XIV. letnik.	V	Gorici,	dne	7.	junija	1906.	23.	številka.
Izdajatelj .in odgovorni urednik : Ivan Bajt v Gorici.	Tiska	,,Naixlmi	Tiskarna11	(migov.	L.	Lukežic)	v	Gnr:ci.
t	—
Naročnino in naznani hi h pr rj »Mila upravnistvo, Gorica, SemmiSka ulica St. 10. Posamezne šte-viIko se prodajajo v tobaka mah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem t«»-kalisOn nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Uaumgurtl v Korenjski ulici in na KorenjsktMii bregu (Hiva C.orno) št. 1 i. po S vin.
Ogluši in poslanic«? se računijo po potit vrst ji h in sicer: Če se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izhaja vsak četrtek ob 11. uri «l>i{>olil ne. Rokopisi sc ne vračajo. Ncfrankovana piHina sc no spre-jumajo.
Cona Iislu znaša ~tt culo leto i kroni', ta pol leta 2 kroni.
deželo izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna'' r Gorici, ulica Vet-turini St. ‘J.
Prvi flustrijski zadružni shod.
Dno 29. in 30. m. m. se jo vršil na Dunaju prvi zadružni shod, katerega se je udeležilo okoli 430 oseb, zadružnikov iz vseh strani Avstrije in reprezentantov raznih korporacij. Shod jo sklicala Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug, pri kateri so danes za-clanjene vse avstrijske zveze, izvzomši gališke. Častno predsedstvo sta bila prevzela c. kr. poljedelski minister, grof Ferdinand Buquoy in nižjeavstrijski deželni maršal, pater Frigdijan Schmolk. Prvi so je odpovedal predsedstvu z ozirom na to, da je ministerstvo Ilohen-lohe podalo ravno dan pred zadružnim shodom svojo ostavko.
Shodu so prisostvovali zastopniki poljedelskega, finančnega in justičnega ministerstva, dunajski župan Lueger, ravnatelj nemške zadružne zveze Haas, zastopniki raznih kulturnih svetov, kmetijskih družb in drugih korporacij, med drugim tadi zastopnik ruskega zemBtva ▼ Moskvi
Predsednik baron Slorck je pozdravil v vznešonih besedah došle zborovalce in goste ter izročil na to predsedstvo častnemu predsedniku, patru Schmolku. Po raznih pozdravih, izmed katerih velja omeniti pozdrav župana Luegerja, ki je poživljal navzoče zastopnike vseh avstrijskih narodov na odpor proti nasilnim Madiarom, se je prešlo na reševanje številnih, za razvoj zadružništva eminentno važnih točk.
Ker nam je prostor v lista žal preskopo odmerjen, hočemo le na kratko omenjati sklepe, katere je napravil ta prvi, 18 zvez in 4684 zadrug reprezen-tujoči »hod.
Prva točka dnevnega reda je bila bolj zgodovinskega pomena. Predsednik nižjeavbtrijske zadružne osrednje bla-
LISTEK.
Jezuit in prostozidar.
(Konec.)
L. 1902 je pisal neki Hiram v časniku „Acazia“: framasonstvo je ustanova, družba; ne, šo več I Odvrzimo zavoje (krinke) ona je cerkev! Nasprotna cerkev katuličanstvu je, cerkev krivoverstvu, c. prostomiSljakov.. Vzrok jej jo bjj zoper katoliško corkev in njeno trinoštvo !
V	spisu : „Papslkirche u. Froimau-rerei" v Lipskem jo njih program : razru-šenje papeške veljave, popolna ločitev cerkve in šole, — odpravljonje vsakega verskega pouka, razkristjanjenje družinskega življenja, osvoboditev ženstva. — Francoski minister Lannesan se je hotel menda s tem prikupiti ljudstvu, da je dejal: „Boga je troha odstraniti !“ — Ker se jim ni posrečil zadnji shod ob razstavi v Parizu, hočejo napraviti 1. 1907 občen zbor.
Pravijo, da goje človekoljubje (hu-maniteto), ali ta „tetaM je zvodnica, (dovajalka); s tem lo ljudi slepijo in lovijo gimpelne in cibo na svoje limanice. — Strani s to rulijansko, ki vodi v zverinstvo I Slovečemu p. Ablu na Dunaju je oče, bivši višji uradnik in frainason na smrtni postelji naročil, naj neprestrašeno razkriva brezbožne namene framauonov I
gajne na Dunaju, dr. Robert Hhfl'-y, je podal historično sliko razvoja zadružništva na Nižjeavstrijskem. Poročilo je bilo oicer zelo zanimivo, ker je slikalo v prvi vrsti težave, s katerimi so je moralo boriti zadružništvo v početku svojega razvoja ravno na Nižjeavstrijskem, kjer se je pričelo v Avstriji najprej razvijati, kjer so mu stali ob strani inteligentni, gospodarsko naobraženi voditelji, in kjer je dobivalo vseUransko podporo od države in dežele. Ker misli zveza prirejati vsako leto zadružne shode na sedežu pridruženih ji zvez, in ker je pričakovati, da poda vsaka zveza zborovalcem zgodovino zadružništva svojega okoliša, so smo pričakovati, da se tem potom dobi polagoma natančen korolarij zgodovine vsega avstrijskega zadružništva.
Druga točka dnevnega reda, katerega referent je bil ravnatelj uslredne jednote v Pragi, Ivan Sedl&'<, je bilo vprušanje glede zadružnega šolstva. Referat je bil zelo zanimiv in poučljiv. Na podlagi tega referata je sklenil zadružni shod vplivali na vlado in deželne odbore, da kmalu uvedejo pouk o zadružništvu na vseh poljedelskih učnih zavodih, katere v vseh avstrijskih pokrajinah podpirata vlada ali deželni odbor, in sicer od višje šole pričenši do ljudske šole.
Tretja točka, ki je izzvala največ debate, je obsegala predmet o skupnem j zadružnem nakupu in skupni prodaji. Priglašeni so bili štirje referenti : dr. K. Turk, predsednik zveze v Šleziji, V. ! Kerbler, višji deželni svetnik v Linču, ' R. Feichtingor, zvezni tajnik šlezijske zveze, in J. Rožman, uradni vodja zadružne zveze v Ljubljani. Prvi je utemeljeval svoj predlog, da bi vse prostovoljne organizacije poljedelstva kakor kmetijske družbo in druge slične institucije, prepustile skupno nabavo polje- [
L. 1899 so šteli vseh framasonov 1 lož 17.1262 in nad 1 milijon 50 Lisoč fra- . masonov. Na Ogrskem jo n. pr. 50 lož (zbirališč). Pri nas jih zabranjuje sicer šo ; postava (§§ 285.—296.), ali vendar so ; tudi po naših mestih. Pravili so mi tudi
o	kraju, kje se zbirajo v bližnjem mostu.
—	Nekateri sicer morda niso formalni ' framasoni, pa so dejanski. Primeri libe- j ralni načrt iz I. 1901, kjer v 27 točkah ! razvijajo del framasonskega načrta. Isto dokazuje tisteg« strupenjaka (fram. gar- j cona), izjava, ki so ga objokovali radi odpada in ki jo dejal, da za 50 let pojdejo čez duhovno naprej ! Ali pa tistih ljubeznivih čovekov (I), ki pravijo, da je katol. duhovnik podgana, ki se mora ubiti... da treba katol. lajika zasramovati, da postane nemogoč v vsaki družbi. Ali so ti ljudje že obsedeni, ali kaj?!
