca t. 1. Vsa tozadevna pojasnila dobite ustmeno ali pisme-
j no' Koncesionirana rvsa^na Per Franc, ka-j retan v p., Ljubliana. Maistrova ulica 14.
r:<-rnpni odgovor priložiti kolek ali znam-I V-n 7a 10 din.
PonotnlKouo torao
Upravičenci do velike
dei?ščlne fšceja dokazil
, Pred kakšnimi 90 leti se je izselil iz oko-| line Kamnika v Ameriko podjeten fant. j T«m onstran ve'ike luže se je kmalu posta-' vil Vepko na noge. Knnoval je 7cm'jo in in prodajal Konsil je zlato, uredi' si je ve-zemljiško nosestvo in se na koncu I-oncev tudi orenil z ameriško bogatinko. ^n ie bile prib'v-1 v 'etib 18*0 do 1870. A v«sMi«sk» listi n« D"«aju so se tedri spom-r;'i teoa našega "-oi^-a z da*'5fr" člankom. Pr"""ili so. seve'!« boli na t-ratko. da je C"nvnnrc 17 r»i»«is«»»	na dolgo
Maritz LiUe:
Blodnje živlienj
Povest Iz preteklih časov
Obraz nesrečnega igralca je imel zdaj voščeno barvo. Nekaj trenutkov je mož strmel na prazni prostor, nato pa je krčevito segel v telovnikov žep in privlekel iz njega težko zlato uro, snel debelo verižico iz telovn ka gumbnice in potegnil naposled še briljant s prsta. Vse te reči je ponudil mlademu m; : ki je stal za njim in čigar dobiček je tako rasel, da ga je sicer neobčutljivi vodja igre začel že postrani gledati.
»Petdeset luidorov (zlat francoski novec za 20 frankov iz časov francoskih kraljev)!« je rekel možak s hripavim glasom- medtem ko ga je njegova mlada spremljevalka očitajoče, skoro proseče pogledala. Vendar ni rekla ničesar iz bojazni, da ne bi zbudila prevelike pozornosti.
»Ali poznate to damo?« je vprašal gospod z veliko plešo elegantnega mladega kavalir-ja, ki je s posebno pozornostjo opazoval Malvino.
»Malvina Tautenbergova, pevka iz T... in njen oče,« je odvrnil nagovorjeni, ne da bi bil nehal gledati vanjo.
Vprašajoče je pogledal Malvinin oče srečnega igralca, ki je nekaj trenutkov ocenjujoče pretehtaval uro in verižico v roki, nato oboje vtaknil v žep in preizkusil še demant s tem, da ga je pogledal od daleč in videl n^eeov blesk Nato je vzel od svojega dobička zrhtevano vsoto in jo izročil Tauten-bergu. Prej kakor v polovici ure je Tauten-
berg zaigral še ta denar, ki je zlezel na kup zlatnikov pred voditeljem igre.
Tautenberg je vstal Malvina je porinila tiste redke luidorje, ki so ji še ostali, v svileno denarnico in sledila očetu Vzela je očeta pod roko in šla sta. Niti ena poteza na hipnem- oorazu ni izdajala njenega silnega razburjena zaradi tolike izgube denarja Ponori'.n z nasmehom okoli ustnic je korakala skozd dvorano ko so ji sledili pogledi občudujoč-h jo moških. Tautenberg se ni znal tako zelo premagovati. Ni mogel skrivati drgetanja, ni mogel priklicati na obraz barvo, ki je bila čisto izginila z njega Ni tno^i ^ati svoji hoji običajne trdnosti in prožnosti.
»Nekaj ur pri igralni mizi je prožilo vso letno plačo kar oomeni izgubo 6000 tolarjev,« je rekla pevka- ko sta prispela na prosto in ni bilo okoli njiju več nobenega nadležnega opazovalca.
Tautenberg je molčal, čutil je nekako sramoto, da se je bil dal zapeljati od igralske strasti.
»Kaj naj zdaj počneva?« je togotno nadaljevala Malvina, ko ni dobila nikakega odgovora. »Vsi moji prihranki so šli k vragu, pri gledališki blagajni imam že znaten predujem in razen tega se nikakor ne morem pred potekom dopusta vrniti, ker bi se mi moje tovarišice posmehovale. Od onih red-
kui tolarjev, ki sem jih rešila, ne moreva več osem dni tu živeti.«
"Ti imaš še razne dragocenosti,' je pripomnil Tautenberg.
»Kaj hočeš še te žrtvovati igralski strasti?« je . vzkliknila mladenka in odiočno iztrgala roko izpod očetove roke. »Kaj bi rekle moje tovarišice v gledališču, ki mi že dolgo časa zavidajo te okraske, če bi se vrnila brez njih! Tega zmagoslavja ne bodo dož vele!«
»Midva pa vendar morava živeti in ne moreva od tod, kjer naju poznajo, izginiti morda brez plačanja računov!« je odvrnil njen spremljevalec.
»Tvoji lahkomiselnosti se morava zahvaliti za položaj, v kakršnega sva zdaj zašla, zato tudi ti poskusi, da se izmotava iz zagate 2e davno sem se naveličala tvojega zapravljanja mojega denarja,« je rekla nekoliko tiše.
Sovražen pogled iz oči starega moža je ošinil pevko. »A takšna je ta reč?« je zateg-lo vprašal. »Nadležen sem ti postal? Le kar po pravici povej Jaz pa tudi vem, kaj moram storiti.«
Malvina je vzdihnila »Ti me 'maš v oblasti vem, toda zaklmiam se ti, da se te bom rešila, pa naj stane, kar hoče «
Ne da bi bila počakala odgovora, je naglo ubrala neko stransko pot. Na obrazu starega moža se je pojavil porogljiv posmeh
»Ne uideš mi, mi lahko verjameš!« je godrnjal stoje, medtem ko je elegantna postava dekleta izginjala skozi drevored
»Da, imam te v pesteh. Pa če s® boš še tako izvijala, stalno ti bom za petam, in bom kljub tvojemu upiranju dalje udobno ziveJ na tvoj račun.«
STRAN 8
■■ ■"' mM———M——————
in široko pa so opisovali, da je to podjeten Avstrijec Kamničanu je bogastvo silno naraslo. Pozabil je domovino, spremenil svoje ime in naposled umrl v Ameriki. Njegovi potomci so razmnožili to bogastvo še bolj.
Usoda pa je hotela, da so vsi ti potomci izumrli brez sorodnikov. Premoženje pa je ostalo in znaša po površni cenitvi okrog 50 milijonov dinarjev samo v premičninah. Nepremičnin še niso ocenili.
Ameriška oblastva zdaj že dve leti iščejo dediče. Skupina dedičev iz okolice Kamnika se poteguje za to zapuščino doslej brez uspeha Treba je dokazati sorodnost. To bi bilo pač najlažje dognati iz zapiskov iz rojstne knjige domačega župnega urada. Nesreča pa je hotela, da je požar sredi preteklega stoletja uničil žunnišče in tudi vse rojstne listine. Zato so dediči brez dokazil
Skupina treh ljubljanskih odvetnikov se je zdaj spet lotila te zadeve. Članki v avstrijskih listih so tedaj natančno navajali rojstni kraj tega bogatega ameriškega Slovenca. Pisec se seveda ni zavedal, da bodo prav ti članki nekoč služili kot dokaz upravičenosti do večstomilijonske dediščine
Jaseni je odšel na Dunaj kot odposlanec teh treh odvetnikov neki novinar, da pre-
fleda tiste dunajske liste od leta 1869. do
1870 ter ugotovi natanko čas, številko lista in dan, kdaj je list izšel in tudi prepiše ves članek. Novinar je ugotovil, da se je med tem časom rod upravičencev do dediščine razdelil delno na kamniško okolico, delno na Zasavje, delno pa se je razkropil po svetu.
