II. leto. Štev. 48
1915. november 28.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJÁ VSAKO NEDELO.
Cena Novin je ne leto:
Doma   .     .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .     3	 K.
v Ameriko   .     .    .    .    .    .    .    .    .    .    .   6 K.
za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma   .    .    .    .    .    .    .   2 	K.
v Amerike vsakomi na njegov naslov   .    .    .    .   5 	K.
Cena ednoga falata je domi se naročnike Marijinoga tista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
           Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih.
Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto:
 doma, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo   .     .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    4 K.
če samo za ednoga   .     .    .    .    .    .    .    .    .    5 K.
v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov   .     .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .       8 K.
„Lüdjé sehnoli bodo... ár se približáva odküplenjé vaše“.
— Luk. XXI. —
Že šehnejo lüdjé vseširom po sveti. Sehne mladézen na bojiščaj, sehnejo stare! domá, ki zdaj morejo dela opráv-leti, štera só za močneše roké, sehnejo deca drobna, ár so njim matere ne-volne, zmantráne.
Pa vse to se manlrá i trpi rado-volno. Je, ka se zaskuzí oča, kda slednji-krát obímne ženo ino deco, razjoče se mati, kda še zglédhe na svoje mále od očé zapüščene. ali kda se razvedrí njihovo srcé i pamet, znova etak právi eden i drűgi: „naj bo z Bogom, domovina žele, boža svéta vola je, more biti, naj samo kaj bošega pride potom*.
To je tisto: „kaj bošega potom*, ka si človeči národ žele. Od Adama právijo, ka z raja pregnáni, kelkokrát se je zgledno po svojoj drobnoj deci, telkokrát so njemi vdarile vroče skuzé z očih. Eva se je, prej, vnogokrát jo-kala, ka je ne mogla sáma nazáj pa ne njéna deca, v zgübleno bláženstvo. Pa to žené od tistoga mao vse lüdí na sveti. Vsaki ščé bláženeši biti, vsaki ščé svojo deco srečnešo viditi, kak je bio on sám.
Glejmo samo zgodovino národov, šteri so živeli na sveti. Vsi so se trli, rivali, vojsküvali z ednoga mesta na drűgo, ár so vsi iskali bláženstvo, vse je gnála žela za zgüblenim paradižo-mom. Človek obprvim z mirnim delom i prílikami išče svoje bláženstvo. Kda pa eden celi národ sprevídi, ka ga je v míri najšeo ne, te si orožjé poíšče pa vdári z njim na tiste, štere drži za nápoto svoje sreče to držéči, ka je že riinlanski národ rad pravo: „či ščéš mir, te se priprávlaj na boj.“
Tak nastáne boj pa vnogo junaško j darüvanje samoga sebé. Tak se darü-jejo očevje za deco, junaški mladénci za sestre i brate rekoči: ,,Či jas spád-nem, pride z mojega áldova novi čas, nova zorja na poti pa bom blážehi jas tüdí na ovom sveti, ár sam pomágáó za bláženeše včiniti tiste, ki ostánejo.*
Pa jeli pride za takši mi darítvami bolši čas? Jeli de ležej i lepše živo človek v pridočem míri? To je tista miseo, štera trápi vnogo [dobro dűšo. Mogeo bi prídtí. Ne je mogoče, ka bi telko krví zamán teklo, ka bi se telko mládoga žítka brezi vsega haska da-rüvalo. Tak právijo edni. Pa prav májo. Vsi, ki se vojsküjo to ščéjo. Pa vsej nakanenje vküp se ne bi zje-dínilo v ednom dobrom vspehi ?
To je samo Pitanje, jeli prav ščéjo? Med vojsko v, pravijo, se je Vnogi pobolšao, ki je prle domá ne dosta bio vreden. Daj Bog, ka de tak. Kak pa domá? Ne vüpam vse popisati. Právijo, ka je ne vse porédi. Od glavé vonja riba: Poglaváije si .pa vu več mestíh del prosijo z krvávíh žűlov siromákov: Bojne podporo prej me de-lijo zamán. „Ki kaj z dobre vole dá?“ Ne smej dati, ár či ne potrebna, te naj držánjí dá nazáj. Po boji de od toga ešče več guča. Ovo drűgo drügoč. Lejko ništernim to dojde.