Kdor opazuje to gonjo današnjo dni in nema mrene na očeh, mora iz-poznati, da vodi vse to ena roka — ! framasonskega poglavarja I Prav suženjski j delujejo ti gadi po njegovem načrtu, pa ; šo pravijo : da delajo za — narod I Slabši kot mostni fakin, ki je šiloma pljuval v usta. „Habura, pijana krvi spoznavalcev božjih* (Sv. Jan.)
In izpolnuje se prerokovanje Katarine Emerih
„Silna množica ljudi se jo trudila, da bi podrla cerkev sv. Petra (drugi so jo pa zidali) kot po načrta so podirali
dolskih potrebščin in skupno prodajo poljodelskih pridelkov popolnoma zn-drugHin, in sicer radi tega, ker je potrebno delokrog razdeliti, tako da obdržijo prostovoljne organizacije poljedelsko poučno delovanje, dočim so zadruge, toliko 9 stališča svoje pravne narave kolikor vsled svojo uredbo in razpoložljivih denarnih sredstev bolj prikladne in poklicane, da izvršujejo gospodarske funkcije.
Drugi govornik, dež. svetnik Kerbler, je predlagal, da naj zadružni shod sklene načelo: gospodarske zadruge se imajo ustanavljati navadno tam, kjer je treba izločiti nepošteno, odirajoče trgovstvo, ali kjer je obvarovati ali izkoristiti posebne ugodnosti skupne nabave in prodaje.
Tretji govornik R. Feichtinger je pojašnjeval trgovske običaje pri skupni nabavi in skupni prodaji raznega blaga.
Četrti govornik, J. Rožman iz Ljubljane, jo pa s svojim predlogom propadel. Predlog Rožmana se je glasil : ,.Prvi avstrijski gospodarski zadružni shod pri-poztia, da so konsumna društvu važno . sredstvo v avrho zboljšanja kontumpcije kmetovalcev — in priporoča zato, da se
i	organizaciji konsumnih društev obrača največjo pozornost". Kakor rečeno, predlog je padel in tudi moral pasti v obliki, v kateri je bil stavljen in motiviran. Iz dejstva, da je zadružni shod odklonil predlog s pretežno večino glasov (predlog je dobil lo 7 glasov), iz odklonitve, ki je zgolj teoretičnega značaja, bodo nasprotniki zadružništva pri nas k< vali politični kapital. Ne sme se pozabiti, da so stali zborovalci pod neposrednim vtisom velikega protestnega shoda trgovstva proti konsumnim društvom, ki seje vršil ravno pred kratkim časom na Dunaja ; ne sme se tudi pozabiti, da so nemški zadružniki sami
ljudje, ki so imoli bole, s plavim pasom obrobljene lirtohe s žepi in zidarsko žlice za pasom... Bili so >oleg visoki, imenitni ljudje v uniformi in sč zvezdami. Ali ti niso delali sami, ampak so le Ee žlicami pokazali kraj na zidovih, kje naj dragi podirajo in kako... Včasi pa, če niso vedeli, kako podirati, približali so se, da bi varno delali — onemu svojcev, ki je imel velike bukve, kot bi bil notri narisan ves načrt • poslopja in podiranja... In spet zaznamovali prostor žlico, in mahoma je bil podrti — Framasonsko delo je boj zoper sakramont sv. zakona, oziroma „turška ponrava'1 istega ; njih dolo jo „prosta šola“, h kateri pristopajo tudi — vzgojeslovci naroda v svojem naprednjaštvu ali brez-verstvu ! Žalostna majka — framasonskim prihulioncem — rakovcem, ki se vračajo nazaj v stari paganizem, največje mračnjaštvo. Ubogi Jučnjaki 1“
Papež Leon XIII. je leta 1884 iz nova obsodil to škodljivo in brezbožno družbo. (.Slrgi.jte jim naličnico**.) Izobčen je vsak, kdor je ud. In izdal jo molitev, obdarovano z odpustki za | spreobrnjenje framasonov. In v molitvi je omenil, da je zdaj boj „zoper oblast peklenske teme* (altroche lučnjaki, razsvetljenci). Enako je tudi dal I. 1892 list na italijanske škofe: naj se borijo zoper framasone. In še naš cesar je
doklrinatc', ki vidijo povsod lo HeiHei-“»•na in nič drugega, tako du so na Nemškem iz poljedelskega zadružnilva popo!m.m i izločili koasumna društva, ki so se m rala organizirati samostojn j in brez vsakoršno zvezo s poljedelsko organizacijo. To so Nemci m Čehi prav lahko btorili, ker so kornercielno in in-diMrijelno zelo razviti, ker so pri njih trgovci že vsled tekmo v položaju, da no morejo konsumente kar tako izrabiti in odirati. Pri nas pa nimamo še pravega trgovstva, tudi ne večje industrije, in če to moremo doseči zadružnim potom, z združitvijo naših malih kapitalov, zakaj bi tega ne storili ? S tem seveda nočemo nikakor izrekati svoje odobravanje, da so v vsaki vasi ustanovi kon-sumna zadruga! Narobe, ustanovitev odobrajemo le tam, kjer je delavstvo ali kjer so ekonomično-narodne razmere take, da se konsumenta oprosti iz narodnega suženjstva, ako se ga oprosti nerealnega, odirajočega trg >vstvn. Vzgled: Istra in Bukovina I (Dalje pride.)
Politični pregled.
Ministerska kriza je rešena. Sekcijski načelnik v poljedelskem ministerstvu, bar. Beck, kateremu jo cesar poveril sestavo novega ministerstva, je rešil svojo nalogo jako hitro, tako, da se temu vse čudi. Vže v soboto je stopil pred cesarja z listom novih ministrov, katero listo jo cesar potrdil ter isti dan tadi že podpisal dekrete novoimenovanim ministrom, ki so: Bar. Beck, min pred., foldcajgmaister Schii-naich, domobranski min. bar. Bienerth, min. za notranje reči, dr. Klein, jastični minister, dr. Marchet, naučni minister, dr. Korijtovski finančni minister, dr. Fofat, trgovinski minister, Derschata, železniški minister, Grof Auersperg, poljedelski mi-
dejal : Z* katoliško cerkev so zdaj hudi časi — ali treba se je bojevati I
No, katoličan ve, kaj mu je verovati in kaj storiti, ve tudi, da vkljub vsemu naporu — peklenska vrata ne bodo premagalu cerkve!...
L. 1871 je dejal neki framason: Zdaj imamo tako dobro napeljano /oper katoliško cerkev — čo še zdaj obstane, pa bom katoličan ; kajti potem bom prepričan, da je cerkev božja naredba. In cerkev je prestala novo boje in stoji I Bismark si jo polomil zobo nad njo. Cerkev stoji !
Zmotili so jih sicer mnogo (nad 30 tisoč) škoda za njih duše, škoda po-samičnikorn ; ali cerkev v celoti obstoji I Ne bojmo se I Nas je proveč, da bi se bali in prestari srno, (1906 let> rokel je VVindthorst. Treba le, da se zavedamo kot katoličani, da smo jedini in molimo in delamo .za jedinstvo Troba liudstvo poučevali ustno in pismeno; troba delati za dobre volitvo, treba zahtevati od poslancev, da se zavežejo, da bodo delovali v jedinstvu zoper Iramasonske brezbožne nakane, da se postavijo tudi zoper vsako vlado, ki bi hotela pospeševati satanske naklepe framasonov.
