Lelo XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za'/t leta 90 din, za ■/« leta 45 din, mesečno 15 din; za inO' zemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Številka 22. Uredništvo in upravnittvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt v m m a M. počt. hranilnici v Ljubljani Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo fefjgjg vsak ponedeljek, sredo In petek Ljubljana, ponedeljek 22. februarja 1937 številki din f*50 Vprašanje tujih družb V zadnjem času se posveča v naši Javnosti vedno večja pozornost vplivu tujega kapitala in tujih družb na naše gospodarsko življenje. Tudi v narodni skupščini je bilo te dni ponovno govora o tujem kapitalu, dasi pravega uspeha vsi ti govori še niso dosegli. Toda vprašanje tujih družb je za nas vse tako važno, da se mora to vprašanje že enkrat rešiti in če iz nobenih drugih razlogov, pa vsaj z ozirom na interese naše državne blagajne. Notorično namreč je, da baš ona podjetja, ki imajo največje zaslužke pri nas, plačujejo primeroma najmanj davkov. V to vrsto spadajo zlasti razna velika tuja rudarska podjetja, ki dosegajo tudi nad 100% čistega dobička na leto, a ki plačajo manj davkov ko naše domače in neprimerno manjše podjetje, ki se komaj še bori za svojo eksistenco. Pri tem pa uživajo ta tuja podjetja še raz-1 ne posebne ugodnosti, ki jih domača nikakor ne morejo doseči. Najmanj, kar se more zato zahtevati je, da se revidirajo vse koncesije tujim podjetjem in da se vse njim dovoljene ugodnosti ukinejo. Zlasti pa, da se ukinejo posebne ugodnosti podjetjem, ki dosegajo Visoke čiste dobičke in ki bi mogla tudi brez teh ugodnosti izplačevati dobro dividendo, pa Čeprav bi plačevala višje davke in boljše mezde. Ne bo drugače, toda tudi naša država bo morala slediti primeru perzijskega šaha, ki je brez ozira na vse grožnje zahteval revizijo koncesij za petrolejske vrelce in to revizijo tudi dosegel, da je mogel samo z večjimi dajatvami petrolejske družbe urediti svoje državne finance. Po tem zgledu se bomo morali ravnati tudi mi. Vendar ne gre, da imajo od vseh velikih rudarskih zakladov Jugoslavije vse mogoče tuje družbe naravnost velikanske dobičke, le mi pa nimamo od tega bogastva nič. Za nameček pa dajemo tem tujim družbam k vsem njihovim visokim dividendam še posebne ugodnosti, da se njih dobiček še prav znatno povišuje. To že ni več liberalnost do tujcev, temveč gladko zapravljanje narodnega premoženja. Menda je več ko dovolj, če pustimo tujim družbam 10%, pa magari celo 15% čistega dobička, to pa je le malo preveč, če pustimo, da imajo tudi 100% čistega dobička. Saj v svoji zemlji takega dobička nikdar ne bi dosegli. Revizija vseh ugodnosti, ki jih uživajo tuje družbe pri nas, je torej prva in neobhodng potrebna naloga. Tej reviziji pa mora takoj Bloditi tudi revizija davčnih obveznosti tujih družb. Vendar ne gre, da plača tuja družba, ki dela le pri nas, v Jugoslaviji manj davkov, kakor pa v Angliji, kjer je sedež družbe. Upoštevati je vendar titeba, da morajo naša domača podjetja jilhčati tem več davkov, čim manj jih plačajo tuja podjetja. Vendar ne bomo zaradi tujih podjetij obdaČeVali v večji meri doipačih! Revidirati pa je treba tudi vse pogodbe tujih družb z njih nameščenci in delavci. Ne gre, da bi naši delavci bili skoraj na stpppjr kolonijskih delavcev, ki morajo delati za vsak denar. Prav tako pa ne gre, da bi bila za naše ljudi dostopna le slabše plačana mesta. Tuji kapital se mora zadovoljiti s tem, da pri nas doseže dobro rentabilnost, ne pa da k nam še dovaja tujih delovnih moči, da so naši ljudje zaradi njih ob zaslu* žek. V zvezi s tem pa je treba rešiti še eno vprašanje, ki je tudi vedno bolj pereče. Le prepogosto se širi tuji kapital pri nas s tem, da korumpira naše ljudi in da si na podlagi provizij, ki jih plačuje, ustvari Čisto izjemen polo- žaj, da se njegd