Vsaki, ki po grešnih potáj bodi, pomága šatani, ka naj prelijána krv miljonov ne hasni nikomi. Vsaki je zrok, či de Prihod ni mir ešče v vékšoj pokvarjenosti, kak je bio preminoli. Meni se tak vidi, ka Jezuš na to meri v evangeliumi, kda nam obečáva ešče strahovitneše dnéve, ka ne bo človek bláženi tü na zemli záto, ár či se H v boj podá, tüdí samo na zemli išče bláženstvo; v zemelskí paradižo.n ščé nazáj prídtí, z šteroga je Adam vö-sűnjeni pa pozábí, ka ne kraj zemlé,
niti njegova dobrote, nego nedužnost srcá je naprávila paradižom na zemli pa kda se tá nedužnost razbíla, te je z njov odišeo tüdi rajskí mir, šteroga na zemlo več ne bo nazáj.
Bojna.
Zvreti se zača bojne v Srbija Cela stdra Srbija je v naših rokaj pa en del Órnogore, bolgári pa májo \<sn del nove Srbije. — Hvala naj bo Večnomi Bogi zato. Zakaj ? zato, ka smo Ijüdsko od slabejših vkraj vzeli ? Ne, nego zato, ka smo greh pokaštigali i svet bliže prinesli k miri. V tom nas je Bog pomogeo, zato njemi naj večna hvala bo.
Glejmo poročila z bojišč:
Srbsko i črnogorsko bojišče. Pred krajinov Lim so naši do 3000 srbov vlovili. — Črnogorci so prek Lime vode stirani. Pri Prokuplje-í so nemci 8500 srbov vlovili i 12 štükov zaplenili. — Kre Baibice gore so naši 113 srbov vlovili i edno strojno puške zaplenili, nemci so jih pa 1000 zgrabili i 2 strojnivi puški zaplenili. — Kur-surnlijo so naši zevzéli. Nemci so v gorah zgrabili 2000 srbov, edno strojno puška i 2 topa zaplenili. — Srbi pravijo, da tistih 140 topov, štere so nemci v Kraljevoji zaplenili, so po-kvarjeni bili i so je oni od türkov i bolgarov vkraj vzeli v balkanskóm boji. (Ve če bi je mogli, bi je zato odpelali. Vr.) Javor občine i prelaze Golije Planine smo že vzeli i prek 1931 metrov visoke Jankov-Kamenec gore prišli pa 5000 srbov vlovili. — Črnogorci so 29 naših vlovili i teliko jih tüdi mrtvih najšli. — Nova-Varoš Sje-nica i Baska so zavzete, 2800 srbov je vlovljeuih i 4 topovi zaplenjenih. Cela stara Srbija je tak zdaj v naših rokah.
2.
NOVINE
1915. november 28.
Bolgarsko bojišče. Buigari so ze-vzeli Prokuplje i tam vlovili 7000 srbov pa zaplenili 700 lad strliva, 6 možarov, 19 stríivnih kol pa vnogo bojnih pripráv i v Grlaci 150 železniška koL —. Srbi so še spűntali. v prvom črnovojjniškom polki i morili polkovnika Pribičeviča, šteri je glava bio zarote proti našemi bivšeni trono-nasledniki Francr Ferdinandi nastáv-ljehe. — Francozi so pri Karasu vodi zbili, 56 so jih buigari zgrabili i 4 tope zaplenili. Tü so francozi jako močne pöštojabke meli i bolgaii popevajoč narodno pesem „Šumí MaricaU (Marica je voda na bolgarskoj meji) so je vö ž njih zbili. — Srbi so zevzeli Tetovo ne daleč od^Skoplja i nekaj strliva zaplenili. — Bolgari so za vzeli Prilep,' 2000 srbov vlovili, i 18 topov, 22 kot stríivnih, 2000 pušk zaplenili tü. Na Radinovac liniji so'pa 300 srbov vlovili 1 šlük i drügè bojnske priprave zaplenili.