Bog jo in bo.„ ali mi no vemo, kje je temelj, kje naša moč in brarnba. Peklenska vrata ne bodo premagala !...
nistor; Ministri rojaki pa so: zn Nemco Prade za Poljake grof Dziedu?zysk', za Cehe pa <ir. Pacak. Kakor ao vidi, hi* tako ministerslvo nikakor ne moro imenovati parlamentarno ministerstv >, kajti v njem sede po veliki večini uradniki, pa tndi uradniško ne, ker so prišli vanje irijo nemški parlamentarci, jeden češki in jeden poljski parlamentarec, in sla ta dva slednja, kakor se trdi, tudi le na svojo roko vstopila k ministerstvu. Polon tega pa se ne moro tako ministerstv > imenovali parlamentarno tudi zaradi tega ne, ker niso v njem zastopani Jugoslovani. Kaj bo tako ministerslvo opravilo v sedanjem težavnem političnem položaju, v katerem se naša državna polovica nahaja, vsled koncesij, kalere so dohili Madjari od krone, o t^m se z gotovostjo še danes ne more govoriti. Vendar je popolnoma opravičena bojazen, da ludi to ministerstvo ne r»ši naše državno polovica iz težavne krize, v kateri se ista nahaja, posebno ker nima za seboj odločno parlamentarne večine. Vsaj tako bi bilo soditi iz pisave čeških in poljskih listov, kukor tudi iz izjav varnih čeških in poljsk.h merodajnih politikov. Danes stopi novo mi-ništerstvo pred parlament ler rna razloži svoj program. Volilna preosnova in pa
v	urrjenje razmer do Ogrske, lo sla glavni nalogi kateri jo novo ministerstvo prevzelo. Tudi o pomirjenju narodov bode najbrže govora v današnji vladni izjavi. Take izjave se pa že desetletja ponavljajo in jim nikdo več ne veruje, in prepričani smo, da je sedanje ministerstvo najmenj za to poklicano, da bi narodnostne boje v Avstriji odpravilo. Ako so mu pa posreči izpeljati prvi dve nalogi, namreč volilno preosnovo ter ureditev razmer do Ogrske tako, kakor zahtevajo koristi naše državne polovice, to pokaže že bližnja bodočnost.
NcmSki cesar uti Dunaju. — Včeraj zjotraj ob 8. uri in pol so je pripeljal na Dunaj nemški cosar Viljem. Vladarja namreč naš cesar in nemški cesar sta se iskreno pozdravila, podala si reke ter se trikrat poljubila. S kolodvora sta se vladarja odpeljala v Pen-zing; kjer so vladarja pozdravili nadvojvode in drugi dostojanstveniki. Iz Pen-zinga sta se vladurja odpeljala v Šchun-brun. Med vožnjo ju je občinstvo burno pozdravljalo. V Schunbrunu so ju pričakovale »advojvodinje.
Nemški cesar je sprejel v avdijenej Golucho\vskega in oba ministerska predsednika Becka in VVeckerla, ter se jo potem peljal od občinstva živahno pozdravljen v mesto, kjer je oddal karte pri nadvojvodih. Ob 1. uri popoludne je bil na nemškem poslaništvu obed, kateremu sta prisostvovala oba vladarja.
Za dthod nemškega cesarja'so bilo izvršene velike varnostne odredbe. Vsa kratka pot od kolodvora do Schonbruna je bila zasedena od policistov, nastavljen je bil dvojni špalir vojakov, za tem dvojnim Špalirjem je bil mal prostor za občinstvo, za tem prostorom pa zopet močan vojašk špalir. Med občinstvom je bilo vse polno civilnih policistov. Pasaža je bila popolnoma zaprta.
Atentat na Špnnjskegti kralja.
—	Mmoli četrtek se je izvršila v Madridu poroka španjskega kralja Alfonza XIII Ko je prišla kočija, v kateri jo sedela kraljeva dvojica, vračajoč se od poroke, do hiše St. 88, se je tam nekoliko ustavila. Kraljevi kočiji je sledilo še ka-«. ih 100 drugih kočij, v katerih so se vozili razni dostojanstveniki in zastopniki tujih držav, ki so bili navzoči pri poroki. Hkratu prileti z nekega nastropja omenjene hiše bomba, ki je padla na desno stran kočije med prva kolesa in med zadnji far konj. Konja in jeden kočija-žev bili so koj mrtvi, dočim je bil neki dvorni dostojanstvenik, ki je jahal na strani kočije, smrtno nevarno ranjen Dva vojaka od onih, ki so delali špalir, sta ostala tudi na mestu mrtva. Istotako je bil smrtno nevarno ranjen neki poročnik, ki je stal ob strani in je ravno takrat salut ral. Nekemu redarju je bila gla\a popolnoma odtrgani). Bili sta ubili tudi dve ženi. Število ranjenih je baje jako veliko. Prvi je priskočil h kočiji vojvoda Ccrnaihuelos. Ko se je prepričal, da sta ostala kralj in kraljica nepoškodovana, jo je objel. Na lo sta kralj in kraljica sedla v drogo kočijo ter so odpeljala v dvorec. Kralj in kraljica prišedša v dvorec, bila sta vsa objokana. Kraljica je padla celo v omedlevico. — Prišli so v dvorec kmalu za tem tudi ostali svatje, ki go kraljevi dvojici česlilali, da je izšla nepoškodovana iz te grozne nevarnosti.
Po zadnjih vesteh je bilo ubitih
vsegu skupaj 16 oseb, in sicer jeden shtnik, dva poročnika, jeden dvorni sluga, trije vojaki, Štiri osebo na ulici in pet oseb, ki so bilo na balkonu, nahajajočem se v prvem nadstropju hiše, iz katere je bila vržena bomba. Bomba je namreč zadela ob električno žico na hiši in se je vsled lega razpočila že v zraku Jeden Košček bombe priletel jo tndi kralju v prsa ali ker je zadel ravno na neko dekoracijo, katero je imel kralj na prsih je odletel in ni provzročil kralju nikake škode.
Anarhista, ki je izvršil atentat na španjskega kralja, ima pravica torej v rokah, pa ne živega, ampak mrtvega. — Malej Morales, tako se namreč imenuje anarhist, se je v soboto sam ustrelil, a prodno je lo storil, privoščil 9i je še jedno človeško žrtev. V soboto popoludne je prišel namreč M irales v kraj Torrejan de Ardoz in se nastanil tam v neki gostilni. Oblečen je bil kakor so navadno oblečeni španjski kurjači. V svojem obnašanju pa jo bil jako nemiren in plašen. Za to pa ga je začel gostilničar natančnejše opazovati in zdelo so mu je, da ni prišlec nikdo drugi nego napadalec iz Madrida, posebno kor je bil lake postave, kakoršno so tamošnji listi opisali. Morales je koj sprevidel, da ni tu več varen in da se ga preveč opazuje. Plačal je zarudi tega svoj račun, ler se podal na železniško postajo, da bi so tam odpeljal a prvim vlakom v Barcelono. Na postaji se je začel raztovarjati z nekaterimi železniškimi uslužbenci o tem in o onem in prišel jo razgovor tudi na atentat. Tu je baje Morales rekel, da bi na drobno kosce razrezal onega, ki je izvršil atentat. Vlak, s katerim bi se bil moral odpeljati Moralos, je imel pa Se precej zamude. Morales je postal zaradi tega jako nemiren, boječ so, da bi ga med čakanjem na vlak vendarle ne spoznal kak policaj. Oddaljil se ja konečno s postaje ter se jo začel sprehajati po polju, ki se nahaja v bližini postaje. Tu so mu pa približa neki orožnik in ga vpraša po potnem listu. — Morales^se je začel izgovarjati, da je porabil potni list v Madridu, kar pa mu ni nič pomagalo, kajti orožnik mu jo velel, da mora iti ž njim, in tako sta se napotila Morales in orožnik proti mestu.