ne tičejd nobeni naši zakonski predpisi. Na podlagi teh s provizijami ustvarjenih zvez mofe tuji kapital kljubovati tudi običajnemu nastopu naših gospodarskih stanov, more kljubd* vati tudi volji vsega prebivalstva, ker preprečijo njegovi zaščitniki vsako akcijo, ki je naperjena proti njemu. Korupcija se ni pri nas nikjer tako zelo razvila kakor v zvezi s tujim kapitalom. Zato je nadzorstvo nad tujim kapitalom ena prvih potreb. Nikakor nočemo, da bi se poka-1 je. Enako pa bi bila potrebna po- i- ____i* i •_____ i___i •_________________________ zala proti tujemu kapitalu, ki ga potrebujemo, kakršna koli sovražnost ali animoznost. Tudi pošten zaslužek in v primerni višini naj bo tujemu kapitalu zagotovljen. Toda delovanje tujega kapitala je treba spraviti v prave meje, in če ni treba, da bi bil zapostavljen pred domačim, pa je še manj dopustno, da je favoriziran na škodo domačega. A to se danes dogaja in zato je vprašanje kontrole nad tujim kapitalom vedno bolj nujno in pereče. Prvi skromni zboljšanja Padanje obratov se l v ustavilo Prvič od izbruha gospodarske krize izkazuje statistika ljubljanske Zbornice za TOI o gibanju obratov na njenem ozemlju nekoliko ugodnejšo sliko. Število odjavljenih obratov ne presega več v tako obupno visoki meri število prijavljenih, temveč je bilo celo prijavljenih obratov več ko pa odjavljenih. Toda napačno bi bilo iz tega prvega ugodnega znaka že sklepati o zboljšanju položaja, ker v vsem 1. 1936. odjave še daleko prekašajo prijave, kakor bo pozneje iz celotnih števik jasno razvidno. Končno pa se tudi ne sme pozabiti, da se je stalno padanje obratov od 1. 1932. dalje končno moralo tudi enkrat ustaviti, saj je to stalno padanje obratov že tako razredčilo vrste obrtnikov in trgovcev, da je enkrat vendar moralo priti do zboljšanja. Vsa stvar pa je sedaj v tem, kako doseženo zboljšanje ohraniti, da ne bomo že to leto zopet morali govoriti o ponovnem padanju števila obratov. Da pa se zboljšanje ohrani, je samo eno sredstvo: da se že enkrat upoštevajo predlogi in zahteve naših gospodarskih organizacij, da se že enkrat začne voditi gospodarska politika, kakršno naše gospodarstvo potrebuje. Treba je olajšati davčno breme, treba je napraviti konec vsem neenakostim, odpraviti treba privilegije nabavljalnih zadrug in konzumov ter industrijskih prodajaln ter zatreti že enkrat vse nelegalno kroš-njaiTstvo! In treba je nadalje stopiti na prste kartelom, uvesti strogo nadzorstvo nad vsemi tujimi družbami, zlasti pa onemogočiti; tuje veleblagovnice. Ne nazadnje; pa je treba pomagati tudi našim denarnim zavodom, da bodo mogli; normalno obratovati, ker njih funkcije na gospodarskem polju državni denarni zavodi nikdaT ne morejo nadomestiti. Uvesti pa je treba tudi red v naši upravi, ki sel mora debirokratizirati in decentralizirati, da bo v živem kontaktu z ljudstvom in z gospodarskim življenjem, ne pa obojemu čisto odtujena in zato le v oviro našemu gospodarskemu razvorn. Ena ko druga teh zahtev' ‘je- nujna in ne-j odložljiva in nobenega- resničntega zboljšanja ne bo, če se ne bodo vse te zahteve izvedlb. * Stedaj, ko jč v nekaterih delih naše države nastalo resnično zboljj šanje, je tudi'daha možnost, da sej 'Začno te zahteve izvajati. Naj tej hte porabi Večji nafOdtii dbhodek le za'pioVečHnjfe'fiskalnih' dohod- kov, temveč tudi v olajšanje davčnega bremena, ker potem bo šele zboljšanje gospodarskega stanja dajalo res dobre obresti. Ko pa registriramo to prvo zboljšanje v stanju trgovine i-n obrta v Sloveniji, pa moramo tudi ugotoviti, da se to zboljšanje ne more niti izdaleka primerjati z zboljšanjem v drugih pokrajinah. Ce je mogel finančni minister v svojem ekspozeju navesti, da je bilo lani odprtih novih trgovin v Beogradu 1732, v Osijeku 253, v Splitu 149, v Petrovgradu 257, itd., moramo mi konstatirati, da je kljub rahlemu zboljšanju v 4. četrtletju 1936. padlo Število trgovin v 1. 