Rusko bojišče. Od Cartorijska na severozapad so naši na ruske posto-janke vdrli i 1515 rusov zgrabili pa 4 strojnih pušk zaplenili. — Rusi glasno, da so meseca oktobra vlovili 675 častnikov i 49 jezer 200 prostih nemških i naših vojakov pa zaplenili 21 topov, 11 strojnih pušk', 18 borab-metalnic i Š svetilnike. — Kak' velike so bile ruske zgübe pri Gartorijski-ji, je razvidno iz toga, ka kda so je naši tü premagali i njim celo zimsko tabo-riščé lepo priprávljeno vkraj vzeli, so jih 2500 mrtvih najšli pa 400 novih grobov. — Nemci so od Rige samo 15 kilometrov daleč. — Rusi v Bes-arabiji veliko vojsko vküp správlajo; poprek je pa mir na tom bojišči.
Taljansko bojišče. Talijani so v Gorici skoro vse cerkvi i samostane, pač celo mesto vküp zostrelali. Veliki kvar so naredili tüdi na frančiškan-skoj naselbini v Kostanjevici, odkod so naši , tretjereduiki svoje glasilo „Cvetje“ vdáblali. — Naši so Verono, Vicenzo, Tricenimo, Udine i Cervignamo iz zraka z bombabi obstrelávali. —
, Strelba talijanov je v Gorici vnogo Ijüdih civílov vmorila pa ranila, med njimi več decé. — Talijani glasijo, da so 320 naših vlovili, 208 morili i nekaj strliva zaplenili. — Talijanske napade so naši odbili i svoje posto-janke obdržali. Zgübe talijánov so jako velike.
Na morji. Naši podmorski čuni so pét talijanskih, eden nemški sam pa 3 angležka ládje potopo, štrtoj pa štüke vkraj vzeo.
Na francozkom i turskom bojišči
je poprek mir ladao.
Dom i svet.
Pod oróžjé moro stopiti dec. 6-ga vsi so že bili pred téra v vojaškoj slüžbi, nego so za volo kakšega zroka odpüščeni ž njé i so rojeni v letah od 1873 do 1897. pa šo na novom nabor! znova za pripravne bili spoznáni. Teh let vojaški delávci tüdi morö té den nastopiti svojo slüžbo. Té dneve se ešče odločo, šteri do mogli tüdi z teh ka So zdaj ostali, notrirukivati te dén.
Polsko. VWdržavi se je odprta vseučelišče, to je ta najvišiša šola.
Krakovski nadpiskup je prle šlo-vesno sveto mešo slüžbr’ Siromaki po-laki so že dugo ne tak ^ velikoga veselja vživati/
■ Grčko."' Denis " Gochin,' francozki minister bodi v Athenah, da bi.grkè nagno, naj svojo vojsko razoborožijo.
Iz pisem naših vojakov.
Spominjajo se pokojni pajdašov. »Daj vam Bog mir v vašem lepom kraji.. . Srcé mi ne da mirű, dokeč vam ne naznanilo naš Žalosten vseh-svetcov den. Dnes leto dni so ešče tei naši bratje znabiti veselo pohodili cin-tore, kde so njuvi starišje, ! bratja ali deca, zdaj pa že tüdi oni počivajo v čarnoj materi zemli pa nej med svojimi domačimi, nego med tüjinci v ruskoj zemli. . .
O ti nemili 18-ti den oktobra, keliko si nam ti, pobrao naših znan-cov! Ne bo jih več nazaj. Borili smo se proti rusi za vero i svetomatercerkev ino za našo rojstno domovine, ali šrapneli pa granate ne gledajo, koga zadenejo i z sveta zbrišejo. Tak so od njih tüdi naši verni bratje, boje-vnicje za vero i domovino z sveta šli. Sam Bog njim bo plačilo v večnosti.. Počivališče naših bojnih bratov je blizo naše bojne linije; lepi grobi se vidijo, mali leseni križeci so z zelenim jaličom okinčeni, ime vsakoga je pa na križ zapisano. Z nami gledajo pokojni bratje krutoga rusa, ali da njim granate več ne škodijo. Molimo Boga za njé! (Štefauéc Matjaš z Bratonec, do-mobranec 20. pešpolka).