Morales je koraka! par korakov pred orožnikom. Hkratu pa segne v notranji žep jopiča, potegne iz njoga revolver tor obrnivši se bliskoma proti orožniku ustreli! je iz revolverja na njega in ga tako dobro zadel, da se je orožnik koj zgrudil mrtev na tla. Potem si je Morales še sobi pognal krogljo v glavo in je tudi on oslal precej mrtov. Orožnik se imenuje Vega.
Vega jo bil jako močan človek in zanašajo se na svojo moč se mu ni zdolo posebno potrebno, da bi bil Moralesa uklenil. Jako neprevidno pa je bilo od njega, da ga ni preiskal. Anarhistovo truplo so pripeljali v Madrid.
Nameravani atentat na laškega kralja. — V Ankoni so v stanovanja brivca Antona Cambianellija našli tri bombe in mnogo eksplozivnih stvari. Policija je aretirala 12 oseb. Laški kralj pride v Ankono 24. t. m. ter so anarhisti hoteli izvrš ti nanj napad.
Dopisi.
I/. Mirna — (Konec)
Da bo svet izvedel, kako znajo ti naši bogataši gospodariti zh svoj žep na škodo delavca, naj sledi tukaj par cvetk, katore smo dobili med papirji in knjigami bivše podružnice.
Ko smo začeli knjige preiskovati, smo našli mnogo nerednosti. katerih nekaj hočemo tukaj navesti. Pod številko „nobeno“ z dne 31. decembra 1902 jev blagajnikom dnevniku vknjižen med izdatki znesek 300 K za najemnino Hobe, in pisalne potrebščine (menda črnilo in peresa, ker druge pisalno potrebščine je društvo imelo v zalogi) za I. 1900, 1901 in 1902. Ta vknjižba obsega cele tri pobreške in sicer: 1. V letu 1900 je bila podružnica v pisarni g. Jakila le od 16. sept. dalje, torej bi si g. Jakil ne smol vzeti za celo leto najemnine, ampak le od 16. sept. dalje, to je 70 K 60 vin. manj, kakor si je vzel. '2. Najemnina 100 K je za mirenske razmere prevelika, kajti za 100 K dobimo v Mirnu pošteno stanovanje v najem, ne pa en kvadratni meter prostora. 3. G. Jakil bi si Bploh ne smel vzeti nobene najemščine, ker mu ni to noben dovolil, in ker je sam ponudil svojo pisarno društiu brezplačno za ura-
dovanje ob sobotah Razvidno je, da si g. Jakil ni mislil vzeti nič odškodnine za sobo, ker se ni vsako leto posebej izplačal (kar bi se miralo zgoditi, kajti stroški morajo priti v istoletni ra^un), ampak šole, ko je videl, da ima biti dru Sivo razpuščeno, je gotovino za 300 K posušil. Nadalje najdemo v blagajniški knjigi iz lela 1903 z dno 7. junija (t. j. tri mestce po razpustu podružnice) zopet vknjiženih 100 K za najemnino, in sicer je bila ta najemnina potegnjena za čas od 31. avgusta 1902 do 31. julija 1903
1. Ker je bilo mod pro,5n|imi 300 kronami vračunjeno celo leto 1902, je gotovo, 'Ja bi ai ne smol g. Jakil zopet vzeti najemnine od 31. oktobra 1902 dalje. Z,a čas od 31. sept. do 3!. dec jo bila torej najemnina dvakrat plačana.
2. Zadnji znesek 100 K je bil vzdignjen dno 7. junija in ta dan so bile tudi knjigo izročene podpornemu društvu v G irici, od tega dneva tedaj ni g. Jalti! imel več društva v svoji pisarnici, in vendar si jo izplačal najemnino še do 31. julija. Tedaj si jo g. Jakil za dve leti in pol vzel ■100 K najemnine in jo vknjižil za štiri leta. V znznamku dolžnikov za I. 1902 najdemo, da dolguje Marušič Matija 52 K 88 vin. Ko so jo to Marušiča nazn -nilo, jo prinesel dno 31. dec. 1902 mu poslani račun (terjatev), na katerem jo zapisan zastanete v znosku le 31 K 12 vin. Toroj je med onim in drugim računom pogrešek za 21 K 76 vin. Kateri račun je pravi, ni mogoče razvideti, kor so vse knjige v neredu in ni pri večini udov zaznamka, kedaj so pristopili k društvu. Mnogi, od kateri so sedaj tirja zastanek, pravijo, da so plačali, a so pobotnico izgubili. Konec letnih sklepov računov ni iz nobenega leta. Blagajniški dnevnik je bil slabo pisaa in ni imol nili tek. štev. niti prenosa, ampak jo kar na vsaki strani posebej, skupaj zraču-njeno. Toliko smo našli v površnem pregledu knjig.
V	papirjih bivšo podružnico, katero so ti naši mogotci vor11 našli sim kopiran prepis pisma do društvenega zdravnika, ki slove:
„10. jan. 1901.
Vaše blagorodje!
Ker je konec leta prosim Vas da blago^lito poslati račun koj Vam dolgujemo do konec I. 1900 in to nujno, ker istega rabimo za skleniti lotni račun. Kakor razvidno stojimo jako slabo. Danes so nam došli računi od treh lekarn v skupnem znesku 320 K. in sedaj nam ostajajo še dve lekarni, od katerih ne vemo računa
Iz tega je razvidno da so velikanski stroški in mnogo bolnikov. Tako vidim da ne bodemo mogli iti naprej, ako gremo tako dalje more društvo propasti in ves naš trud je zastonj,.
Še enkrat se obračam do Vas (torej so je to zgodilo večkrat) in prosim ko Vam sem žo toliko krat n» srce (!?) polagal, da v drugem zmislu ravnate z bolniki. Edino Vi, nu Vi.s jo ležeče, da zamorete rešiti društvo,,
MZ upanjem da bodete od danes naprej bolj strogo z bolniki ravnali na korist društva, drugače smo prisiljeni storiti druge korake, ker vendar društvo ne pustimo propasti.
Velespoštovanjem
Predsednik And. Jakil,,
Vidi se iz toga pisma, kako liberalni možakarji za delavca skrbe. No mislite, dragi čilatelji, da jo društvo bilo res tako na slabem stanju, kakor pravi zgoraj omenjeno pismo. Društvo jo v tem letu (t. j. 1900) imolo 405 K 51 vin. čistega dobička. In zdravila vseh 5 lekarn za colo leto so stala le 255 K 63 vin., in ne samo iz treh lekarn 320 K, kakor jo v omenjenem pismu farbal g. Jakil.
Po liberalnem receptu naj torej zdravnik strogo ravna z bolniki, na meh naj jih odere. Ali misli g. J »kil, da ho delavci psi, in zdravnik „šintar“, ki naj jih davi V
Zdravnik jo za lo, da delavce zdravi. Strogo postopa naj so s tatovi in tolovaji, ne pa s poštenimi delavci.
Delavci, sedaj imate svoje društvu, kjer se pošteno dela, pristopite vsi k temu društvu. In če so vam bo kdo usi-Ijeval za voditelja od teh, ki niso iz delavskega stanu, obrnite jim hrbet in recite jim: Ne potrebujem> vm ..Pintarjev*, svoje društvo znamo sami voditi !