Omenjeni trije ljubljanski odvetniki so sklenili voditi vso zadevo brezplačno, dokler bodo mogli, ker upravičenci do dediščine seveda sami nimajo denarja.
Iz Prekmurja
Družba sv. Cirila in Metoda je letos posebno izdatno obdarovala prekmurske šole. Obdarovano je bilo v murskosoboškem okraju 28 šol in v lendavskem 19. Skupno torej 47 šol. Skupna vrednost vseh daril je znašala 106.060 din. Najbolj so bili obdarovani obmejni kraji. Tako so dobili v murskoso-
boškem srezu trije kraji nad 4000 din (Can-kova, Pertoča, Gorna Lendava), trije nad 3000 din (Kuzma, Sv. Jurij, Serdica) in pet nad 2000 din, v lendavskem pa trije nad 4000 in 10 nad 2000 din.
Zajcev je v Prekmurju malo. Lovi po Prekmurju so to zimo potrdili dejstvo, da je lansko hudo zimo preživelo le malo divjačine. To zimo so ustrelili v okolici murskoso-boške občine samo 152 zajcev.
Ženski vestnik
■■Ml ■lllll milimiIHIII in ■!!——lin
Kislo zelje je zelo zdrava Jed
Kislo zelje ima, dokler ni kuhano, mnogo vitaminov vseh vrst. S to obilico vitaminov krepi kislo zelje telo, če uživaš sirovo. Ko pa je kuhano, se premnogo vitaminov izgubi. Vendar pa kuhano kislo zelje razen vitaminov obdrži vse druge različne snovi, ki so koristne človeku. Uživanje kislega zelja zlasti pospešuje prebavo.
Posebno važen je v zelju vitamin C, ki ga pozimi primanjkuje človeku, ker ni zelenjave. Proti zaprtju so že v starih časih priporočali zjutraj na tešče majhen krožnik sirovega kislega zelja z zelnico vred. Tudi proti zgagi pomaga uživanje neizžete-ga sirovega kislega zelja, če ga vzameš po obedu nekaj žlic.
Kislo zelje, zlasti sirovo, je proti sladkorni bolezni. V kislem zelju in tudi v kisli re pi je tista snov, ki zdravi to bolezen Priporočajo to hrano tudi v boju proti jet'ki. Vsak jetičnik naj bi jedel vsak dan k!slo zelje, a sirovo, ne kuhano. Seveda pa smeš \sak dan snesti le prav malo sirovega kislega zelja. Kuhanega pa sneš vsak dan lahko precej. Tudi kisle repe se ne brani, ki je podobna zdrava ied kakor kislo zelie.
Obutev ne sme biti tesna
Ženske, ki morajo mnogo stati ali hoditi, morajo imeti udobno obutev. Čevlji naj bodo tako dolgi in široki, da prsti niso stisnjeni v njih, ampak da so položno drug zraven drugega. Ko si kupuješ čevlje, si ne pomeri samo enega čevlja, ampak oba in malo hodi v njih po trgovini. Čevlji s priv
_DOMOVINA št. 2
——— lil LVSiri-nTBfi-7"; r -
visokimi petami niso priporočljivi, saj so večkrat vzrok, da je telesna drža napačna, kar škoduje zdravju. Pete naj ne bodo prenizke in ne previsoke.
Praktični nasveti
Katera krma je najizdatnejša. Korenje jc izvrstna krma za mlado živino in za začetek pitalne dobe svinj. Pozneje pa že dajajte svinjam vmes tudi turščico, s katero dosežete najboljše uspehe. Krompir je tudi prav dober za pitanje. Mladi goveji živini pa je po odstavitvi najboljše pokladati zdrobljen oves, pomešan z debelimi otrobi. Izmed travnate krme je najboljša za mlado goved otava, potem pride sladko seno, suhe detelje pa ni priporočati za mlado živino.
Za kuhinjo
Kako moraš pripraviti fižolovo juho, da je okusna. Za fižolovo juho imajo gospodinje svoje recepte, ki se med seboj razlikujejo, čeprav le malo. Dobro fižolovo juho napraviš takole: 2e prejšnji večer daj pol litra fižola v vodo, da se bo namakal do uporabe. Nato, vodo odlij in daj v drugi vodi na ogenj. Ko je fižol že nekaj časa vrel, odlij to vodo, prilij drugo vrelo, osoli, pridaj list lorberja in malo limonovih lupin. Zdaj skuhaj fižol do mehkega, odlij vodo, zmečkaj fižol, prilij to vodo nazaj in precedi. Daj v kožico dve žlici masti in nekaj na drobno sesekljane čebule. Ko to zarumeni, dodaj dve žlici moke, zatem prilij malo kisa in fižolove juhe, premešaj dobro in vlij v juho. Naposled dodaj juhi še nekaj žlic kisle smetane. Vsa juha naj zdaj vre še nekaj časa.
Pečena mlečna kaša. Iz kaše se dado napraviti dobre jedi, če zna gospodinja z njo ravnati. Predvsem je treba kašo temeljito oprati in razen tega seveda kaša ne sme biti prestara, ker je taka grenka. Posebno okusna je mlečna kaša pečena. V poltretiem litru vrelega mleka zakuhaj pol litra v vroči, večkrat premenjani vodi dobro oprane kaše. Ko je kaša že malo zgostila, jo osoli, dodaj košček sirovega masla in premešaj. Nato jo stresi v primerno posodo in postavi v pečico ali krušno peč, da se čisto zgosti in lepo rumeno zapeče. Daj v isti posodi na mizo.
Mlečna ajdova kaša. Ta jed pri nas ni preveč znana. Ajdo moraš napol skuhati, notem oorati in stresti, na rešeto, da se ote-
Z rokami na hrbtu je Tautenberg počasi Btopal za hitečo hčerjo.
V tujem kraju se človek laže priključi kakšni družbi in laže sklepa prijateljstva z duševno sorodnimi ljudmi, čeprav se takšna znanstva navadno takoj spet pozabijo, kakor hitro zapustiš ta kraj.
Rodbini Sternova in Rothnerjeva sta se spopripateljili, ko sta skupaj napravili mali izlet na Gickerhahn. Skupni pohodi v lepi Elgersburg, na najviše stoječo človeško naselbino Tirinškega gozda, v tako zvani Schmiicke, potem v oberhof, katerega kopica hiš je 'pozimi včasih čisto zakopana v snegu, so prijateljstvo še poglobili, zlasti med Heleno in Gertrudo. Mlada deklica je našla v vedri doktorjevi ženi le malo starejšo, resnično prijateljico, a Gertrudi je bilo občevrmie s hčerko pravnega svetnika obilen nadomestek za njeno prijateljico Malvi-no- ki je imela svoje prav neprijetne muke. Tudi oba moža sta se kljub znatni razliki v letih dobro razumela.
Bila je oblačna nedelja. Tiho, a neprestano je rosil topel dež izpod neba in zadrževal kopališke goste pod streho. V vrtni verandi, ki je spadala k stanovanju pravnega svetnika sta sedeli spoprijatljeni rodbini pri lahki pijači.