»Naznanim našim lübim Slovencom i slovenkam, kak smo mi vojáki obslüžávali dén vsej svetnikov i svetic božij na bojnom poli pri grobaj naših lübih vojákov, šteri so svojo düšo Bogi darüvali za našo drágo domovino, za Bogá i za svetlóga kralá. Grobe smo njim lepo obkinčili z zelé-nimi kiticami i zgorečimi svečami. I tak smo tüdi mi nevolni zmantráni vo-
jáki pri grobaj doli pokleknoli motili Bogá, naj se smilüje pokójnij vojákov düšam. Lübi naši Slovenci, što i što naših vrlih vojákov mimo počiva na krvávom poti v hladnoj zemli. Med šterimi tüdi slatko spi naš vrli Slovence Horvát Jáhos, rojeni v Velkoj Pola.nl. On je tüdi Bogi gori darüvao svoj náj dragši kinč, svojo nemrtelno düšo za domovino, 7,a.Bog& i za|kralá, Lübi Slovenci, dobro znam, da'na té lepi večér,. gda so na naših slovenski^: cintoraj grobi lepo bili jdjbkinčeni z zelénimi kiticami i z -goréčimi svečami, te so Vnogi starišj milo zdihá-vali. Bog moj, jeli na'; krváVom bojišči na mojega prestreljenoga siná grobi zdaj tüdi tak lepo. svèče.góríjo? T tak tüdi bráti i sestre za Kvojéga *lűbo'ga vmorjenoga brata. Nadele žena za možá. drobna nedužna dečica za svojega Ítibogá presméknjehoga öčÓ,' rŠÍé-roga več na tom, sveti ne do vidili. Lübi naši Slovenci, ne mislite ka na-vaših lübih pokojnih vojákov grobaj na bojnom poli ne bi na té lepi večér sveče gorele. Tak rávno so lepo bili obkinčeni vaših pokojnih grobi, kak či bi je vi lübi domači obkinčili.
Želimo pokoj vekivečen vsem vr-lim pokojnim vojákom!
(Gerič Jožef, pionier v 48. pešp.)
Zaman dela taljan. „Ž poniznim srcom pozdravim vse Slovenske dü-hovnike, šteri se spominate i molite za naše pokojne Slovenske vojake, ki so za našega krale Franc Jožefa i za domovino smrt gorprijali. '— V roke sem dobo slovensko čtenjé.. Tei naši slovenski lüdjé, ka so ešče na svojem domi tü pri granici, komaj čakajo, če dobijo Slovenske novine ali knige v roke, pa hrvati i Srbi, ki se z nami vojsküjejo. Komaj prečtem, pa je že morem ta dati.
To vam pisem, ka tü pri Gorici pri Soča vodi i na Doberdoli, kde sem jaz dozdaj, strašno veliko bitje trpi že od 17-ga oktobra. Talijani i naši tak strelajo z žmetnimi i malimi topami, ka nego skoro že zemle pri niednoj stratíi, ka je granata ne bi gorobrnola.
Talijani so tüdi prišli v naše jarke, ali vö smo je zbili. Rad je bio, šteri je mogeo vujti brez orožja z kapov . v rokah, puško je pa pri nas povrglo. Zabadao so francozje i anglež! med njimi, nači neščo naprej iti, ka Strojna puška ide za njimi. Pa li jako nikaj ne morejo napraviti.
V ednoj raaloj slovenskoj vesi smo meli sveto mešo za ppkojne vojake, pri šteroj smo motili za njé, naša banda je pa igrala. Po njej nas
1915. november 28.
NOVINE
3.
je pohvalo naš poveljnik za junaško, ka smo trikrat tak močnoga talijana obladali. (Markoja Martin z Črensovce, •desetnik v 3. domobranskom pešpolk^.
Prošnja ranjenca. »Podpisani slovenski dečko ki ranjeni v Pestujhelyi v bolnišnici težim, lepo pozdravim vse naše vogrske Slovence i lepo oprosim, da bi se v molitvah večkrat spomenoli z vaših domačih, ki na bojišči noč no ’ den verostüjejo, so ne pod strehov, j je dež. ali sneg, Prosim zato? Slovenske matere, zročite svoje slnkè préšv. Srci i Jezušovomi malernomi SrèrMarijiuom i! darüjte za nje v tom blaženom adventi,! -áteri se nam je približao,. sveto obha-jilo. Pokleknite k jaslicam maloga Je- •; ziišeka i ga z pobožnim srcom prositej te zlati mir, šteroga svet tak žmetno •čáka“. (Lübi prijatel vseh naših slovencov :	Mencigar Jožef z Pertoče,
83. pešpolka.)