Sklep.
Z t sklep apelujemo na c. kr. okrajno
({'.avarstvo, da preiSčo, ali je bil v nedeljo dne ‘27. maja 1906 v občinski dom
sklican javen shod, ali zaupen. Če je bil javen, bi morali im ti prost vstop vsi, če je bil zaupen, bi morali imeti udolelenci na ime se glaseča vabila. Zgodilo se pa ni niti eno, niti drugo. Če bodo ljudje, ki so postavljeni, da zakon varujejo, istega kršili, bomo prisiljeni drugače govoriti.
Našim starešinom in županu pa povemo, du občinski dom in straža ni na razpolago za ščititi nečedna dela liberalnih korifoj, katori zaslužijo vse poprej, nego da se jih postavi na krmilo občine, ko šo enega društveca ne znajo voditi.
Nekemu -čiču pa svetujemo, da bo najprej nauči oliko. Sodaj govord po celi okolici, kako jo v St. Andrežu ginjen plesal in po „brojarju“ razgrajal.
Delavcem pa kličemo: Pozorni bodite, in ne prosite, ko iščeto svojih pravic!
X.
Iz Kostanjevice (na Krasu). — Pretečeni teden sta »Soča" in „Slov. Narou1* priobčila iz naše vasi kratko pa strašno novic», kaj se vse zgodi, „če se moži farovška kuharica". Zunanja oblika not'ce spričnje, da je njen oče brez dvomu naš „nekatoliški“ takoimenovani „pionir omike", ali po domačo „j..u, ker ga mnogi ne brez vzroka s tem imenom nazivajo. Zakaj so je notica o ,.velikem hudodelstvu* poslala med svet, nam je tuli jasno. Ba!o so vozili, kakor aloji zapisano; pa bi bili radi nekateri, ki niso bili „ne poklicani in ne izvoljeni", zraven grozdje zobali, toda grozdje je bilo zanjo previsoko in zato tudi prekislo ; — morali so vsled tega le od daleč atati in sline požirati. Odtod vsa jeza in maščevanjaželjnost, odtod napad na mladeniče delavskega društva, ki jih dopisnik zaničljivo imenuje „katoliške“ fante, in med njimi onega celo katoliškega tolovaja. Pač čuden tolovaj to !
Toda k stvari! Kar se je slabega zgodilo, to vsi obsojamo. Ne razumemo pa toga, kako ste mogli vožnjo bale, ki se je vršila med peto in šesto uro, spraviti v zvezo z onim dogodkom, ki se je zgodil ob 9. uri zvečer, kakor sami trdite? Kako gre to dvoje 9kupaj, tega mi ne razumemo, razložite nam torej to,
vi	„nekatoliški pa nad vse učeni pionir omiko**, ki nosite zastavo v Zori 1 bo bolj čudno so nam zdi, kako morete vi, „nekatoliški mož1*, kar tje v en dan, brez vsake priče, brez vsakega dokaza, obdolžiti naše mladeniče onega kaznji-vega dejanja !
Z isto pravico, kot vi, lahko rečemo tudi mi: vi sami — to je: vaš zaupnik je vrgel kamon in poškodoval trte, samo da bi vi potem imeli priložnost sramotiti naše društvenike. Z isto pravico trdimo dalje, da je eden vaših „ne-katoliških** zaupnikov tam po zimi nekoč namazal okno in zid našega pevovodja z člov. blatom, o čemur smo takrat namenoma molčali, da se torej vi lahko s ponosom imenujeto „napredni"; ste res napredni, ker se valjete po člov. blatu I Slava takemu napredku t
Glede zadnjega dogodka pa se lo : čudno se nam zdi, da je c. kr. orož-ništvo to stvar tako površno preiskovalo. Ko bi bila preiskava nekoliko bolj natančna, bi se bili gg. orožniki najbrž prepričali, da jih hočeto imeti vi za norca. No, čo so oni s tem zadovoljni, smo mi tudi; odločno pa protestiramo proti temu, da bi se nedolžnim delale sitnosti. Če se dokaže, kdo je kriv, naj se ga le kaznuje ; tudi mi ga izbrišemo iz društva, uko jo naš društvonik. Brez vsakega dokaza pa koga dolžiti in ga sramotiti z priimkom: katoliški tolovaj, to je ciganska nesramnost, to je vrhunoc podlosti.
„Nokatoliškemu pionirju omike“ svetujeinu, naj bo lepo v miru in naj ne napada poštenih ljudi. Ako misli on, da ima prod seboj v Kostanjevici „Cenčke“, kakor nekje drugjo, mu povemo, da se zelo moti. če ne verjame, se bo morebiti na drug način o tem prepričal, pa takrat bo spoznanje prepozno !
Katoliški tolovaj v imenu katol. fantov
S spodnjega Krasa. — Sobotni vihar napravil je tu strašansko škodo, zlasti na sadju in na trtah. Po polju ie vse križem. Hujše ko toča. IJbogi kmet! Da bi vsaj dež priše* in deloma kaj popravil !
Cclj'?. — K javnemu izpitu se je tukajšnji orglarski Soli javilo 9 abitur-jentov, med temi eden iz Trsta. Ker so vsi vešči glasbeniki in zmožni obeh deželnih jezikov, se vsled lepega ved mja 6.
p. župnikom toplo priboroCajo. — Dan skušnje bode določil prečastiti kn. Škof. ordinariat v Maribora. Novi nčenci se nprejemajo do lf>. sept. t. 1. Sprejeti bodo 4 Indi iz goriške, oziroma tržaške vladi-kovine, ako se oplašijo.
V o d 91 v o.
Dreienski delavci nam poročajo iz Amerike : Brali smo dopis v dvanajsti štev. »Primorskega Lista", da pride več naših Dreženčanov letos v Ameriko. In so tudi res prišli. Odpotovali so 20. marca in so srečno dospeli v Mihvankeo na 6. aprila. Zdaj delajo vsi tu. Prišlo jih jo 20 mož iz Drežiinoe, 1 iz Ladri in 8 Ternovčanov. Vsi so tu, sHmo Trnovci so šli v gozd k drvarjem. Doma v Dro-ženci se je bil zmislil neki širokoustnež, da sta dva teh skočila v morje, kar pa ni res. Tako nas je zdaj vseh skupaj iz Drežence 27 mož, saj nas je ob nedeljah, ko pridemo iz cerkve, skoraj toliko kolikor v Dreženci.	,
Slovenci imamo svojo cerkev in slovenskega duhovna. Ne pogrešamo ničesar. Tu v Ameriki jo mnogo drugače, kakor v starom kraja. Ta ne reče nihče vi, ampak vsem le ti. Odkrije so ne nikomur. S klobukorr^ greš lahko v »sak nrad. Klobuk se sname samo v cerkvi.
Iz St. Pavla, Minil. — Javno mnenje v Ameriki skuša že delj časa glede kolonizacije voditi slepo in brezsmiselno politiko Da, skušalo se je celo ustanoviti »kolonizacijski trnst11, ki naj bi posloval po nemškem in kanadskem vzoru. Pogajanja glede ustanovitve zem-skega trnsta vlekla so se skozi celo leto 1905 a se izkazala nevspešnim. Posledica tema je bila, da so se združili najvočji posestniki Zjedinjenih držav severoameri-kanskih v zadrugo: „American Coloni-sation Gompany‘, k katerej sta zadnji čas pristopila tudi T. Weyerhiioser iz St. Pavla in James T. Barber, največja veleposestnika na celem svetu.