»Kako zelo je takole zdravilišče odvisno od vremena,« je menil odvetnik. »Neprijetno vreme mu je mračen, skoraj turoben izraz.«
»Prav tako je v življenju posameznega človeka«, je odvrnil dr. Bothner. »Dokler se mu smoji sonce sreče, kaže prijazen, veder obraz, kadar pa pridejo nanj težave, kaže netrden značaj žalostno razpoloženje svoje duše tudi na zima j.«
»Kar se tega tiče, je mene zmerom zani-
malo preučevati v sodni dvorani obraze zločincev in po njih obrazih sklepati na njih značaj,« je menil pravni svetnik. »Medtem ko nekatere še ne čisto otopele nesreča silno prizadeva in ti skesano priznavajo svoje zločine, se obnašajo drugi predrzno in izzivajoče. Zmerom pa se stopinja pokvarjenosti izraža v obrazu, ki je za poznavalce ljudi zvest odsev človekove duše in srca.«
»Vaša razsežna pravna praksa vam je nedvomno dala že obilo tvoriva za dušeslovno preučevanje,« je dejal Bothner. »Pravnik je tu v podobnem položaju kakor zdravnik, samo da ima ta za svoja opazovanja na razpolago mnogo razsežnejše področje.«
»Vendar pa ima redkokdaj priložnost, videti skupaj tako silne razlike med posameznimi ljudmi, kakor se vidijo v sodni dvorani,« je pripomnila Bothnerjeva žena. »Zlo-cinec iz navade, ki je najhujša človeška zabloda, poleg" nedolžno trpečega, pretkana zloba poleg nedolžne dobrodušnosti, ki se je nezavedno dala zlorabiti za nezakonita dejanja. Hlepenje po uživanju poleg najbrid-kejšega pomanjkanja, ki je prisililo nesrečnika, da je kradel kruh za svoje stradajoče otroke. Sodni zapiski nudijo važno tvorivo za preučevanje človeških značajev. Seveda pa se ti zapiski tičejo skoro le senčnih strani in zato ne kažejo tudi dobrih človeških lastnosti.«
'Pravkar sem se spomnil primera, ki je posebno značilen zgled, kako lahko zavedejo lahkomiselnost, lenoba in hlepenje po uživanju človeka na kriva pota,« je rekel Stern.
»Pripovedujte nam,« sta prosili dami in njuni prošnji se je pridružil tudi doktor.
Odvetnik je malo pomislil, nato pa je začel:
»Ze blizu trideset let je od tistega časa, ko mi je sodišče poslalo kriminalne akte o ponarejanju listin, o raznih sleparstvih in o sleparski igri, češ da je obtoženec izbral mene za zagovornika. Preučil se makte in sem bil presenečen nad pretkanostjo dotičnega obtoženca, zlasti ko sem iz zapiskov razvidel, da je moški, ki naj ga zagovarjam, štel šele 25 let. Imenoval se je Viktor Liebenstem. Bil je sin bogatga tvorničarja in se je pripravljal za očetov poklic. Pozneje ga je poslal oče na Dunaj' v Pariz in v London, kjer povsod je imel dostop v odlične rodbine! Zaradi svoje prijetne in elegantne zunanjosti je bil povsod dobro došel gost.
Da bi se bil pogovoril z njim, sem obiskal Liebensteina v njegovi jetniški celici. Začudil sem se, ko sem zagledal postavnega mladega moža, ki je bil tudi primerno izobražen, kar sem kmalu ugotovil. Položaj, v katerem je bil, se ni prav nič skladal z njegovo zunanjostjo. Priznaval mi je, kar je bil storil že pri zasliševanju, brez pridržka svoje grehe, izjavil, da je v Parizu zašel v lahkomiselno družbo, zaradi česar se je zadolžil, in da je, ker mu oče ni hotel več pošiljati denarja, naposled ponaredil menico za 10.000 frankov z očetovim podpisom. Oče je sicer plačal, kolikor je bilo treba, toda svojega sina ni hotel več poznati.
Prvi korak na krivo pot je bil storjen in Liebenstein ni več našel prave poti. Navajen razkošnega življenja ni imel dovolj trdne volje, da bi si bil s poštenim delom služil kruh. Zlorabljal je svoja odlična znanstva za izposojanje denarja, in ko ni več dobil denarja na posodo, je znova ponaredil očetov podpis. Preden pa je neogibna nesreča prišla nadenj, je zapustil Pariz in šel pod
če. Nato jo razgrni na solnce ali na peč. Posušeno naj ti mlinar ophe kakor proso. Tako kašo uporabiš kakor proseno. V poltretjem litru vrelega mleka skuhaj slabo polovico
Despotovac. Orožniški kaplar Bertoncelj Valentin (Ljubno pri Podnartu).
Klenovnik pri Požarevcu. Anton Petelin-šek in Edi Centrih (Velenje), Matija Beline (Pilštanj), J. Zdolšek (Poljčane), Jožef Ver-dov (Ponikva).
Tresibaba. Antonija Napotnik, Angela in Jakob Bašelj, Ciril in Francka Brodar, Franc in Zofija Baš (Zagorje), Maks Pire
Ban dravske banovine je izdal odredbo, po kateri morajo rabniki pšeničnih mlev-skih izdelkov v dravski banovini jemati te izdelke od 1. t. m. le v trgovinah, v katerih so jih dobivali pred septembrom leta 1939. Le izjemno smejo prodajati trgovine pše-nične mlevske izdelke tudi rabnikom, ki pred septembrom 1. 1939. niso kupovali moke v nobeni prodajalni občine svojega rednega bivališča in tudi ne v industrijskem ali zadružnem oddajališču, kjer so včlanjeni.
Po 1. t. m. ne sme oddati nobena trgovina istemu odjemalcu na mesec več pšeničnih mlevskih izdelkov kakor toliko, da bo prišlo na osebo po 2 kg mlevskih izdelkov
Ban dravske banovine je izdal odredbo, po kateri smejo pekarne dravske banovine od 1. t. m. prodajati le ljudski kruh, pečen iz 40 odstotkov enotne presejane pšenične moke in 60 odstotkov turščične. Izjemno se sme peči v času do 31. t. m. tudi kruh iz
lažnim imenom v London, kjer je začel nastopati kot pustolovec velikega kalibra. Najel si je odlično stanovanje in služinčad, znal si je priboriti dostop v odlične klube in je visoko plemstvo na občudovanja vreden način izkoriščal.«
»Kaj ni mogel nobeden izmed oškodovancev napraviti temu početju konec?« je vprašal doktor Bothner.
»Liebenstein je zmerom pravočasno izginil, tako da so oškodovanci vedno prepozno opazili, da so bili opeharjeni. Iz bojazni pred škandalom so potem rajši molčali in rajši trpeli škodo. Na Dunaju ga je naposled dohitela njega usoda. Postal je bil že žepni tat in je bil nekega večera v dvornem gledališču ukradel nekemu gospodu listnico z znatnim zneskom v bankovcih. V njegovo nesrečo je opazila neka dama njegovo sicer spretno izvedeno tatvino. Okradeni je obvestil o tatu stražnika, ki je nepridiprava prijel in odpeljal v zapor.
Kar se je potem zgodilo, je ostalo nepojasnjeno. O tem obtoženec ni hotel dati ni-kakih pojasnil: da je namreč pobegnil iz zapora Toda ni se dolgo veselil zlate svobode. V mojem domačem kraju so ga zasačili v neki boljši gostilni pri sleparski igri, ga prijeli in izročili policiji, ki je bila medtem že prejela z Dunaja tiralico, s katero je bila opozorjena na nevarnega pustolovca. Na dan so prišla tudi druga njegova sleparstva v raznih krajih. Razume se, da je bila to dolgotrajna preiskava in da je bil kup aktov, obravnavajočih Liebensteinove grehe, obilen Spoznal pa sem, da spričo razsežnega obto-ženčevega priznanja ne bo zame mnogo dela. Pri glavni razpravi sem se moral omejiti na to, da sem naglašal olajševalne okol-
litra ajdove kaše. Ko je že malo mehka, jo osoli in skuhaj do konca. — Ajdova kaša je prav dobra tudi za klobase namesto riža.
(Podgorica), Franc in Zefka Avram, Jožef in Antonija Kozole (Dobrava), Kampuš Mihael z ženo (Celje), Zibert Martin z rodbino (Mokronog), Avsec Ivan z ženo, Požun Franc (Rajhenburg), Petelinkar Polde (Zagorje), Se ver Franc (Ljubljana), Vrhovnik Karlo in Frida (Savinjska dolina), Kunst Ivan in Margita (Zagorje), Matija Srebotnik (Velenje), Padežnik Ivan in Angela (Litija) in Juvan Franc, Peršek Jožef.
na vsakega otroka do 6 let, po 3 kg na vsakega otroka v starosti 6 do 14 let, po 4 kg na vsako ostalo osebo razen delavcev, ki so zaposleni pri težkih ročnih delih (n. pr. rudarji, drvarji, stavbni delavci in podobni.) Tem pripada mesečna količina 5 kg. Preostala potreba po moki se mora kriti z mlevskimi izdelki iz turščice in drugih žit, ki se smejo prodajati svobodno.