Misli na dom. — Gene je do joča List Marijin. »Lepo jih pozdravimo vsi vkflper Slovenci i se srčno zahvaIimo na Marijinom Listi, šteroga, kda smo čiteli, smo se skuzita Daj Srce Jezušove, BI. D. A arija, da pridemo kem hitrej v naš slovenski kraj. Eti je vse žalostno, nega nikoga, ka bi nam kaj veseloga pokazao, samo te se potok-žimo, kda z našega kraja kakši glas dobimo. O kak želno čakamo mir.* (Tóplak Janoš peddesetnik z Bükovnice, Kramar Jožef z Trnja, Végi Ferenc z Strehovec, Nemec Jožef z Filovec, Stanus Auguštin z Beltinec, Tkalec Štefan z Metinec, Rengeo Ivan z Gančan, vojaki z 71. pešpolka.)
Veselo se Listi i Novinam. »Iz srca jih pozdravim i lepo se Jim zahvalo, ka šo mi Novine i Marijin List sem poslali, pa nej samo jaz, nego vsi meji slovenski pajdašje, pa ešče vogri. Kak smo veseli bili, kda smo do rok dobili Novine i List! Včasi so vsi osoli méne stopili pa sem njim tolmačo kaj sem znao vogrske Zato njim vsi Želemo zdravje, ka do mogli duga leta hraniti z takšimi navuki slovensko lüdstvo. Kak nam je zdaj eti potreben Marijin List. Kak sem veseli bio, kda sem ga zagledno, ka me je v tak da-lešnjem kraji gorpoiskao. (Hanc Štefan z Črensovce, domobranec 20. pešpolka.)
Kak sladka je materna reč v tti-jifli. Visoko poštüvani naš düševen Pastér ! V začétki mojega maloga pisma se njim notri poklonim z etimi rečmi: Hválen bodi Jezuš Kristuš ino blažene Devica Marija. Za tem njim na dale naznanim, jas sam bio vküp ž njuvim sakačom; on je dobo Marijin list ino ^Novine večkrat; vsi smo je z veseljom
čteli. Zdaj so nas pa narazno razdelila On je odišeo od nas, i ne vera dozdaj gde je. Bom se že trüdo, ka ga gori poiščem,- ár so zdaj že drügoč prišli listi Marijini ino Novine, pisma-nosec je neso pa zakritjah se pa ta že dva dni, te sam jas k njem stopo ino sam pogledno atres, ino sam vzeo odnjega i z veselim . srcom sam. sprejeo naš maíerinski jezik, ino tak prelepa čtetja, ka sam si mogeo šküze brisati. Tü, jas mam pod svojov rokov več, naši slovencov ino so preveč z veselim srcom sprijeíj te reči- Šteri, SO po imeni eti: Antolin Ivan z-Törnišča, Žalik Martin z Adranec, Raščaja Marko z Brezovice, PerAa; Andraš z Zrnja,, Lebar Ferenc z, Tőrnišča.
; Prelübleni razširitel bote reči zdaj njim nadele naznanila naše bitje z rusa mi. Do 28-ga maja smo miz.naširai četami vsigdar gnali neprijatela nazaj tak daleč, ka smo prišli daleč notri v Rusko-Polsko. Popisati, njim nesmem gde smo, pri šteroj vesi ino kak daleč notri, ar je prepovedao. Zdaj si je on skopao jarke ino v tegno trotane zadržke mi smo pa tak v našoj rojnoj liniji napravili ; neide on naprej mi tjtdi nej, samo topničarje se borijó z štükami. Samo kda se naš 30 in pol oglasi, te rusi tak zoságajo, ka jih 2—3 dni nega čüti. Od stroška njim tüdi nekaj naznanim. Dobimo redno; zajtra kavo, poldne župe i meso, večer pali kavo. Z stroškon je vsaki lejko zadovolèn. Jaz sam zdaj že tretjokrat na bojnom poli; 2-rat sam srečno zobhodo nej sam bio ešče ranjeni, zdaj sam se po-dao trétjokrat z pomočjov Srca Jezušovoga i z Marijinoga. — (Zdaj je ranjen, ali ne teško. Vrednik.)