1936. v Sloveniji za 883, število obrtov pa za 502. Slovenija se torej še ne more pohvaliti z zboljšanjem, Slovenija je še nadalje deficitna. Zato pa je tudi Slovenija danes bolj ko katera koli druga pokrajina potrebna držav«« pbrao#, ne pa, da .mora ona prispevati še za druge'"pokrajine. Ne sme ta napačna finančna politika uničiti še zadnjih ostankov nekdanjega, slovenskega blagostanja. Celotno sliko o gibanju obratov v k 1936. nam kažejo naslednje Obrt: četrtletje I. II. III. ' IV. prijav- ljenih 251 232 103 320 odjav- ljenih 478 365 246 325 -227 — 183 — 143 + 1 skupno 912 Gostinski obrati: 1414 502 Obratov je bilo prijav- odjav- ljenih ljenih Trgovina: četrtletje '203 I. 528 -325 II. 183 283 — 100 * III. 189 142 + 27 IV. 212 197 + 15 skupno 767 1150 I. 67 76 - 9 II. 58 69 -11 III. 65 43 + 22 IV. 59 46 + 13 skupno 249 234 + 15 Industrija: dobna organizacija tudi v Nemčiji, obe organizaciji pa bi delovali skupno in složno. Na tej zamisli je bila ustanovljena tudi družba »Technisthe Union« v Zagrebu. Kakor pa je bila zamisel nove družbe pravilna, tako je bila njena izvedba slaba in napačna. Namesto da bi se Nemci obrnili na naše znane gospodarske ljudi, da bi pred ustanovitvijo družbe vprašali za svet tudi naše gospodarske organizacije in gospodarske liste, so zaupali vse nekemu Milanu Dafii-ču, ki ga v naši gospodarski javnosti sploh nihče poznal ni. Končno pa je še prišlo na dan, da je pravo Ime Milana Daniča Alfred Dia-mantstein, da je bil dve leti zaprt kot agent Bele Kuna. Cisto po nepotrebnem si je tretji rajh nakopal blamažo, da si je izbral za svojega zaupnika v Jugoslaviji Zida in bivšega komunista. Posledica tega odkritja je bila, da Je ve* upravni odbor Tehnične unije odstopil in da se danes ne ve, če bo ta družba sploh še delovala ali ne. Toda podobna družba je potrebna in tako v našem ko v nemškem interesu je, da se ustanovi organizacija, ki bo pospeševala trgovinske odnošaje med Nemčijo in Jugoslavijo. Toda takšno organizacijo naj ustanove v Jugoslaviji pravi zastopniki našega gospodarstva, naši jugoslovanski gospodarski ljudje, pa tudi ne bo nobene nepotrebne afere. To je nauk afere Diamantstein in ta nauk naj ne bo zaman! Vse leto je bilo 6 obratov več prijavljenih ko odjavljenih. Ce pa pogledamo nazaj na gibanje obratov od 1. 1932.' dalje, potem dobimo naslednjo sliko: - 452 -1330 -1373 - 976 - 383 Trgovina: prijave odjave 1932 1069 1521 1933 777 2107 1984 670 2043 1935 640 1616 1936 767 1150 skupno 3923 8437 Obrt: 1932 2007 2017 1933 927 2263 1934 992 2361 1935 835 1557 1936 912 1414 -4514 — 10 — 1336 — 1360 — 722 — 502 skupno 5673 9612 — 3939 Od leta 1982. dalje je torej število trgovin in obrtov v Sloveniji nazadovalo za nič manj ko 8453 ali okroglo za 8500 obratov. Za majhno Slovenijo, ki je vrhu vsega agrarno pasivna pokrajina, pač 3831 katastrofalna številka. Afera Dlamant Na senzacionalen način poroča beograjsko časopisje, zlasti pa »Politika« že nekaj dni o aferi zagrebške '»Tehničke unije«, kakor da bj, šlo tu za afero, ki bi se mogla primerjati z našimi najveČ-jimi aferami, kakor našlčko, Židom Regenstreifom, gradnjo železnic po tujih družbah,, raznimi tihotapskimi aferami, invalidsko afero itd, V resnici pa je stvar precej drugačna ih iz vse afere »Tehnične upije« je psjala le afera Žida Dia-mantsfjčina, ki se je pri nas lepo prekrstil v Milana Daniča. ft&jtl pppdvsem je treba omeniti,, da .