Vsako prodajo pšeničnih mlevskih izdelkov vpisujejo trgovine v beležnico, ki jo vodijo v obliki dnevnika. Iz te beležnice mora biti razvidna količina pšeničnih mlevskih izdelkov, ki so jih prodali ti obrati Prav tako beležnico vodijo pekarne za vso ' moko, ki jo dajejo dnevno v peko
krušne in turščične moke in kruh iz bele in turščične moke, mešane v navedenem so; razmerju.
Ljudski kruh in kruh iz krušne in turščične.moke se prodajata v kosih po 1 kg. po 5 din, kruh iz bele in turščične moke pa
nosti, ki jih je sodišče tudi res uvaževalo-tako da je bil Liebenstein obsojen le na pet let težke ječe.«
»Ali ste pozneje še kaj slišali o njem?« je vprašala Gertruda.
»Seveda!« je odvrnil pravni svetnik. »Ta človek me je izredno zanimal. Lahko rečem da izmed mnogih stotin, katere sem v teku let branil niti eden ni zbudil v meni take pozornosti kakor ta mladi mož. Nekoč sem prebil počitnice v rezidenci pri svojem prijatelju iz visoke šole, vladnem svetniku R Na neki večerni prireditvi, na katero sva bila povabljena tudi midva, mi je bil med drugimi predstavljen baron Holle, v katerem sem takoj spoznal Liebensteina. Nepridiprav je torej po izpustu iz ječe nadaljeval svoje staro življenje. Tudi on je spoznal mene, kakor sem opazil iz njegove zadrege, čeprav si je prizadeval, obdržati baronsko odličnost v nastopu. Neopazno sem se približal in mu zašepetal: .Liebenstein, kako sta prišli v to družbo'? Gledal me je nekaj sekund na videz začudeno in razžaljeno, nato pa mi je odvrnil narejeno hladno: .Gospod, motite se v osebi in v imenu. Vaš spomin menda ni preveč zanesljiv!' Preden sem mu še mogel kaj reči> je izginil med prisotnimi, zapustil hišo in, kakor sem pozneje izvedel, tudi mesto.«
»Za takšno pustolovsko življenje je treba prav za prav precejšne sposobnosti, sicer bi ne bil mogel vršiti svojo sleparsko vlogo tako dosledno,« je menil doktor.
»Najboljše pa še pride,« je nadaljeval Stern. »Zaradi rodbinskih zadev sem moral nekoč odpotovati v Hamburg, rojstno mesto moje žene. Eden izmed sorodnikov se je prav tedaj odpravljal na pot v Kopenhagen,
v kosih, težkih 94 dkg, po 6 din.
Do drugačne naredbe, ki jo izda minister
za trgovino in industrijo, se smeta peči beli kruh in luksuzno pecivo od 1. t. m. le iz zalog bele moke, ki so bile prijavljene »bčin-skim preskrbovalnim uradom po stanju 31. decembra 1. 1940. Po 10. t. m. se omeji količina finega peciva v vsaki občini in v vsaki pekarni na polovico količine, ki se je pekla doslej v občini, odnosno pekarni. Občinski prehranjevalni uradi določijo po zaslišanju pristojnega združenja pekov natančnejše količine finega peciva, ki ga bodo imele peči poedine pekarne.
Beli kruh v kosih težkih 96 dkg, stane 8 din. Zemlje v teži 0.70 dkg so po 1 din. Luksuzno pecivo je v teži in ceni prosto* Cene za kruh, ki se peče z dodatkom rže-ne moke, določajo upravna obtastva 1. stopnje.
PREPOVEDAN SAD
Gašper: »Vedno trdiš o sebi, da uživaš la rastlinsko hrano, zdaj sem te pa zasačil, kako se mastiš z gosjo.«
Miha: »Z gosjo, gosjo. Zate je to gos, zame pa prepovedan sad.«
SKRIVNOST
Nežica: »Mamica, kam pa gre ogenj kadar dogori?«
Mati: »Ne vem, Nežica. Prav tako bi me lahko vprašala, kam gre očka, kadar zvečer, odide z doma ...«
ČUDEŽNA REŠITEV
Gašper: »Jaz edini sem preživel strašno nesrečo na morju.«
Miha: »Kako si se pa rešil?«
Gašper: »Zamudil sem pamik, ki se je potopil.«
ZELJA
Jaka: »Rad bi bil ognjenik Vezuv.«
Miha: »Ali si ob pamet?«
Jaka: »Zakaj neki? Kar pomisli, Vezuv nič ne dela, le počasi kadi in ljudje o njem govorijo, da spet deluje.«
OBŽALOVANJE
Mož: »Kar preveč se spogleduješ z drugimi moškimi. Res, lep osel sem bil, da sem se s teboj oženil.«
Zena: »Lep osel? Ne, ti nitp kot osel nisi bil nikdar lep . ..«
kjer je imel poslovne opravke. Ta sorodnik me je pregovoril, da sem ga spremljal. Sel sem prav rad z njim, saj sem se zavedal, da se mi bo težavno spet nudila priložnost za obisk slovečega danskega glavnega mesta. V Kopenhagnu sem se spomnil, da je neki moj mladostni tovariš nastavljen kot legacijski tajnik na pruskem poslaništvu. Obiskal sem ga in bil mi je ljubezniv vodnik po znamenitem mestu
,Ali veš,' mi je rekel prijatelj nekega večera, ko sva sedela pri kozarcu vina, da je ves odlični svet glavnega mesta nekako vznemirjen?'
Vprašajoče sem pogledal prijatelja.
,Ze nekaj časa živi tu astrolog, ki prerokuje bodočnost iz zvezd. Ljudje pripovedujejo o njem tako neverjetne zgodbe, da se ni čuditi tej razburjenosti. Njegov čudoviti preroški dar potrjujejo ugledne osebnosti. Celo ljudje iz najodličnejše _ družbe se živahno zanimajo za tega čudežnika?'
Nehote sem se smehljal. ,Neumnežev je povsod dovolj!' sem rekel, ,in stara resnica, da najbolje izhaja tisti, ki špekulira z lahkomiselnostjo, se v tem primeru spet potrjuje.
.Skrivnostne reči pač zmerom učinkujejo na človeka,' mi je odvrnil legacijski tajnik. .Prerok iz zvezd je ali mož, ki je prepričan o nezmotljivosti svoje umetnosti, ali pa slepar,, torej v obeh primerih zanimiva oseba. Me-žak ima v svojem stanovanju vsakovrstne skrivnostne naprave, s katerimi zbuja zanimanje obiskovalcev. Prostor, kjer sprejema ljudi, ki žele slišati njegova prerokovanja, napravi j a prav zagoneten vtisk.
,Res sem postal radoveden-' sem moral priznati prijatelju. ,Ce hočeš, pa ga obiščeva.
(Dalje) |
Novoletna voščila
Srečno novo leto ??Iijo sorodnikom, znancem in prijate ljem:
Koliko pšenične moke bodo dobivale posamezne osebe
Ljudski kruh se sme peči iz 40 odstotkov
pšenične in 60 turščične moke
Zagonetni primeri
stutenja smrti
Iz zgodovine so nam znani mnogi primeri Uresničenja napovedi smrti. Tako je protestantski župnik David Fabricius, ki je užival svetovno slavo kot zvezdoslovec, povedal, da bo umrl 7. maja 1. 1617. Da bi tej usodi ušel, je poskušal vse mogoče. Vse dneve je ostajal doma in samo vsak večer je za trenutek stopil na prag, da bi ujel nekoliko svežega zraka. V takšnem trenutku ga je usodnega dne umoril neki Hoyer.
