n    ¦
Zvit popotnik
Nekdaj, ko so se ljudje še s pošto vozili, bilo je popotovanje mičnejse, poučljivejše in veselšjše, nego li zdaj, ko v naglem teku od kraja do kraja po železnem tiru derčimo; kajti bilo je tedaj popotnikom več prilike inčasa, videti tuje ljudi in njih obidaje ter ogledovati prijetne kraje, kodar so se vozili.
Kar so zdaj ob železnih cestab. kolodvori, to so bila tedaj v malem poštna postojišča.   Na pošti je bivala kerčma, kjer je uže vselej popotnikov pripravljeu
I                                                 — 137 —
čakal zajutrek, obed ali večerja, kakor je čas nanesel.   Bilo je tudi postavljeno, po koliko plačfla zadeDe človeka; zato je vsak sedel in jedel ter plačal.
Nekdaj več popotnikov o poludnč prispeje na poštno postojfšče, za-torej baš k obedu. A kerčmar je bil daleč okolo znan skopec, o katerem se je tudi govorilo, da postiljonu mito daje, naj bi vselej konje hitro opravil terzopet mahoma vpregel, da popotniki vsega ne pojedč.
Ker so se o tem uže poprej pogovarjali, izmisli se nekdo izmej popotnikov nekaj tacega, česar se skopi kerčmar nij nadejal.
Ta popotnik sčde za mizo z ostalimi vred, naumivSi, poprej ne vstati, dokler se do sita ne najč, če tudi pošta brez njega odide.
Zato pri obedu nij hitel; a vsi drugi v največjej ndglici jedf požirajo. On jedva juho in kos kruha použije, kar postiljon uže zatrobi in kerčmar v hižo priteče, rekoč: ,,konji so vpreženi!"
Nejevoljno mermranje mej popotniki. Vendar vsi vstanejo izza mize ter odhitž na svoje prostore. ,,Ali so vsi vstopili?" vpraša postiljon.
,,Jednega še nij," odgovore popotniki.
Kerčmar hiti v gostilnico ter najde res našega popotnika, mirao in veselo obeduj<5Č.
,,Zaostanete, ako se ne popaščite," reče kerčmar.
,,Nič za to," odgovori popotnik.
,,A vendar je boljše, ako odpotujete; sedež vam je še prazen!"
,,Ne, dokler se ne najem, ne odidem. Kosilo sem pošteno plačal, zato se hočem tudi pošteno najesti. Ako pošta ne počaka, naj odrine."
Pošta je res odšla, a naš popotnik ostal in mirno jedel, dokler je kaj bilo.
,,Kruh imate dober, gospod kerčmar, prinesite mi ga še."
Kerčmar nejevoljea odide ia prinese kruha.
,,Čujte," pokliče natakarja, ,,kava je tudi potrebna k obždu!"
Natakar mu še kave prinese.
,,Gospod kerdinar, zdaj sem vašo kuhinjo počastil, kolikor sem koli mogel, zatorej bi mi spodobno še dodali snaodko ali pipo tobaka."
KerČmar ustreže tudi tej želji.
,,Čaja še. natakar! posebe ga plačam."
Natakar mu ga prinese.
,,Se žlico bi rad!"
A žlice nij bilo najti nobedne, da-si je kerčmar vedel, koliko je bil sre-bernih žlic pripravil, predno je pošta prišla.
i                  ,,Ali mislite,  da vam bodo ljudje zastonj plačevali kosilo?"  popotnik
r       šaljivo reče.
,,Kako? Menite Ii morebiti, da je kateri popotnikov žlice odnesel?"
,,Kaj treba mžniti? Ne m6nim samo, nego dobro vem, da so vsipopotniki obed plačali, kakor jaz, a nijso se mogli najesti, zategadelj so žlice za odmžno s soboj vzeli."
Kerčmar naglo skoči na dvorišče, pokliče hlapca ter mu zapove, naj hitro konja osedlž, in zdirja za pošto, ki je bila uže precej daleč.
Hlapec jo dohitšvši postiljonu nekaj tiho na uho pov^.
Postiljon mahoma oberne ter nazaj vozi do poStnega postojfiča.
Ondu jih je uže naS popotnik čakal s kerčmarjem, ter veselo pozdravil, rekoč:
— 138 —
,,Kako ste, gospoda? Veseli me, da ste se vernili p6-me." V tem sede na svoj prostor.
,,Ali gane bi hoteli pokazati, ked(5 je moje žlice odnesel?" pošepeta mu kerčmar na uho.
,,Pokazati? Čajte, gospod kerčmar, najprej vam je treba povedati v pričo svojih tovarišev, da sem jaz pri vas tako pošteno obedoval, kakor sem pošteno plačal. — Žlice najdete 7 lonci, 7 katerem mi je bil natakar ka?e priaesel. Oprostite, da sem se bil tako pošalil. A zdaj z Bogom!"
Ees najde kercmar 7se žlice, a popotnik s pošto dalje odide.
J. S—a.