Draštvo razpolaga z sedem miljo-nov osemstotisoč jutri zemlje. Za kolonizacije se je namenilo vporabiti en miljon štiristotisoč juter zemlje. 32.000 juter leži v državi Wisconsin.
Družba namerava zgradili ceste in pota, šole in cerkve iz lastnih sredstev.
Zemlja v državi Wiaconsin je za priseljence dokaj ugodna; leži, bogata živil, zdravih vodit, ob jezerih Superior in Michigan, ki tvorila z newjorško luko direktno zvezo. Celo ozemlje je prepre-ženo z železnicami, ki nudijo kaj ugodno priliko razpečavati zemeljske pridelke v večja mesta, na primer Chicago itd. — Družba namerava tudi v slučaju potrebe, za lažjo razprodajo pridobnin zemlje, uvesti zadružni sistem med producenti in konsumenti.
Doslej so se tu priselili Svodi, Nor-vegi, Nemci iz Rusije in Poljaki. — < Glavna družbina pisarna je v Chicagu, JU. Družba ima razun že opisane zemlje fie velika polja v državah Jllinois, Severni in Južni Dalcoti in Washingtonu.
Novice.
Za »Slovensko sirotišče": P. n. gg. Filip Abram 3 K, Jos. Golob 2 K, N. N. 2 K, kot globo za nepravilen naslov, neka oseba 4 K, Antonija Fišer 1 K, Terezija Jalen 1 K ‘20 v, Ivan Simčič, uradnik 2 K lilazij Grča, župnik v Šempasu, zbirko 6 K 18 v.
Bog vsem stotero povrni!
Imenovanju — Preglednik kaznilnice v Gradišču, g. Jakob Pascolelti, jo imenovan za oskrbnika kr.znilnicu v Kopru, za oskrbnika kaznilnico v Gradišču pa je imenovan g. Ladovik Urban, ki je bil dosedaj pristav v dunajskih kriminalnih zaporih.
Proti trgovcem, ki razstavljajo nemoralne slike in kipe. — Na binko-štni pondeljek je šla deputacija „Slovenskega katoliškega delavskega društva v Gorici11 k visokorodnemu gospodu grofu in dvornemusvetovalcu, Attemsu dabi ugovarjala nesramnemu počet,u nekaterih goriških trgovcev, ki razstavljajo po oknih nage sliko in kipe. V zadnjem času sta se v tem oziru odlikovala zlasti G. Fonzari in A. Ga b r š č e k. Visokorodni g. dvorni svetovalec je obljubil pomoč in je prosil, naj se zato ne sklicujejo shodi, ker hoče sam posredovati. Na binkoštni torek se je predstavila g. dvornemu svetovalcu tudi deputacija ženskega društva ,.Skal-nica“, ki jo tadi šla ogovarjat nesramnemu počenjanja v goriškem mestu Tadi to deputacijo je sprejel g glavar jako aljodn.) in je obljubil posredovanje Po prizadevanju g. glavarja so dolični trgovci zdaj umaknili z oken najnesramnejie
podobe in kipe. V tem oziru so bile— kakor čnjemo, pri g. glavarju tadi itali, tinske deputacijo. Prav je tako! Katoličani se moramo zganiti. Aku ne gre z lepa, naj grt> pa z grda I Kaj takega ne smemo več dovolili nikdar I Ako hočejo dolični trgovci rasstavljati nagote svojih soprog, razstavijo naj jih doma, toda ne na javnem trgu. Mi imamo pravica zahtevati, da se naša mladina s tem ne zapeliuje in moralno no ubija! Kaj bi rekli dolični trgovci, čebi začeli mi pobijati njih okna? Mislimo, da bi jim ne bilo prav! Še manj jo nam prav, ko 'gledamo, d« nam moralno obijajo mladino!
Priznana domovinska pravica v Gorici. —■ Goriška mestna občina je odrekla 40 Slovencem domovinsko pravico, za katero so prosili na podlagi novo domovinsko postavo. Mestna občina je namreč v rešitvi dotičnih prošenj trdila, da ni dokazano, da bi prosilci prostovoljno in nepretrgoma deset let bivali v Gorici. Prosilci so se proti taki rešitvi pritožili pri namestništvu v Trstu. To je naročilo mestni občini, da natanjčnejše poizveduje, koliko časa in kako da so prosilci bivali v Gorici. Mestna občinB pa jo vrgla nalog tržaškega namestništva v koš in so ni zanj prav nič zmenila. Vsled tega jo pa samo namestništvo potom tnk. c. kr. okr. glavarstva kot policijsko oblasti, dognalo dotične poizvedbe ter se prepričalo o opravičenosti dotičnih prošenj. Naložilo je vsled tega goriški mestni občini, Ja mora prosilce vsprejeti med svojo Občinarje. Goriško mesto se je pa proti takemu ukazu pritožilo pri ministerstvu za notranjo reči, in ko je ministerslvo pritožbo zavrnilo, naposled tudi pri upravnem sodišču. Dne 2. t. m. se je vršila konečno v ti zadevi pred upravnim sodiščem dotična razprava, in to je razsodilo, da jo pritožba gori-škega mesta popolnoma neutemeljena.
Ubojstvo na Banj&lcali. — V nedeljo proti večera so pili v neki krčmi na Banjšicah lokovski fantje. Nastal jo med njimi prepir. V isti krčmi ata se nahajala tudi brala Markič Josip in Ivan, ki sta skušala prepirajoče pomiriti, a bila sta za to strašno slabo plačana. — Jedenindvajstletnega Ivana Mirkiča jo namreč nekdo tako močno ranil z nožem v srce, daje nesrečnež skoro koj izdahnil svojo dušo. Brat Josip pa je bil tako močno ranjen, na glavi in na levi rami, da so ga morali prepeljati v tuk. bolnišnico, kjer pa ni šo umrl, kakor je zadnju »Gorica11 poročala.
llnda nesreča. — V nedeljo pred-poludno so v Šmartnem pri Kojskem fantje postavljali berjarje za javni ples, brez katerega naši ljudje na deželi ne morejo živeti, čeravno jih skušnja uči, da jim plesi po nepotrebnem praznijo žepe, kvarijo zdravje in kar je še najhujše, da širijo tudi strašno pohujšanje med našo mladino. Bilo jo pa poleg tudi več vaških otrok in med temi tudi 3-letni France Bizjak. Ko so fantje razkladali z voza težke deske, ki so bilo namenjene za berjarje, padla je jedna takih na imenovanega 3-letnega dečka in ga tako poškodovala na rokah in sploh na vsem tolosu, da so ga morali prepeljati v tuk. bolnišnico. Zdravniki bo koj spoznali, da se nahaja deček v smrtno nevarnem stanu. Da bi ga, če le mogoče ohranili pri življenju, izvršili so nt> njem neko operacijo, ki pa ni nič pomagala kajti deček izdahnil je v torek svojo dušo.