Podobno je umrl prerok iz zvezd Stoffler, ki je bil izračunal, da ga bo smrt dohitela nekega določenega dne 1. 1530. Ves ta dan je prebil pod varstvom prijateljev v hiši. Dan je skoro minil, ko je segel StSffler po neki knjigi na polici. Polica je padla s stene in je zadela Stofflerja tako nesrečno na glavo, da je ostal na mestu mrtev.
V nekem gradu princa Radziwilla v Galiciji je visela neka slika. Mlado dekle, ki jo je bil princ pohčeril, se je te slike strašno bala. Na dan svoje zaroke je to zaročencu povedala. Ta jo je prešerno zvlekel v sobo, kjer je slika Visela, češ: »Tega strahu se moraš odvaditi.« Vse je drlo v sobo in se ni menilo za prestra-
| šene klice mladega dekleta, ki so jo skoro s silo postavili pod sliko. Nekdo pa si je dovolil šalo, da je zaloputnil vrata. Od tega stresljaja je padla slika s stene in zadela zaročenko tako nesrečno na glavo, da je v nekoliko minutah umrla.
Ok»"og 1. 1865. je v Sarteanu živel neki Sas-saroli, ki si je bil najel tretje nadstropje hiše kanonika Boccherinija. Tu se je sestajala vsak teden družba 35 ljubiteljev glasbe, ki ji je bil Sassaroli za dirigenta. Že po prvi skušnji v novih prostorih se je vedel Sassaroli zelo razburjeno. Trdil je, da se bo hiša v kratkem podrla. Hišni lastnik je pozval uradno komisijo, ki je stavbo natanko pregledala in izjavila, da je strah neosnovan. Na dan, ki ga je bil Sassaroli označil za dan nesreče, se je orkester spet polnoštevilno zbral, vendar pa je bil dirigent tako razburjen, da so se tudi drugi prestrašili in so se dali pregovoriti, da z njim zapustijo poslopje. S tihim glasom jih je pozval, naj gredo no stopnicah počasi in brez tresenia. Komaj jp zadnji izmed mož zanustil hišo, se je ta s silovitim truščem podrla...
Sreča zaradi grde zunanjosti
Splošno mislimo, da je grda zunanjost za Človeka nesreča, vendar pa ne manjka primerov, ko je nasprotno res.
Pred kratkim je v Curihu umrl bogatin, ki je sam pogosto priDovedoval. da se mora za svojo srečo zahvaliti svoji grdi zunanio-sti. L. 1876. je prišel v Curih brez novčiča v žepu. Iskal je zaDoslitev, a povsod so ga zavoljo njegove grdosti zavrnili. Naposled se je potegoyal za mesto sluge v neki banki. Ko je videl, koliko ljudi se poteguje z njim za to mesto, mu je upadel pogum. Toda vodja banke se je obrnil prav do njega z besedami: »Ti si dovolj grd. da boš pošten!« V njegovo največje začudenje ga je vodja ta-
koj nastavil. O dtistega dne je mladi človek stalno napredoval. Niegov delodajalec mu le bil posebno naklonien. tako da je nekdanji sluga po dvajsetih letih stopil kot družabnik v banko.
Na Norveškem so nedavno tega mnoen govorili o zaroki bogate mladenke z nekim učiteljem. Nevesta ie bila nenavadno lepa in je imela številne snubce, a ženin je bil spet nenavadno grd. A prav to je bila skrivnost njegovega uspeha, kaiti lena m^denka s ie bila presegla, da se bo poročila s?7" moškim, ki mu usoda ni dala prav ničesar na pot.
X Anglija ima štiri milijone vojakov pod orožjem. Reuter poroča: Verjetno je, da bo že v januarju nadaljnjih 300.000 angleških vojnih obveznikov pozvano k vpisu v vojaške sezname. Na ta način bi imela Anglija že približno štiri milijone vojakov delno v aktivni službi, delno pa v pripravljenosti.
X Smrtna kazen za verižnike v Italiji. Italijanski listi obravnavajo nedavno uvedeni novi red preskrbe v Italiji in poudarjajo, da pomeni ta novi red osredotočenje vsega v rokah kmetijskega ministra in ministra za gozdove. Listi zlasti odobravajo skrajno strogost proti tistim, ki verižijo, za katere je določena smrtna kazen. To kazen izreka sodišče za zaščito države.
X Papeževo zaklonišče pred zračnimi napadi. Dopisnik »United Pressa« je v prisotnosti papeževih gardistov obiskal podzem-»ko zaklonišče, ki je namenjeno za papeža V primeru zračnih napadov na Vatikan. V svojem poročilu pravi dopisnik, da sestoji Zaklonišče iz treh majhnih prostorov, za katere so med drugim uporabili nad 1000 kg Jekla. Vse tri sobice imajo električno kurjavo. Eno bo papež uporabljal za delovno sobo, drugo za spalnico, tretja pa bo kuhinja. Neka ugledna oseba iz Vatikana je izjavila dopisniku, da papež sploh ne ve, da so mu Zgradili zaklonišče.
X Angleži o letalskih izgubah v letu 1940. Po angležkih uradnih podatkih so angleška lovska letala v preteklem letu 1940. nad Anglijo, severno Francijo in Severnim morjem Sestrelila skupno 3400 sovražnih letal. Angle-Ske izgube so znašale 1050 lovskih letal, vendar se je nad 400 pilotov rešilo in so zdaj Spet v službi. Protiletalsko topništvo je v preteklem letu sestrelilo nad Anglijo 144 nemških letal, nekaj sovražnih letal pa je padlo tudi kot žrtev balonskih zapor in drugih obrambnih naprav. Skupno so torej Nera-S
ci preteklo leto nad Anglijo izgubili 3.500 letal. Letala obalnega poveljstva so v preteklem letu spremila nad 2.000 ladijskih konvojev z nad 40.000 ladjami.
X Nova učinkovitejša bomba proti podmornicam. Iz New Yorka poročajo o novem važnem izumu, ki so ga tudi že preizkusili in s pomočjo katerega bo možno učinkovitejše in uspešnejše vojskovanje s sovražnikovimi podmornicami. Gre za nove vrste bombo, ki ima dve veliki prednosti: zelo malo stane
in njen učinek je boju s podmornicami je dosti hujši kakor učinek zdajšnih. Ameriški časopis »New York Herald Tribune« pravi, da so se poskusi z nove vrste bombo, ki je narejena v prvi vrsti za boj s podmornicami, nad vse pričakovanje obnesli. Poskuse so naredili v Los Angelesu. Iznajditelj te nove bombe je Hussel Hat. Sam je povedal, da je bomba izdelana iz neke čisto nove snovi, da je težka približno 50 kg in da po svojem učinku prav nič ne zaostaja za globinskimi bombami, kakršne zdaj Angleži uporabljajo v boju proti podmornicam in ki tehtajo po 150 kg. Nova bomba stane samo malo več ko tretjino dolarja. Podobna bomba je doslej veljala cel dolar.