^Tehnička unija« še ni začela delovati in da tudj. nihče ni bil'oškodovana Ce se kljbb temu o tej aferi piše tako na široko, mora človek nehote dobiti vtjs, da niso ustvarili afero stvarni razlogi, temveč čisto posebne špekulacije, ki tudi niso brez zveze z zavistjo konkurence. Ni pa niti izključeno, da se je hotelo pokazati, da nima afer le Beograd, temveč so te tudi v drugih krajih. Afera sama je danes Že prav za prav likvidirana in zato ne bi bilo treba d njej še pisati. Toda afera je dala tudi dober nauk, ki zasluži, da se poudari. Poglobitev naših trgovinskih od-nošajey z Nemčijo je na vsak način zahtevala ustanovitev posebne organizacije v Jugoslaviji, ki bi pospeševala te trgovinske odnoša- Za rešitev kreditnih zadrug Kreditne zadruge bodo izvzete iz določb uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Kakor poroča »Politika«, pripravlja vlada amandman, s katerim se bodo kreditne zadruge izvzele iz določb uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Zaradi teh določb so namreč prišle kreditne zadruge v izjemno težaven položaj. Ker so znašali kmetski dob govi večinoma mam j ko 25.000 din, so izgubile kreditne zadruge polovico, oz. četrtino svojih terjatev. Poleg tega pa so izgubile tudi vso svojo kfientelo, keT je vse dolžnike prevzela Priv. agrarna banka. Zadruge bi morale zato po vrsti likvidirati. Še vedno pa je kreditno zadružništvo podlaga vsega zadružništva in slovenskim zadružnim centralam se je sedaj posrečilo prepričati vladne kroge, da je treba kreditno zadružništvo izločiti iz uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. To se bo sedaj tudi zgodilo. Vprašanje pa je, če ne bi1 bilo najbolje, da bi se sploh vsa kmečka zaščita polagoma popolnoma likvidirala. Naša statistika se z angleško ne ujema Po ura dri ih angleških podatkih je uvozila Anglija iz Jugoslavije blaga za 1,9 milijona funtov, proti 1,2 milijona v 1. 1935. Izvozila pa je v Jugoslavijo blaga za 0,9 milijona funtov (1. 1935. prav toliko), da je bila Anglija proti nam pasivna za 1 milijon funtov (za 238 milijonov din). Po naši statistiki pa smo bili lani proti Angliji aktivni le za 84 milijonov din, dočim smo bili leta 1935. celo pasivni za 161 milijonov dinarjev. Katera statistika je torej pravilna? Kako se bodo razvijali naši trgovinski odnošaji z Nem- v • • eijo 0 tem pravi »Jugoslov. L|oydx med drugim naslednje: Do konca tega tedna bcwešeno vprašanje glede plačilnega sporazuma z Nemčijo. Ker znaša uaš aktivni saldo, če se odbijejo nemške terjatve za Zenico, okoli 20 milijonov mark, predlagajo nekateri, da, bi se naš izvoz v Nemčijo omejil. V zvezi s tem pa je še opozoriti na razliko mnenj nemških in naših strokovnjakov glede naših izvoznih predmetov. Nemci bi n. pr. hoteli predvsem uvažati našo pšenico, mi pa bi hoteli zlasti živino in živalske proizvode. Vendar pa se pričakuje, da bodo ostali kontingenti, ki smo jih dobili v Dresdenu, še nadalje v veljavi. V kratkem bo rešeno vprašanje nabave železniškega materiala za vsoto 400 milijonov din. Po vsej verjetnosti se l>o vsaj polovica tega materiala nabavila v Nemčiji in bi se s teni naš saldo zmanjšal od 280 na 80 milijonov din. Lansko leto smo uvozili iz Nemčije blaga za 1087 milijonov din. Toda to niso bili samo nemški proizvodi, temveč je bilo med tem blagom tudi mnogo »tranzitnega« blaga, ki smo ga uvozili iz Južne Amerike, Afrike in Japonske. Tega tranzitnega blaga je bilo vsaj za 200 milijonov din, to je 20% vsega našega uvoza iz Nemčije. To blago smo dosedaj uvažali' večinoma neposredno iz tujih krajev. Za to blago pa smo morali dajati devize in zato smo lani prepovedali uvoz blaga iz Japonske. Sedaj pa dobivamo to isto blago iz klirinških držav. Nemčija nima nobenega interesa, da dopušča prevoz takšnega blaga skozi Nemčijo, ker mora sama plačati za to blago devize. Vendar ni delala nobenih težkoč za izvoz tega blaga. Mi pa smo imeli od tega samo> koristi. »Jugosldvenski Lloyd« zaključuje svoja izvajanja, da bi mi bili brez tega tranzitnega blaga v trgovinskih odnošajih z Nemčijo aktivni vsaj za 100 milijonov din, do-čim smo danes pasivni. Kompenzacijski posli z Ameriko in drugimi nekli-rinškimi državami Na zadnji seji uvoznega odbora pri Narodni banki se je sklepalo o