Vabilo na veselico, kojo prirodi dekliška šola „Elizabetišče“ v Tomaju dne 21). junija in t. jolija t. I. na dvorišču gospe Marije C* futa-Ucm in. Poje mešan zbor pod vodstvom pevovodje g. A. Germeka. Zičetek ob 4. nri popo-ludne. Vstopnina 40 vin., sedeži 1. vrsto 1 K. 11. vrsto 60 vin. Kor je čisti preostanek namenjen za novo stavbo „E i-zabetišča-1, ne stavijo se meje dobro-tvornosti ter se sprejme hvaležno vsak dar. Vspored: 1. Pozdrav, govori (>futa-Umnan Kristina; 2. A. Foerster: »Pevec’1, pesem; 3. „Preganjana Slovenka’1, prizor v pogovorili; 4. »Slovenska de-klica1*, pesem; 5 »Nedolžnost preganjana in poveličana11, igrokaz v petih dejanjih; 6. Pesmi med posameznimi dejanji: a) P. H. Sattner: »Opomin k petju11, b) A. Foerster: „Naše goro1*, o) A Foerster: »Planinar1, č) H. Vogrič: »Večerni zvon“, d) P. H. Satlner: .Nazaj v planinski raj“. — Po dovršenem vuporedu sledi šaljivo srečkanje z raznimi dobitki. Srečke se prodajajo po 10 vin.
obilni ud ležbi uljudno vabi odbor.
Vabilo na akademijo, ki jo prirede ačenci goriške gimnazije dne 12. junija
v hotelu »Central11 na korist grof-Gyu-lajeve podporne ustanove za gimnazijce. Vpored : 1. Prolog v italijanščini, govori prvošolec Bonetti. 2. Gliick, uvertura k operi »Iphigenie in Au'is“ (finala uglasbil R. \Vagnpr), igra gimnazijski orkester, vodi g. Mausner. 3. Jelen, Domovini, pojo gimnazijski pevski zbor, vodi učitelj petja g. Mercina. 4. Avenarius, Theodor Fischer, dokliimujo šestošolec Stiegler.
6. Offenbach, liarcarola iz opero „H)ff-manns Erziiblungen1*, igra orkester. 6. Muenone, II gondoliero, poje pevski zbor.
7. Gregorčič, Oljki, dekUmujn petošolec Rijavec. 8. Schubert, Der \Vandorer, s apremljevanjem orkestra poje osmošoloc Sedej. 9. RaIV Polka de la Reinn (za klavir), igra osmošolec Dioudonne. 10. Grieg, Landerkennnng, poje pevski zbor s apremljevanjem orkestra. Zičetek ob 6 zvečer. Vstopnina: Sadeži I,—III. vrsto po 3 K, IV, —VIII vrste po 2 K, v ostalih vrstah po 1 K. Stojišče po f>0 vinarjev.	Odbor.
Toča v Furlaniji. — V nedeljo je napravila toča, ki je padala med Ron-kami in S. Zanutoin v Furlaniji prav mnogo škodo. Toča je padala samo pet minut, a padlo je je toliko, da jo ostala čez 1 uro nerazstaljena na polju in se jo zdelo, kakor da bi bilo polje pokrito z ledom. Pri ti priliki je ubila strela tudi neko osebo, ki je vedrila pod nekim drevesom.
Izpred porotnega sodišča. —■ V petek so jo vršila pred tuk. porotnim sodiščem kazenska razprava proti Ivanu Werku in Viktorju Benussiju Iz Trsta zaradi razžaljenja časti potom tiska na škodo odvetnika dr. Staniča. Ivan Work kot lastnik v Trstu izhajajočega lista „11 Gazzettino“ in Viktor Banu ti kot odgovorni urednik sta tožena, da sta v raznih člankih omenjenega lista žalila odvetnika dr. Staniča očitajoč mu odoruštvo in druge slične nelepe čednosti. V ti zadevi so je že vršila porotna razprava v Trstu, kjer sta pa bila obtoženca oproščena. Na pritožbo ničnosti, katero jo vložil dr. Stanič pri najvišjem sodnem kot kaaacijskem dvoru na Danaju je najvišje sodišče prvo razsodbo razveljavilo tor odredilo novo razpravo, določivši v la namen Goriško porotno sodišče.
Predsedoval je v včerajšnji razpravi dežolnosodni svetnik Schmarda. Prised-nika pa ata bila sodni svetnik Zoror in sodni tajnik Musina. Zapisnikar je bil avskultant Komavoc. Dr. Stanič zastopal so je sam osebno, toženca pa je zagovarjal dr. Biasiotto in 8'cer v nonavzoč-nosti tožencev, ki sta hotela biti bolna. Porotna klop je. bila mešana. Izid razprave je bil ta, da je bil vsled pravoreka porotnikov Ivan VVerk obsojen na tri mesece zapora in na povrnitev pravdnih stroškov, Viktor Bennosi pa na 1 mesec zapora tor na povrnitev stroškov.
V torek bo je vršila pred tuk. porotnim sodiSčem kazenska obravnava proti 4f> -letnemu Andreja Strutzu zaradi goljufije. Strutz jo numreč prodajal po deželi nevednim ljudem loterijske pro-špekto za prave loterijske srečko in je na ta način ogoljufal 169 oseb za 913 K. Zaradi tega jo bil vsled pruvoroka porotnikov obsojen na 2 in pol letno ječo, poostreno z jednim postom in trdim ležiščem vsdki mesec.
Protlavstrijske demonstracije v Vidlllll. — V Italiji praznujejo prvo nedeljo meseca junija vsako leto njih tako-zvano „festa dello slatnlo". Pri ti priliki imajo po vseh mestih, kjer se nahaja vojaštvo, velike vojaške parade, takozvano »riviste militari“. Take „riviste tniliari•* so na omenjeni dan tudi v Vidmu. Ta dan pride v Videm vse polno ljudstva, in posebno pa naši neodrešenci iz Trsta, iz Gorice in iz Istre romajo ta dan kar trumoma v Videm, da si ogledajo ono vojaštvo, od katerega pričakujejo rešitvo izpod avstrijskega jarma. Tako jih je bilo tudi minulo nedeljo v Vidmu vse polno neodrešoncev iz naših primorskih dežel, posebno pu iz Trsta in Gorice Na poseben način so dali naši neodrelenci v nedeljo s tem izraza svojim čutom, da so položili najprej pred Garibaldijev spomenik dva velika venca z napisi: »Tri-este irredenta* in „i' Istria irredenta11. Potem ao pa imeli shod, na katerem se jo govorilo izključno o rešitvi naših pokrajin izpod avstrijskega jarma. Vsakemu govora so sledili burni klici: K/viva Tri-este irredenta. evviva 1’ lUria irredenta. Italijanska oblast je pa vse te demonstracije opazovala mirno in z dopadenjem ter s tem pokazala, kako odkritosrčna prijateljica in zaveznica nam je ta blažena Italija.
Izgubila je neka oseba v Podleseab Banjšice knjižico z denarjem Kdor je denar našel, naj ga vrne dotičnemu, ali pa naj ga izroči našemu upravništvo.
Otvoritev karavanske železnice. — Proga Cilovec- Bistrica je Jo izročena prometa. Do Žihpolja so na kolodvorih samonemški napisi. Svetna vas in Bistrica imata dvojezične napise.
/opet krivica Slovencem. — Kako krivično se postopa od strani vlade nasproti koroškim Slovencem, kaže ukaz železniškega ministerstva, ki ukazuje dvojezično napise še le od drugo postaje za Celovcom na novi železnici, — mesto da bi že na postaji celovški bil dvojezičen napis, kaj še le v Vetrinju (Viktring) prvi postaji za Ciilovcem v slovenskem ozemlju. Poslanci in merodajni faktorji se pozivljejo, da store potrebno korake.
Zopet lepa slovenska zmaga na meji — Pri dne 26. maja so vršeči občinski volitvi v Selnici ob Muri, župnije šentiljske, so Slovenci zmagali sijajno v vseh troh razredih. Občina šteje 1000 prebivalcev in 190 hišnih številk, ter je trdno ob nemški meji. Slovenski volilci so ae organizirali in s tom dosegli čez vse lepo zmago. Nasprotniki si niti niso upali javno nastopiti. Slava zavelnim braniteljom našo meje !