X Amerika se pripravlja na obrambo zoper napade iz zraka. Ameriški general James Chaney, ki je poveljnik obrambe pred zračnimi napadi, misli, da bo Amerika najprej napadena iz zraka, če se zaplete v vojno s katerim koli sovražnikom. Zaradi te nevarnosti je general Chaney že začel organizirati posebne oddelke in edinice, ki imajo nalogo takoj javiti prihod sovražnika in nastopiti v obrambi. Dne 20. novembra so se začele posebne vaje proti napadom iz zraka, pri katerih je sodelovalo 10.000 Newyorča-nov. To so bili po večini bojevniki, ki so se bojevali v zadnji svetovni vojni. Ti bojevniki sestavljajo odslej poseben zbor opazovalcev in bodo organizirali dajanje znakov za nevarnost. Vaje so bile najprej za zvezni državi Novo Anglijo in New York, kjer je zlasti mnogo industrije. Določili so že 650 mest za opazovalnice neba. Vsaka opazovalnica ima neposredno zvezo z glavnim obveščevalnim središčem Straže na obalah bodo imele še posebno važno vlogo. Opazovalnice ob morski obali so kaj pripravno zgrajene, ker so skrite tako, da jih je le z največjo težavo odkriti. Prve vaje v velikem obsegu bodo izvedli januarja leta 1941. Obrambena organizacija se bo hitro tako izpopolnila, da bodo mogli njeni člani uspešno nastopiti takoj, ko bodo potrebe to zahtevale.
X Otok, ki je nekoč izginil, se je spet pokazal. Na meji med ameriškima republikama Peru jem in Bolivijo se razprostira na približno 400 metrov visoki gorski planoti veliko jezero Titikaka, ki je poleg drugega znamenito tudi zavoljo tega, ker se njeno jezersko dno zaradi živahnega delovanja podzemskih sil dviga in pada. Jezero Titikaka ima več otokov, katerim se je pred nedavnim pridružil po dolgem času spet otok Mercho Taquelli. Nekoč je ta otok že obstajal, pa je nato nenadno spet izginil pod jezersko gladino. Z njim vred seveda tudi vse, kar je bilo na njem. Zdaj. ko se je ta otok spet prikazal na dan, se je takoj napotila tja skupina profesorjev zaradi znanstvenega raziskovanja. Pri svojih raziskovanjih je skupina našla na otoku med drugim več zlatih predmetov in ostankov zgradb iz časov pred potopom.
Pospešujmo rejo kuncev zlasti
v siromašnejših krajih
V današnjem času skrbi za prehrano malega človeka opozarjamo zlasti na rejo domačih zajcev (kuncev). Skromne živalce lahko redi vsak še tako siromašen delavec ali uradnik. Uspeh je zajamčen samo pri pasmi, ki je večja od navadnih kuncev, ki jih redimo prosto v domačem hlevu, kjer pa ni pravo mesto zanje. Kunci morajo imeti svojo hišico, ki mora biti čista in zdrava, da kakšna kužna bolezen ne ugonobi živali. Znano je pač, da so te živalce precej občutljive.
Rejec nima od domačega zajca samo mesa, temveč tudi kožo, ki si jo lahko sam ustroji takole: Na šest kožic vzemi pol kilograma galuna, ki ga dobro skuhaj, da se čisto raztopi, in prideni pest soli. Ko se vsa mešanica nekoliko ohladi, primešaj dve žlici pšenične moke (moko prej razmoči v hladni vodi). Ko je tekočina mlačna, vrzi vanjo kožice in jih dobro premešaj. Mešanje ponovi dnevno do šestkrat in pazi, da tekočine ne postaviš kam
na prehladno mesto, ker se sicer galun in sol spremenita v nekako kašo v dlaki. Kožice morajo ostati v tekočini najmanj šest dni. Potem kožice dobro operi z mlačno vodo in obesi v bližini štedilnika ali krušne peči. Posoda za namakanje kožic mora biti lesena ali pa loščena. Kožic ne suši preveč dolgo. Ko se osušijo, jih ovlaži in zvij skupaj. Ko so dobro vlažne, jih zgladi. Zatem jih potrosi z naftalinom, ki jih obvaruje moljev.
Toda v današnjih časih niso toliko važne kožice kakor kunčje meso. Siromašne pokrajine v Sloveniji (na primer Haloze) bi se morale mnogo bolj baviti z rejo kuncev, ker je ta reja zelo preprosta. Koliko manjše pomanjkanje bi bilo, če bi imeli dovolj kunčjega mesa. Oblastva naj store vse, da se bo reja kuncev v teh siromašnih krajih razširila in da bodo ljudje znali pravilno ravnati s temi občutljivimi živalmi.
$ ^-.t •>*> z*.' f M D O M O V I NI A št. 2
Liubliana
od 12. do 19. januarja.
Nedelja, 12. januarja: 8.00: Jutrni pozdrav. K. 15: Ruski sekstet-. 9.00: Napovedi, poročila. ;». 15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (dr, Vilko Fajdiga). j0.00: Iz kvartetov (plošče). 10.15: Radijski orkester. 11.00: Kvartet sester Stritarjevih, vmes plošče (poskočni napevi). 12.20: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 17.00: Kmetijska ura: Pomen mlekarske organizacije (inž. Erpič Jože). 17.30: Prenos iz Beograda: Koncert vojaške godbe. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Slovenska ura: Mežiška ovset. Po rokopisu Hanzeja Kuharja bodo izvajali mežiški rojaki. 21.00: Radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za pie6 in zabavo (plošče).
Ponedeljek, 13. januarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Naši operni glasovi (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13 00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila, objave. 17.30: Vesel spored radijskega orkestra. 18.10: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). 18.40: Mesečni literarni pregled (prof. Fran Vodnik). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Plošče. 19.50: Hudomušnosti (Fran Lipah). 20.10: Oton Zupančič: Veronika Deseniška, tragedija. IiVc\jali bodo člani gledališča v Ljubljani. 22.00: Napovedi, poročila.
Torek, 14. januarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Iz operet (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Pevski koncert: Boris Popov, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek. 14.00: Poročila, objave. 14.15: Šolska ura: Božične pesmi. II. dekliška meščanska šola. Vodila bo gdč. La-harnarjeva. 17.30: Radijski orkester. 18.40: Rusija pod tatarskim jarmom (Fran Terse-glav). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Plošče. 19.50: Vzgojna posvetovalnica (Vida Peršuhova). 20.00: Stilni koncert: Baletna suita (radijski orkester). 21.30: Za oddih (plošče). 22.00: Napovedi, poročila.
Sreda, 15. januarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Spomini na Johanna Straussa (plošče). 12.30: Poročila, ob-ave. 13.00: Napovedi, 13.03: Sramel »Ljub-jana«. 14.00: Poročila, objave. 17.30: Richard Strauss: Smrt in poveličanje (plošče). 17.30: Mladinska ura: Arnošt Adamič: »Primož Trubar« (izvajali bodo člani radijske igralske družine). 18.40: Protestantska doba med Slovenci. Višek razvoja slovenskega protestan-tizma (prof. Lenarčič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19-40: Repro-c.uciran orkestralni koncert. 20.00: Koncert zbora Glasbene Matice (o ustanovitvi pevskega zbora in njegovih pevovodjih bo govoril Karel Mahkota). 21.15: Klavirski koncert (Ducy Temmel-Belčeva). 22.00 Napovedi, poročila.
Četrtek, 16. januarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Veseli napevi (plošče). 12.30: Poročila .objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Harmonika solo (Podobnikar Ivo). 14.00: Poročila, objave. 17.30: Koncert. Sodelovala bosta Slavko Korošec, član opernega orkestra (flavta-solo) in radijski orkester. 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Radijski orkester. 21.00: Reproduciran koncert simfonične glasbe. 22.00: Napovedi, poročila.
Petek, 17. januarja: 7.00; Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 11.00: Šolska ura: Kako in kje je Boža dobila kožušček (Mirko Demšar). 12.00: Naše pesmi (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila, objave. 17.30: Češki odmevi (plošče). 18.10: Ženska ura: Žena in tisk (Anica Lebarjeva). 18.30: Plošče.

18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Plošče. 19:50: Izseljeniške vesti. 20.00: Koncert za violo in klavir (prof. Karel Jeraj in prof. Marjan Lipovšek). 20.45: Radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila.
Sobota, 18. januarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Hitro hitro mine čas, če venček plošč zabava vas! 12.30: Poročila, objave. 13.00: Hitro hitro mine čaš. če venček plošč zabava vas! 14.00: Poročila,
Mož in žena se odpravljata v nedeljo popoldne na izprehod. Pred hišo vpraša žena moža, ali je zaklenil vrata.