trgovini na podlagi kompenzacij. Zlasti se je govorilo o kompenzacijskih kupčijah z Združenimi državami Sev. Amerike. Uvozni odbor je sklenil, da se kompenzacijski posli z Ameriko in drugimi nekliriuškimi državami dovolijo, toda samo z namenom, da se poveča izvoz onih naših izvoznih predmetov, ki niso izrečno izvzeti iz kompenzacij. Ti predmeti se bodo izvažali na ta način, da se bo ena tretjima njih vrednosti kompenzirala, z drugo tretjino bodo mogli izvozniki svobodno razpolagati, tretjo tretjino pa bodo morali ponuditi Narodni banki v odkup. Na podlagi kompenzacij pa se ne morejo izvažati zlasti naslednji predmeti: baker, volna, kože velikih živali, koruza, pšenica, opij in hmelj. Izvoz vseh teh predmetov se mora plačati z devizami. Pred pričetkom trgovinskih pogajanj z Argentino Kakor poroča »Jugoslovanski Kurir«, se v Beogradu že pripravlja material za trgovinska pogajanja z Argentino. Naš argentinski poslanik dr. Cankar bo v kratkem dobil pooblastilo vlade, da začne trgovinska pogajanja. Prejšnja leta je trdila argentinska vlada na podlagi svoje nepopolne statistike, da je naš uvoz v Argentino trikrat večji kakor pa njen izvoz v Jugoslavijo. Ko pa je uvedla Argentina statistiko na podlagi potrdil o izviru blaga, se je izkazalo, da je imela Argentina aktivno trgovinsko bilanco .^Jugoslavijo. Na sklenitvi trgovinske pogodbe Argentino so posjebno interefii-rani naši lesni izvozniki. Posebno bukovina bi se ifiogla uspešno plasirati na argentinski trg. Sedaj nam precej ostro konkurirajo Če-hoslovaki, ker pač ima Češkoslovaška žč davno sklenjeno trgovinsko pogodbo a* Argentino. Upati je, da se bo sedaj trgovinska pogodba z Argentino vendarle sklenila, saj smo menda zadnja država, ki še nima trgovinske pogodbe z Argentino. V soboto jp bilo zaključeno zasedanje banovinskega sveta. Treba je priznati, da se ije slovenskemu gospodarstvu posvečalo na zasedanju mnogo pozornosti in da je bila pri vseh dobra volja, da bi se pomagalo slovenskemu gospodar stvu i/. sedanje krize. Ta dobra volja bi tudi dlfe^glft Tu nog uspehe, če bi%ij?fefibv4lMki|:j9 v resnici pravd 'zakondoapio t' in ne le posvetovalni organ. Mor« tudi to enkrat še doživimo. K svojini poročilom o zasedanju bano\i našle Skok delnic Trepča Mineš v Londonu Pred kratkim so skočile delnice družbe Trepča Mineš v Londonu nh 30 šilingov, čeprav znaša njih ndrninala damo 5 Šilingov. Pri tej priliki so se pojavili v angleškem tisku , zanimivj. komeu-tarji. Neki list piše, da §e ta skok kljub odličnim cenam za svinec pretiran! Isti ljist piše, da imajo od vseh jugoslovanskih delnic -najboljšo bodočnost delnice podjetja Zletovo, ki so bile šele pred kratkim izdane. Te delnice priporoča list kot mnogo boljše kakor pa so delnice Kopaonika, ki tudi noti- rajo n,a.londonski borzi, čeprav np uradno. V komentarjih drugih listov se poudarja,,ne %anio odlično stanje teli družb, ki mor čjo računati'še na boljše dobičke,-temveč tudi na zboljšanje zunanje-poli-$čuega položaja Jug<$lavije. 'Kot posebno važen dogodek se označuje sklenitev prijateljskega pakta med Bolgarsko in Jugoslavijo. Po nekih vesteh so začeli Francozi v velikem obsegu kupovati v Londonu delnice teh družb. Političiie vesti Jugoslovanski stalni delegat pri Zvezi narodov dr. Subotič je v tajništvu Zveze narodov registriral pakt prijateljstva med Jugoslavijo Zasedanie ba sveta zakli enakomerno. Davčna bremena so še vedno na nekatere pokrajine naložena v večji meri ko na druge. Razlika pa je tudi v, mezdah in z novo uredbo o minimalnih mezdah te razlike še ne bodo odpravljene. - Akordno delo ni mogoče v vseh . i ... ■» v o- tvornicah odpraviti in zato prosi lju industrija, ki je izg Vsi banovinski dolgovi so znašaji 31. RL 1936 02,304.431 din Med upniki ije na prvem mestu banovinska hranilnica v Ljubljani z okoji 19 milijoni din, nato banovinska hranilnica v Mariboru 15,480.000, Poštna hranilnica z 10,000.000 in Pokojninski zavod z 9,500.000 din. Obrestna mera se giblje med 7 in 9%, kar je vsekakor mnogo in bi. bila konverzija ■dolgov nujna. Ves denarni promet banovine se opravlja po Poštni hranilnici ter plača banovina za pristojbine in tiskovine okoli 200.000 din na leto. Potreba klirinškega zavoda v Sloveniji postaja vedno bolij evidentna. Plačilo predvojnih avstro-ogrskih rent. Banski svetnik dr. Golia je na zasedanju sprožil tudi zelo važno vprašanje predvojnih a vat.