Nagloma umrl jo V VViirzburgu slavni pisatelj profjsor katoliške teologije Herman Scholl.
Stavka mizarskih pomočnikov v Inomostu jo končana. Mizarski pomočniki so dosegli deveturni delavnik in zvišanjo plače, zato pa so morali dovoliti prostovoljno akordno delo.
Novi kolodvor pri sv. Andreju v Trstu je bil otvorjon danes in sicer za potnike in za prtljago.
Namoumor na pokopališču. — Na pokopališču v Balemgradu se jo mtre-lil major Milojo Jakovljevič radi velikih dolgov.
Konj pobil s kopitom dva človeka. — Stavbeni mojster Franc Dor-wu3chek v Mariboru ima par hudobnih konj, ki sta dno 28. maja t. 1. uničila dvoje človeških življenj. Ko je hlapec Janez Joke konja prepregal, ga jo odun s kopitom tako silno butnil v trebuh, da jo Joke drugi dan v bolnišnici umrl. Šs iati dan je ravno isti konj tako nosročno brcnil provoščeka Jurija Kosar, da je čez tri dni umrl. Kosar je namreč prišel pri vožnji temu hudobnemu konju pre-blizo, tako da ga je lahko zadel. Konja bodo zaradi to njegovs lastnosti pobili.
Strela ubila dva človeka. — D.ie 30. maja jo prišla huda nevihta čez okolico Št. Petra v Savinjski dolini. M-jd treskanjem jo atrela udarila na polje, kjer je delal posestnik Zagožen s svojo družino. OJ atrele zadeta sla bila na mestu mrtva Zagoženova žena in 18-letni sin. Zagožen in drugi njegov otrok sta nezavestna obložalu. Zagožen je že okreval, otrok pa šo no.
Listnica uredništva. — Kor sa-mijo tudi preč. gg. župnika iz Č-ipovana in kurata iz Lokovca, da bi bila spisala dopis »01 nikod'1 katerega smo priobčili v predzadnji št. „Pr. L.“, izjavljamo tu, da nista omenjena gospoda v prav ni-kaki zvezi z omenjenim dopisom. J
<1 JL
S t-'
s
Skrb vsake gospodinje Je posvečena družinski blazini'!
Kathrelnerjeva Kneippova sladna kava
Je po Kathrelnerjevem načinu svojega proizvajanja okusna, zdravju v prnspeh in poceni, Ima torej neprecenljiv e prednosti za vsako gospoJinJstvol
Poudarjajte pri nakupovanju Izrečno ime Kathreiner in zahtevajte I« izvirne zavoje z varstveno znamko župnik Kneipp
r
[ s. f r
U‘ V', <!
«6
K vf
1*»
'Na
K* it 1*
ZAHVALA.
Mnogi dokii/i >očulja ul; smili našima ljubljenega in ne-po/altnega očela, svaka in tasla, posestniku
| JBIaža Ji uta
so nam bili olajšava hrilkosli, za kar so najlopleje zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in spreljevalcem njegovoga Inipla k večnemu počitku.
(lorenjavas, 1. junija l(J0ii.	v
Žalujoči ostali.
snra.-i
Loterijsko številko.
2. junija.
Dunaj................21	19	f>9	65-
Gradec...............78	7	8(>	f)3
29
Peter Šherbic,
Gorica, Rivo Como h. št. 13
(nasproti zaloge vina (j. bratov Bolaffio)
priporoča svojo zalogo piva iz prve domače pivovarne g. Auer-jevih dedičev v Ljubljani.
Lekarna
CrisUfoletti t Gorici S
Prave In edine žel. kapljice j\
s znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če ae jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena tnamka) popije — Okrepi
ielodec, storž, da zgine v kratkem času omotica in ii-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi storž, da človek raje ji.
VV^ Cena steklenici 60 vin. fS£'
fr
Karol Drašeik
pekov, izvedenec na Komu v (iorici
odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. v S Kini na razstavi i. l'Jiii) * /Uto svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejepa, zn nove nw3e in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročilu izvršil,|t* točno in natančno po želji gospodi v naročnikov.— priporoča se z;t i»j«* svojim rojakom v mestu in na * J i • ?. f* I i najuljudneje.
M
Goriška zveza
gospodarskih zadniti iu društev Gorica, ulica Vetturini št. 9.
priskrbujo udom „OntrHlno posojilnice" v Gorici in drncih pridruženih zadrug po G 'rškem • Al ulro giilico 98/99% po K (it?) ) <| ; žveplo I. vfste 8f) 95 lino no K 18— (| — V zalogi ima: Superfosftt 14|Iti",„ po K. f> 30 q ; Superf sfiit 12/14% po K (V— q; Tomasova žlindra 14/16% po K 6'— q ; Kudeča sol po K 7.30 i|. Kuhinjska sol po K 20’— ‘|; Klnjno vaj no 40% po K 23-— <\. Zclnje troje je v vrečuh po f>0 tg. Cena /a modro galico velja samo za blago, kolikor, "H ima So na razpolago; vsled tega nai se požurijo oni, ki mislijo šo naročili.
HHES3EIHEI9EIBI
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča časliti duhovščini in slav-numn občinstvu v mestu iu na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandoniingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: l.ncca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, I, 1, I), I, 5. Več vrst riža. Miljsvcčo prve iu druge vrste, namreč ob kila in od (»nega funta. Testenine i/ tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila iu Metoda. Moka i/. Majdiče-vega mlina i/ Kranja iu i/. Jocli-numn-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
0
And. Fajt,
liek. izvedenec (iorlca I——-tekališče Fr. Josipa št.2 (lastna
hiša.
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k hor aa tiare maše in godove, kola ti. aa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po belji naročnikov. Ima in prodaja različne muke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
o
xt
03
ti
od
a
o
d
o
(h
o
M
O
fc
k
Prosiva zahtevati listke'
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nosilelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerlkanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
F
a *
°
M
T)
o
N
O
M
H
a
•>
j
§
o
g
3
p
Pu
O
t
Prosiva Bahtevati listkel
H ]ahob Šuligoj, Dorica, A
urar c. kr. drž. železnic.
Gosposka ulica št. 25	££&
priporoča svojo zalogo raznovrstnih birmanskih daril po zmernih cenah.
flnton Krušič	=	DO~l ummmm m
trgovec, krojaški mojster, tekališče		1^4 <
J. Verdi 33 in tekališče Fr. Josip 53		Cbmhh ■
Zgoraj imenovani naznanja		p>
		CO CD
sl. občinstvu in posebej čč. du-		
hovitim, da mu je ravno do-		
spelo sveže avstrijsko in angle-		
ško blago za vsakovrstne stanove.		o
Izdeluje po najnovejih krojih.		ZZ3
Blago in delo jamči.		
„\lzajemna zavarovalnica v Ljubljani" §K
Dunajska cesta 19 — v Medjatov hiši v pritličju — Dunajska cesta 19
VMprejema:
1. Zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;	M
2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poškod- m bi in	J
3. Zavarovanja za nižj(‘avslrijsk:> deželno za-varovalnieo na Dunaju za življenje in za nezgodo.
n
Pojasnila daje in vsprejeina ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Taedina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri a vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebe za tazaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem popolno varnost.
#
Svoji k svojim!
Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16.
. Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici! |