»Seveda,« pravi mož.
»Kakšen seveda! Človek take reči pozabi in tudi tebi bi se utegnilo kaj podobnega zgoditi.«
»Prav dobro vem, da sem zaklenil.«
»Prav dobro? Morda.«
Na drugem oglu se žena ustavi.
»Ali si res prepričan, da si dobro zaklenil?«
»Seveda sem!«
»Možje niste preveč zanesljivi. Ne vem, ali naj bi ti verjela.«
»Kar verjemi mi. Vrata so dooro zaklenjena.«
»Upam.«	_	•
»Jaz tudi,« meni mož.
»Samo upaš? Torej nisi prepričan, da si dobro zaklenil?«
»Prepričan sem.«
Zena ga prime za roko.
»Mož, meni se tako čudno zdi Kaj če si se zmotil?«
»Pojdimo! Kaj ti je danes? Saj nisem prvič zaklepal!«
Pravijo, da je bilo pred sto leti prijetno na svetu. Človek je takrat lahko šel čez ulico brez bojazni, da ne bo zdaj zdaj treščil vanj avtomobil. Spanca mu ni motil ropot motociklov, radio mu je bil neznana reč. Kadar je človek šel na pot, je potoval počasi od kraja do kraja, ustavljal se ie. kierkoli se mu je zahotelo, da se je naužil lepote pokrajine. Dandanes potujemo z vlakom, avtomobilom ali letalom, da čim prej dosežemo smoter. Zato ni čudno, da se zdravniki tako črnogledno izražajo o boleznih, ki jih prinaša napredek človeštva. Pri takih razmerah je posebno važno, da se lahko vsaj v miru na-spimo.
Kadar nas objame spanec, najprej zapremo oči. Kakor hitro zaspimo, naša čutila vida, okusa in vonja prenehajo delovati. Zato se tako pogostokrat primeri, da ljudje med spanjem zgore, ker ne čutijo dima, ali se za-duše, ker so se nadihali strupenega plina. Pripovedujejo o nekem gostu v hotelu, ki mu je nad posteljo ponoči začel goreti strop, a se je prebudil šele, ko je začela voda, s katero so gasilci gasili, teči nanj. Planil je na noge, a je bil zavoljo spanja še tako duševno odsoten, da je po telefonu ozmerjal vratarja, češ da je sramota, ker ga ponoči med spanjem polivajo z vodo. Kadar je spanec še globlji, zaspi tudi naš sluh, tako da ne slišimo samega sebe, kadar smrčimo ali govorimo v snu. človeka lažjega spanca pa lahko vzdra-mi že škripanje žimnice, kadar se v postelji obrača, ali celo korak pešca, ki gre zunaj mimo hiše. Mnogi si domišljajo, da so vajeni ropota. A to ni res. Če blizu spečega človeka rahlo tlesknemo z rokami, ga ne bomo prebudili, njegov krvni pritisk pa se bo takoj povečal.
Biti gluh, ima svoje velike dobrote. Veliki iznajditelj Edison je imel od gluhosti mnogo koristi, ker je lahko zasoal čez dan, kadarkoli je hotel, noč pa je uporabljal za delo. Ljudje, ki slabo slišijo na eno uho, zarinejo zdravo uho, kadar ležejo spat, v blazino in mirno zaspe. Kadar smo dovolj trudni, zaspimo seveda tudi »redi belega dne. O ruskem
cbjave. 17.00: Otroška ura: Nastop otrok (vodila bo Vencajzova). 17.50: pregled sporeda. 18.00: Radijski orkester. 18.40: Koliko je resnice na ljudskih vremenskih pregovorih (Janko Sicherl). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Nehaj lahke glasbe (plošče). 20.00: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Jože Vomber-gar: Boj draginji (iz cikla »Vesele in čalost-ne iz življenja Jake Smodlake«), 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec tedna (radijski orkester).
»To je lahko reči. Taka lahkomiselnost je že dostikrat napravila hude reči.«
»Zdaj pa molči!«
Mož in žena gresta dalje, on premišljuje svoje, ona svoje. Tedaj pa žena spet obstane in reče skoro jezno: »Reci karkoli, jaz se hfo-čem prepričati. Vrniva se!«
Mož je jezen.
»Ali misliš, da znaš samo ti vrata zaklepati?«
Začneta se pričkati, potem pa se le pomenita in se vrneta proti domu, da se prepričata, kdo ima prav. Ko sta pred vrati stanovanja, žena poskusi s ključem. Vrata so bila zaklenjena, da bolj niso mogla biti. Mož žari od škodoželjnosti.
Zeni pridejo skoro solze v oči, tako je osramočena in jezna, ker je mož zmagal. Nato se v drugo odpravita na izprehod.
Čez dve uri reče žena možu, tako mimo grede:
»Vrni mi ključe, ki si jih prej vtaknil v žep.«
»Ključe? Saj jih moraš sama imeti!«
Zena išče in išče, premišljuje, potem pa vzklikne: »Mati božja, v vratih sem jih pozabila.«
caru Nikolaju II. pripovedujejo, da je spal samo v zelo razsvetljeni sobi. A takšen spanec človeku ne okrepi telesa in duha. Da se zjutraj predramite, potrebujete morda kakšnega zunanjega učinka, počasi pa to človeku preide v navado. Ljudje, ki mnogo Časa zabijajo po gostilnah in kavarnah, se navadijo, da hodilo šele po polnoči spat. Podobno je z ljudmi, ki po večini delajo ponoči, kakor natakarji, novinarji in drugi.
Tisti čut, ki pri človeku najkasneje zaspi, je tip. Včasih budilnik zaman na vso moč ro-poče, a če nekdo potegne za blazino, spravi zaspanca tudi iz najglobljega spanja. Ugotovljeno je, da imajo ženske v splošnem močnejše spanje ko moški. Prav tako pa tudi bolje prenašajo bedenje. Tako je pač modro ukrenila narava, da prizanaša ženski, ki mora ob dojenju prečuti mnogo noči. Ker občutljivost naše kože med spanjem izgine, se moramo čez noč zavar. \ sti pred nezaželenimi , vplivi na kožo. Če nam spalna srajca ne pokriva ramen, nas ne obvaruje mraza, zlasti če spimo pri odprtem oknu. Gledati pa moramo na to. da nas v spanju ne zebe Ra«ku-va in pretesna nočna obleka prav tako pre-ganja spanec. Če človeka zebe v noge, se pogosto zbudi iz spanja. To je v zvezi s slabim krvnim obtokom, ki ga pa lahko oživimo, če se okopljemo najprej v topli, nato pa takoj v mrzli vodi, preden ležemo spat. To je vsekakor mnogo boljše kakor uporaba tople opeke aii raznovrstnih grelcev, ki so v navadi pri nas. Postelja naj ne bo premrzla in ne pre-topla. Prav takšna bodi toplina v sobi. To je povprečno med 12 in 15 stopinjami Celzija. Najboljša je žimnica iz konjske žime, a najboljše so lanene rjuhe.
Ko v snu zamro vsi naši čuti, ostanejo na delu samo še podzavest, srce in želodec. Podzavest prevzame oblast nad nami in nas po-vede v čisto nov svet mogočega in nemogočega. Srce dela počasneje, žila bolj polagoma bije, želodec je na oddihu. Kadar greš spat, ne smeš imeti prenapolnjenega želodca, a tudi ne čisto praznega.
Sitnoba, pa še nereda povrhu
Brez mirnega spanja ni zdravja
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
NI GA TREBA UBOGATI
Delavec Miha se ie spri z delovodjo in mu zabrusil v obraz- V uho me pišite!«
Ves užalien ie šel delovodia k ravnatelju ter m potoži: » V uho me pišite' mi je dejal delavec Miha Kaj naj storim?«
»Kaj?« ie zarenčal ravnatelj. »Prav ničesar! Saj ga ni treba ubogati ..«
NI C NE BO.