-ogrskih rent. V Sloveniji imajo regulativne hranilnice teh rent za blizu 100 milijonov kron in Jugoslavija bi morala te rente obrestovati po mirovni pogodbi. Vse prošnje pa, da bi država to storila, so bile dosedaj brezuspešne, čeprav je obveznost države nesporna. Predlaga zato banskemu svetu posebno resolucijo, da se to vprašanje enkrat uredi, kar je tudi v interesu državnega ugleda in kredita. O stanju trgovine, obrta in industrije je poročal dr. Maru, Položaj se je nekoliko zboljšal, kar dokazuje tudi zmanjšanje števila konkurzov od 43 na 28. Ustanovili sta se lani dve novi delniški družbi. Avtobusnih podjetij je 53, ki so imela v obratu 78 prog s 1871 km dolžine. Posebno uspešno je deloval za- osebno te: tnih predlogov, i pomanjkanja čakali na rea- je izgubila njej jeTMgrora div crolia o"pre' obilici (levi zm«fpr*d*WY, ki jih je toliko, da se že strokovnjaki v njih ne spoznajo. Kazni zaradi deviznih prestopkov so zato dostikrat krivične. 1 . ; Carinske olajšave za stroje, ki jih potrebuje industrija,'So skoraj čisto odpravljene. Nepotrebni da mora biti v komisijivza pregled strojev tudi vedno uradnik iz Beograda. S tem se delo kčmisij zelo podraži. Končno je opozoril dr. Golia na težavni položaj bratovskih 1 skladnih ter ha potrebo zboljšanja strokovnega šolstva. ’ Zelo obširna je bila tlidi debata o ■ ■ , ■ (j < .■ i • mdiii, i socialnem skrbstvu. Posebno mnogo pozornosti se je posvetilo izseljeniškemu vprašanju. Sprejeta je bila nadalje resolucija, ki pozdravlja akcijo za razširitev ljubljanske bolnišnice. Dr. AdleŠič je predlagal, da kupi banovina kopališče Toplice na Dolenjskem. Ustanovi naj se zavod za zdravljenje raka. Mestna občina' bo dala potrebne prostore na razpolago, tvrdka Philips pa potrebno aparaturo. Zavod naj bi vodil pri- Nadalje je bila_sprejeta se cela rsti :i reds' lizaoijo. Daljša debata se je razvila tudi predlogu glede obveznega zava- zavnovanje zsflnevaTo velilrb kritje, ki ga danes ne zmore ne banovina .in ne kmetsko prebivalstvo, je bilo soglasno Sklenjeno, da sb to. žavarovahije zaenkrat he uvede. V imenu banovinskih Cvetnikov' še je zkhVUMl 'banu dr. Natlačenu za' ojbgoVO' delo dr. Leskovar in mu izrekel zaupnico Všegh sVčta. V svojem sklepnefn govoru je poudarjal ban dr. Natlačen, da za-thdi. skromnih sredstev banovine žal ne bo mogel vseh predlogov tudi izvesti. Izteka priznanje banovinskim svetnikom za njih delo. Ceprhv je položaj težaven, je ven-darlo potreben tudi optimizem. Kljub slabi letini je ta tudi upravičen, ker so vendarle tu znaki, da se začenija gospodarsko stanje boljšati. Ta optimizem naj poneso banovinski svetniki tudi med narod. Končno se je zahvalil ban doktor Natlačen še uredništvu za vestno delo, nakar je redno zasedanje banskega sveta zaključil. Črna kronika Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurznih In prisilnih poravnavah Izven konkurza za čas od 1. do 15. februarja. OTVORJENI KONKURZI Primorska banovina: Grčič An-drija, Šibenik. MORAVSKA BANOVINA: Grujič Božidar, ekonom, Ale-ksandrovac. Beograd, Zemun, Pančevo: Singer Ignjat, Pančeva. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE: Savska banovina: »Platnara« Franjo Gromer, Zagreb, Nlkoličeva 17; Zlatarič Adolf, Osijek I., Kapu- ________ _ ^____ ^ c inska Ig. vod za domači obrt, čegar zasluga . banovina: ftakid Šalih, je, da ni bila niti ena čipkarica nezaposlena. Število učencev v obrtno-nada-Ijevalnih šolah se je povišalo od 5690 na 6175. Skupno je bilo teh šol 70 z 245 razredi in 511 učitelji. Samo 75% vseh vajencev pa obiskuje danes obrtno-nadaljeval-ne šole. Končno je podal dr. Marn še poročilo o našem tujskem prometu. V debati je o staniju naše industrije govoril bansiki svetnik doktor Golia. Poudarjal je, da se industrija še prav nič ni opomogla, čeprav bi se v izvenslovenskih časopisih dostikrat rado dopovedalo, kako sijajno da se godi slovenski indu- Donavska banovina: Horvat D juro, Vršac, Beograd, Zemun/Pančevo: Sarlč Sava, Beograd, Vasina ul. 3. KONČANI KONKURZI: Savska banovina: Dragišič Do-brivoj, Matijevič; Tušek Viktorija Pregrada. Primorska banovina: Pučka blagajna u Selcima na Braču. Dr inska banovina: Kohut Jan, Sid; Nedič Janko, Deslč. Donavska banovina: Kraus Bela i drug, Subotica. Vardarska banovina: Antonovič Zarija, Tajnlšte. Beograd, Zemun, Pančevo: Za-klanac A. Djordje, Beograd. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Bihač; Komič Mehmed-Sumbulj, Otoka. Donavska banovina: Margit parni mlin d. d., Subotica. atriji. Ta trpi tudi zaradi tega, ker banovina: °llvleri Vladl‘ še vedno ni obdačenje v vsej državi | vrbaska banovina: Bates Janko, * Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vsi drugi podatki, ko o rokih, kvotah itd., v tajništvu društva. ______ Diskusijski večer v Celju Trgovsko dništvo v Celju priredi v obliki diskusijskega večera in s posebnim ozirom na praktično trgovsko poslovanje v četrtek, dne 25. februarja 1937 ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani Obrtnega doma v Celju, Vodnikova ulica, vseskozi Zanimivo predavanje »Prodajni umetnosti v praksi« s predvajanjem skioptičnih slik. Predaval bo priznani strokovnjak g. Stane Megušar, trg. sotrud-nik in izložbeni aranžer iz Ljubljane, ki nam je že od lanskega predavanja dobro znan. Vabimo vse gg. trgovce na to predavanje in jih še posebno prosimo, da udeležbo pripornic vsem svojim sotrudnikom in nameščencem, ker je to predavanje za današnje čase posebno aktualno in za vsakogar nujno potrebno. Občni zbori Centralna vinarna d. d. v Ljubljani ima 12. redni občni zbor v četrtek, dne 11. marca ob pol 16 v svojih prostorih v Frankopanski ulici v Ljubljani. Dnevni red obi čajni. Delnice je treba založiti 6 dni pred občnim zborom z najmanj 25 nezapadlimi kuponi pri Vzajemni posojilnici v Ljubljani. iški »Temps« zelo ugodno komentira rezultate atenske konference Balkanske zveze ter poudarja, da so balkanski narodi s konferenco dokazali, da nočejo več biti igrača v rokah drugih velesil. Med češkoslovaško vlado in nemškimi aktivističnimi strankami se vodijo že več časa pogajanja za sklenitev, popolnega sporazuma med XT icl ta Cehoslovakl. Kakor se ica rž Pfage, poteka jo Jfa pogajanja ugodno in bo v kratkem dosežen sporazum. Nemci bodo dobili velike pravice, zato pa bo češkoslovaška notranje močno utrjena, da se bo mogla z uspehom upreti napadom iz tujine. Pri proslavi rojstva sina italijanskega prestolonaslednika in razdeljevanju daril po podkralju Gra-zianiju prebivalstvu v Adis Abebi so nakrat padle ročne granate, da , e bil podkralj Graziani težko, ge-nčral Liotta pa lahko ranjen. Abu-na, verski poglavar etiopske cerkve, je bil ubit. Več vojakov in etiopskih duhovnikov je bilo ranjenih. Nastala je panika ter so atentatorji brez sledu izginili. Italijanski listi poudarjajo, da pri atentatu ne gre za politično zaroto, ker se je Graziani ravnokar vrnil s 3000 km dolgega potovanja po Etiopiji ter da je povsod našel naj-večji mir in red. Na drugi strani pa nekateri poudarjajo, da je imel atentat ta cilj, da pokaže, da ,se etiopski narod še ni vdal italijanski nadoblasti. Zaradi atentata v Adis Abebi je v vsej Italiji še poostrena že itak ostra