Jas sam oženjeni mož po imeni Windis Šfefan iz Dokležovja, Prosim njih ponizno, naj denejo par reči v novine, ar sam jas tüdi bio delnik dokeč sam bio domá i žena je zdaj tüdi vdáble. Zdaj njih pa enkrat še srčno lepo pozdrávlam ino vrelo zahvalim na njuvom trüdi z vsemi mojimi paj-daši med pa ostanem z božov pomočjov duže na bojišči. (Windiš Števan, poddesetnik v 20. dom. pešpolka)
Brez mira,
Nemam, nemam jas več mirá, Počitka nišče mi ne dá, Trplenje mám li, drügo ne, Kaj jas trpim, to sám Bog ve.
Vesélje zápro mi je grob,
Pa jas sam toga groba rob. Lübézni ob več ne za mé: Lást moja samo so skuzé.
Tam v tihom grobi, tam mi spi, Skem mislo sam na lepše dni; Tam spí pa čáka želen čas,
Gda k njemi pridem tüdi jas.
Al’žalost! nemrem zdaj šče tá, Gde lübav moja je domá!
Šče več trplenja jé za mé,
Šče ne počilo to srcé!
Pa dobro! naj zgodi se to,
Rad spunim božo jas volo,
Rad trpo bom za mili rod,
Za njega rad bom prosti rob. ,
Naj krvavi li to srcé!
Naj žgéjo vrele me skuzé!
O rad bom trpo národ moj;. Trpéči pesmar jás bom tvoj.
Trpéč bom spevao od mjrá,
Ki vtiša bolna nam šrcá;
Bom spevao od vesélja vám Jas, ki. vesélja ne poznárn. 2
Čas. želen mimo čakao bom,
Gda spevao de naš mili zvoniT -Pesem pogrebno mi v slovo,
Gda mene več že tü ne bo!
Pa skrivao tam de tihj grob T Mené, ki živo sam za rod.
Mir želen tihj grob pri dá:
Ve v sveti ne sam meo mirál
Mirosláv.
Glási.
Cena krme določena. Naša Vlada je določila ceno tikvinoga sira v 43 K, lenovoga 38 K, i pošüšene repo 22 K, po 100 kilah. — V odaji vsaki me-ter 50 filerov bo dragši. Centralno središče za otrobe, od vlade nastáv-ljeno vzeme prek odišno imenüvano krmo.
Kola, sani, ešče peške pa vprežno marho do od febr. 15 ga prišestnoga leta vküp pisali.
Prijali SO liplanskoga tolvaja. Od Horvat Andraša je Kovač Štefan, go-milčki prebivalec odneseo 2000 K, i je vse zapio.
Iz prostoga kadet. Kučan Ludovik z Križavee se je tak junaško borio na bojišči, da je iz prostoga vojáka postao namestni častnik z dugov sáblov i dobo tri svetinje hrabrostne, dve srbrnivi pa edno brunčevno.
Podpora sirote. Klara Salajko iz Maloga Slétjega (Strigovska fara) nam je z temi rečmi poslala podporo: „Srčno pozdravim Vreditela naših .Novini i Marijinoga Lista. Bog njim daj dugo živlenje i srečno, veselo voditelstvo. Bog njim daj korono večne' slave za vsako malo črkjico i vsaki trüd. Zato jim jaz pošlem 2 K. na podporo. Lübi dühovni oča, de bodo zadovolni, da sem siro-maškoga stána, rada bi jim iz srca več, ali ne morem«. — Zaistino lepi, Veliki dar od edne sirote. Naj njoj ga povrné Mati nebeska. Ta sirota žena je dobro prerazumela potrebo naših časov, vlekla jo je dika Boža i z svojim darom pred
4.
NOVINE
1915. november 28.
jezere bogatejše pitanje postavila . ti ne želeš, da bi se po dobrom čitenji düše k Jezuši pripelale i rešile?
Kak si pogučávajo mlade dovice. Naleteli smo v ednoj sosednoj fari na té gnč :
Ana: Mož mi je spadne. Rada sem znaš, draga Klara, vej bom se drtigoč jakče ženila. Že sam si küpila žtofnati obleč, méter 12 K, če si ga gor oblečem, bom tak vővidla, kak kakšašteč mlada dekla.
Klara: Jaz sem se svojega tüdi že navolila, naj pride zato drügi že.
PoslÜšaveč vdari med njive: Mrcine nei vaj je sram ?
Njidve videvše da je še dečko: Tiho, ve sve si na tele tüdi mislile.