Gospa (kara služkinjo)- »Čuite, Jera. vi se zmerom poliubliate s fantom ki nam prina-3a zjutrai ml*>ko Odslej bom prevzela vsako iutro mleko jaz «
Služkinia: »Toda, gospa, saj vas ne bo hotel poljubiti«
OLAJŠEVALNA OKOLNOST
Gospa Vihravčeva (zdravniku) »Prav zares bi nam mogli nekoliko popustiti pri računu. gospod doktor. Glejte, moj mož vam je vendar s svojo hripo okužil vso ulico!«
RESNICO JE POVEDAL
Gašper: »Pri vsaki prometni nesreči je najvažnejša prisotnost duha. Kaj praviS k temu?«
Miha. »Mislim, da to ni najvažnejše.«
Gašper: »Kaj pa potem?«
Miha: »Odsotnost telesa «
NERODA
Vera: »Dve reči sta, zaradi katerih nisi dober plesalec «
Dušan »Katere reči pa?«
Vera: »Tvoje noge!«
NAPREDNI ČASI	•
Meščan pastirju: »Danes znajo ljudie vsega vraga V današnjih časih znajo delati celo volno in mleka «
Pastir: »To pa ni nič posebnega. Moje krave delajo mleko iz sena.«
PO KONJSKIH SILAH DlSl
Spela (pri mesarju): »Gospod mojster, vi izdelujete klobase s strojem na električni pogon?«
Mesar: »Ne, nel«
Špela: »Zakaj pa potem tale vaša klobasa tako diši po konjskih silah?«
MALI OGLASI
Naslovi inserento« oglasov t iitrami otfoneto «trogo taint
KOVAČI POZOR!
Kovačnica opremljena z vsem orodjem se daje v najem v večjem kraju na deželi ob banovinski cesti. Prednost imajo strokovnjaki za pluge in podkovanie konj Natančnejša pojasnila daje vdova Roza Brumen Sv. Martin pri Vurbergu št 33
STOLE
vseh vrst Vam dobavlja najboljše in najcenejše po stari ceni dokler zaloga traja. Se priporoča J. Pučko, Maribor, Tržaška cesta 57
SMOKVE ZA 2GANJEKUHO
se dobe pri tvrdki Gregorc & Co., Ljubljana (Dvorišče kavarne Evropa).
LEPO DARILO
dobite, če se naročite na »2eno in dom«. Zahtevajte brezplačno številko, v kateri je razpis nagrad. — Sporočite naslov na »2ena in dom«, Ljubljana 108.
SAMO	UUl 98.—
63719 Po ceni tn dobra zapestna ara Shock Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami In kazalci Din Oft —
63796 Ista t anket kolesjem na kamne tenm-a • sekundnim karnlcem	Oin 185.—
63710 Ista • prlma anker kolesjem ni« 15 kamnov s sekundnim kazalcem
Din itHi —
Zahtevajte eenik zastonj tn poStmne prosto.
H. SUTTNER, Lf ubrana b
Lastna protokuiirana tovarna ur v Švici
REDILO ZA SVINJE
Tisočkrat preizkušeni prašek za svinje, ki vsebuje tudi
RIBJO MOKO
naglo redi vaše svinje in jih dela odporne proti raznim boleznim.
1 paket 8.— din, l kg 25 din po poŠti s povzetjem 15.— oziroma 35.— din.
Dobi se v LEKARNI PRI ZAMORCU Maribor, Gosposka 12
MOSTOVA ESENCA „MOSTIN"
<0 aaSu umetno esence Moslin si lahko vsakdo z iiajnmml ■>!roSki pnpiavl Izborno. obstojno tn zdravo domačo piiičo Cena
1	stekl za 150 litrov '1tn 25. po pošti din 45.—,
2	steklenici po pošti din 75.—, 3 steklenice po pošti din 100.—
Preizkušen redllni prašek
REDIN ZA PRAŠIČE
Pri malih prašičkih po-
^^flMMk. spešuje »REDIN« prašek ./J »J iTitI1* hitro rast krepi kosti in
^b^mkv jih varuje raznih bolezni.
Večji prašiči pa se ču-* • 0 M dovito hitro redijo in dobro piebavljajo Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 8 din, po pošti 19. - din, 3 zav po pošti 35. din, 4 zav. po pošti 43.— din Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redin« tn »Mostin« se dobi samo s gornjo sliko In ga prodaja za kranjski dei Slovenije drogerija KANC. Ljubljana, Židovska ul. I a. Za štajerski del Slovenije tn Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor. (Josposka ulica 34. Na deželi pa zahtevajte Kedin in Mostln pri vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino.
Usoda hudi!
Znameniti grafoog P 1 Karmab se le odločil iz delati Vam noroskop Nje gova poznana sposoonost videt) prlhodnjost v žlvlje-nju drugih ne glede na razdaljo meji na čudovt tost Orafoos P T Kar mab Vam pove po resnici vso VaSo usodo. Kdaj 'ah to dosežete uspeh ali naj dete srečo tako v pogledu ljubezni treovlne loterije Itd
Njegov popis minulih sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečenje Ne bodite otožni ne tadikujte. kajti vse se o pravem času obrne na bolje
Sporočite mi Vas nasiov in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti in pretekli »ti vet ue*. j» smatrali za zmožno Kupci knjige »Nai život in okultne tajne- dobijo vse gori omenjeno brezplačno PoA-IJIte Se danes natančen nas ov In rojstne podatke ter v napret 30.- din za knjigo »Nai život In okultne tajne, ns čekovni račur 17455 na točno m stalno adreso
V. iKormah Zoi«r
Za starše, vzgojitelje, prifatelfe mladine!
Izšla je nova knjiga »SPOLNO ti V LJENJb«, katero vsem toplo priporočamo Greh je, ne povedati pravočasno mladini, kako je prišla na svet, ne ji zaupati skrivnost) življenja Pisatelj pravi v uvodu: »Povejmo ljudem resnico In obvarovali Jib bomo pred lažmi In zablodami!« Zato naj čita knjigo »Spolno življenje« zoreča mladina tn vsak odrasel človek
Knjiga obsega 22 zanimivih poglavij tn stane s poštnino vreo samo Din 20 —. Namenjena je predvsem onim. ki si ne morejo kupiti dragih knjig o tem vprašanju Nakažite denar na poštni čekovni račun štev 14.675 (Hranilnica »MOJ DOM«. Ljubltana). ali pošltite v znamkah na naslov: J. E. Knjižna centrala. Ljubljana. Dvofa-kova 8a

/
POPOLNOMA ZASTONJ
ni, pač pa če pošljete 32 din za pošto in recept s potrebnimi kemikalijami s katerimi si zamorete napraviti iz jabolčnika zdravo in okusno šampanjsko vino, ki se se popolnoma nič ne razlikuje od pravega šampanjca Ako ne odgovarja, se denar vrne Na povzetje 10 din več! Ponudbe na E. Hribšek, Maribor, Tržaška cesta 57.
POSOJILO
dajemo članom varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo 5 odst. Zato ne odlašajte več in se zglasite pismeno ali ustmeno pri zastonniku Hranilne posojilnice »Moj dom«, Celje, Gregorčičeva
2 Znamke din 3 — za odgovor.
Izdaja za konzorcij »Domovine« Josip Relsner.
Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga din 15.—
NAJLEPŠE CTIV0!
Ravi/en; Zgodbe brez groze
Klabnnd: p jCf f . RaSPUtlH Ravljen: £ma VO/na
Thompson. JfVfcO
Majer/eva: Rudarska balada
««
Urejuje Filip Omladič
CEST*"
LJUBLJANA
KNAFUEVA ULICA *
Za Narodno tiskarno Fran J e r a u.