cenzura. Posebno vznemirjenje je nastalo po vsej Italiji, ko so bile nakrat prepovedane vse veselice in zabave. Ljudje so smatrali to prepoved kot dokaz, da je podan vzrok za splošno narodno žalost. Pozneje je bila ta prepoved preklicana. Po vseh italijanskih mestih so vojaške straže okrepljene, po ulicah pa patruljirajo pomnoženi oddelki karabinerjev. Vse te ukrepe spravljajo ljudje v zvezo z dogodki v Etiopiji, čeprav ni iz Adis Abebe nobenih vesti, širijo se vesti, da je v vsej Etiopiji Izbruhnila nova vstaja. V zvezi s prihodom nemškega zunanjega ministra v. NeuratRa na Dunaj pišejo listi, da namerava šušnlkova vlada obnoviti monarhijo in da to njeno namero podpira tudi Rim. Italijanska vlada je namreč mnenja, da bi obnovitev habsburške monarhije najlaže preprečila priključitev Avstrije k Nemčiji. Obnovi habsburške monarhije pa se krepko upira Nemčija in namen potovanja v. Neuratha je baš v tem, da odvrne Sušnika od njegove namere. V angleškem parlamentu je bila velika debata o. oboroževanju, tekom katere so skoraj vsi govorniki naglašali, da se mora tudi Anglija z ozirom na oboroževanje drugih narodov oborožiti. Vodja delavske stranke major Attlee je celo pozval vlado, da takoj sklene vojaško zvezo s Francijo in Rusijo. Ob konču debate je povzel besedo ministrski predsednik Baldwin, ki je dejal, da se hoče Anglija oborožiti predvsem zato, da bo mogla tudi še nadalje izvajati in podpirati politiko Zveze narodov. Oboroževanje Anglije ne služi samo njeni lastni varnosti, temveč tudi varnosti Belgije, Francije in vsakega naroda, ki bi bil brez lastne krivde napaden. Anglija bo še naprej branila načelo kolektivne varnosti. Zbornica je sprejela govor ministrskega predsednika Baldwina z velikim odobravanjem ter odobrila pooblastilo vladi, da najame veliko posojilo za oboroževanje s 329 proti 150 glasovom. Portugalska je končno pod močnim angleškim pritiskom pristala, da se bo tudi portugalska meja nadzirala glede pošiljanja vojakov in orožja v Španijo. Nadzorstvo pa bodo izvajali samo angleški agenti ter oficirji. Na madridski fronti se vodi sedaj predvsem boj za cesto iz Madrida v Valencijo. Madridska poročila pravijo, da se razvijajo ti boji za republikance uspešno in da so se morali uporniki umakniti, številni so letalski boji nad Madridom, ki pa kažejo premoč republikancev. Tudi italijanska vlada je izdala prepoved odhoda prostovoljcev v Španijo. Menda velja ta prepoved tudi za vojake. Vlada v Valenciji ne dovoljuje odhoda prostovoljcem, pa čeprav so zaprosili za vrnitev v svojo domovino. Za visokega komisarja Zveze narodov v Gdanskem Je imenovan Švicar dr. Burghardt, univ. profesor v Ženevi. Denarstvo Odlog plačil je dovoljen: Hranilnici in posojilnici na Prihovi za dobo šestih let za dolgove, nastale pred 16. decembrom 1936. Obrestna mera za stare vloge po 2 odstotka. Kmetski posojilnici vrhniške okolice na Vrhniki za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 27. oktobrom 1936. Obrestna mera za stare vloge po 2 odst. Beograjska borza Tendenca na beograjski efektni borzi je še nadalje čvrsta, ker je ponudba slaba, povpraševanje pa znatno. Posebno zanimanje je za vojno škodo, kar je tudi v zvezi z njenim žrebanjem koncem tega meseca. Tečaj vojne škode je še naprej v stalnem dvigu, toda 400 dinarjev še ni dosegel, kakor šo mnogi pričakovali. Prognoza pa je, da bo ta tečaj še prekoračen. Vojna škoda, ki je začela s 394'—, se je dvignila koncem tedna ha 398'50 do 399'—. Skoraj na tem tečaju (897*50) je bila tudi zaključena za majski termiti. Narasel je tudi tečaj za Blaira. 7% Blair.se je dvignil od 81: na Sl‘50, 8% pa od 90'15 dne 16. febr. na 91/50 dne 19. t. m. Pričakovati pa je, da bo še narasel, ker je njej-gov tečaj v primeri z drugimi posojili še prenizek. 6% dalmatinske obveznice ,) ■ Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.