Sreča. Snsjžns je lehko vsaka ženske v v drüibenom i dröžánskom življenji po Felle-rovoj ,,Blsa" pomádi, štera lice i kežo Čuva. Odstrto! čplintc, lise, krpe, nesnago roozol-éiške, kolo omehči, ozdrávi. Vnogo jezér goepin jo z uspehom rabi. Ne rabimo pa škodlive reči, nego naročimo si pravo „Elsa“ pomado kolo občuvajočo, štere en tegllek pridjüni stane 8 kor.; 2 teglika franko 5 kor. Ravnotak je jako dobra Fellerova borai-žejfa (80 fii.) i Fellerova mlečna žajfa (1 kot.). Naročaje se samo pri Felter V. Eagen lekar-niki, Stubica, a Centrale br. 146. (Horvatska).
Pošta.
Sekači Lajitka. TUlea. Je brat meo zveudo? Kda je od bo za vojaka t Kam i kda je io v kasarne i kda je' šo na bejičše. Štero leto i šteri mesec? Scaodii Jožef Peitoča. Od vašega sina ne vejo niküj niti pri rege-menti, niti pri Mri. Dele če zvediva. Taborske pečti bo šterih Iti, 163, 172,174,112 i 354 odcehmao tüdi sprejema »vitke.
100 litrov domače pijače Elpis!
vkrepèevalae, téčae in nej o gteile si mors vsaki canc at pravili na male streike. J zalegi to t ananas, jaboka, grensdina, j maliae, mni-katelka, meta, pomeranie »tračnica le višnja. Neicpeh izkljüčei. Ta domala pijejo če pije po leti mrzlo. po zimi pa vročo namesto ruma. Snovi z natančnim navodilom •tnnnja K 4.40 poštnine prosto proti pav« aetji. Nü 5 látóik deležev se dodü enn porcija brezplačno. Ta kmetijstva, vekén hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. 't. d. je to sredstvo velikanske vrednosti, ár se delavci" s tov pijačov okrepčajo ne do M bili pijani ali pa da bi zgubili ni delavsko! zmožnosti
Janez Grelich, drogerije „pri angelju* Brno Štev 85 Moravsko.
En karton za poskučnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri če lehko pošljejo v štemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskučnjo tüdi po vekših drogerijah.
SVETOVNA TVRDKA SUTTNER VODI
zdaj i vodila je i prle z vürami brez falinge, štere dobro hodijo, so zanesljive i stalne pa so na poštenje nikdašnjemi dobromi imeni te tvrdke. Prèmšiljeni küpec si zato pri Suttneri küpi -vüro, ne pa v kakšem bazári, šteri knvozove za vürarnico, propravici pa z žajfov, štramfami, igra ami i1 poramnicami tüdi vüre trži, štere večkrat tak slabo hodijo, da küpca samo dreselijo. Odavci bazara naime j ne morejo razumeti k naoljenji, preglejüvanji i ravnanji vüre. kak to vučeni vürarje delajo v-Suttnerovoj švicarskoj tovarni z vsakov vőrov pred odajov. Premišljeni küpec ne bo takše naprave küpüvao, v šteroj med stoterim blagom tüdi vüro ponüjajo samo za 8 k., ar zdrava pamet če samo malo premisli, spozna, ka to samo malovredna plehnata vina «nore biti. Dobre vüre zaistino po ceni moremo v Suttnerovoj svetovnoj hiši dobiti najbole, kaj vnogo jezer zahvalnih pisem potrdi.
410	št.	Nikl-anker Roskop vüra ....	K	4.10
705	,	Roskop vüra, strojna Kamenjih .	„	5.90
719	„	Srebrna remontoar vüra. - . .	„	7.80
600	„	Radium žepna vüra, vnoči sveti .	„	8.40
449" „	Roskop vüra z dvojim pokrivalom	„	7.20
518	„	Plitva niti kavalirska vüra .	7.60
803	„	Ženska vüra, ocel ali nikl ....	7.90
804	„	Srebrna ženska vüra..............  9.50
1203	,	Dobra büdilna vüra..............  3.50
1316 , Lepa vüre na minuto.............„' 10.50
1325 , 14dnihodečaminutnavüra,jakolepa „ 20.— 1318 , Modema 14 dnévna minutna vüra „ 17 40
1360 št. Lepa vüra na steqo...............K 4.80
1544	„	Kožnata narokvica z vürov	.	.	„	10.50
712 „ Nikl-Iko vüra 15 fubisov ..... 14.—
14@0 , Lanček iz bele kovine ...... „ 2 80
1450	„	Ravnoté prostejši x	<	.	..	1,—.
916 „ Srebrni masivni lanček .... ,	3.20
422 „ Nikl-športlanček. . ................... 1.75
979 „ Srebrna priveščnièk traijeaka podob. „ 2.— 213	,	Srebrni prstan z kamnom	.	.	.	,	1.40
211	„	Srebrni prstan z kamnom	,	.	.	,	—.-SO
1063 , Prstan, zlat na srebri ...... „	2.70
Tak sodijo vsi küpci!
Glejte edno z med jezerih zahvolnih pisem: Vitra se dobro zapira!
„Vüra se dabro, zapira, med delom se mi oprava naime vsikdar premoči vüri je pa nikaj ne, ar se tesno zapira“ Z pozdravom Kőlbitsch F. vrtnar,Zagreb
Suttnèrove vüre ido tccno na razlomeh časa.
Vsaka vüra je točno zravnana
Krasen cenik brezplačno i franko
Razpošilanje po povzetji, ali po predplačanji. Kaj se ne dopadne, se spremeni! Lastivna vurarska tovarna na Švicarskom ! — Lastivna svečka marka » IK O « je naj bolje točno hodeča vüra.
Zlato vüro brezplačno lehko dobi vsaki küpec. — Več pove glavni cenik.
H. SUTTNER samo v LJUBLJANI 945. Št.
Ne je podrüžnica !	Krščanska svetovna prodajalnica.	Ne je podrüžnica!
Ste si kttreCh očih ne odprávi, si zmantrá hojo i X bolečinami si oslabi celo telo.
Odprávlanje kürečih očih brez bolečine
je prava dobrota' a vsakoga, ki trpi od njih. Ne moremo zadosta naglašavati, kak nevarno je rezanje kflrečih očih. Nož zna, ne da'bi v pamet vedi, globlje v meso priti, noga je pa vedno izpostáv-ljena prah! i nesnagi, kaj v ram pride i vnogo smrtnoga krvnoga ostrupenja je nastanolo tak • že. Küreče Oči brez noža gotovo lehko i hitro moremo odpraviti z Fellerovim .Elsa* flajštrom za turiste (flajšter za küreče oči cena 1 kor. v škatlah 2 kor.) ali z Fellerovov	t in k turo v za turiste (— te-
koča tinktura .za küreče oči, cena 2 kor.) — Vnogo jezer turistov, žandárov, pismonoscov, vojakov, gospodarov i gospin šteri premálo obütel nosijo i. ki so je dozdaj rabili preporača to sredstvo, štero hitro i stalno odprávi kureče oč'. Dokeč največ sredstva za odprávlanje kürečih očih (rezanje. tüji itd.) samo gornji de kürečih oka odstrani koren pa notri neha. zavolo če-a oko znova zrasté tečas više imenüvana Fellerova sredstva z komom vred odpravijo küreče oko. Oboje sredstvo kak i prah proti znojenje tela i nog (cena 1 kor.) se neposredno da naročiti pri:
Feller V. Eugen
lekamiki
STUBICA, Centrale 146. (Zagr. žup.)
Zapoved pazlivosti
je, da pri küpili Felierovoga „Elsa-Fluida“ pazimo na ime Feller i „znamek“ „Elsa“, ar je vnogo malovrednega pona-rejenja. Neščemo zdaj tü reklama delati tomi zanesljivomi domačemi vrastvi. Če bi med našimi čtevci ga što še ne poznao, lehko Pozvedi od svojega zdravnika kak dobra reč je
proti prehlajenji,
najbole če gut i grlo trpita zavolo mokrote vremena, 12 malih, ali 6 dupliških ali 2 specialniva glažka franko 6 kor., 24 malih ali 12 dupliških ali 2 specialni glažki franko 10 K 60 fil. v jedino pravoj kakovosti pri Feiler V. Eugeni lekarna. Stubica, Centrale 146 (Zagr. žup.) Felerove ték davajoče, odvajajoče Rebarbara .Elsa pirule* (6 škatlic .franko 4 kor. 40 fil.) se dajo po znamki ,Elsa‘ spoznati.
Nyomatott aa Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyórásajtójén Szombathelye*.