Leto TIH Y Celju, dne 17. aprila 1913. Št. 16. Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljat ve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „llarodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. Naročnina se plačnje vnaprej. Posamezna fttevilka stane 10 vinarjev. Oglasi se račnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: »Narodni List" v Celju. Preselitev! Opozarjamo vse cenj. dopisnike, naročnike in prijatelje, da se je uredništvo in upravništvo ,,Narodnega Lista" s I. aprilom 1913 preselilo v Rotovško ulico štev. 3, I. nadstropje (bivša pisarna dr. Brenčiča). V dnevih nesreče. Vinska in deloma sadna letina uničena. — Na robu propada. — Potreba nujne pomoči. Obupna poročila iz eele dežele. Od pondeljka naprej dobivamo iz cele dežele obupna poročila o Strašni vremenski katastrofi, ki je zadela minole dni naše kmečko prebivalstvo posebno na slov. Štajerskem. Nekaj teh poročil objavljamo na drugem mestu, zato tukaj o stvari sami ne bomo dalje razpravljali. Iz poročil izhaja samo eno: ako takoj ne posežejo vmes država in vsi drugi poklicani činitelji, je neizogiben gospodarski polom kmečkega ljudstva. Zakaj vinogradi so skoro popolnoma, sadno drevje je po velikem delu uničeno. Letine torej ne bo nobene, dohodkov nobenih, na drugi strani pa enako delo, enaki izdatki, enake če ne višje obresti, enaki davki. Škoda znaša po sodbi strokovnjakov ogromne zneske. Na Štajerskem je 40000 ha vinogradov; v zadnjih 10 letih se je pridelalo na 1 ha povprečno po 12 hI, torej se lahko računi na blizu 600 tisoč hI. Če računamo povprečno ceno za 1 hI samo 40 K, znaša škoda samo pri vinogradih 20 miljonov kron na Štajerskem; največji del tega zneska odpade seveda na Slov. Štajersko. Nesreča je še veliko večja vsled tega, ker skoro v vseh vinskih krajih ljudstvo dela že par let s kreditom. Dve leti že so bile letine slabe, tako da se rajeti krediti že doslej skoro niso dali več obrestovati. Edino upanje je še bila letošnja letina, katero pa je sedaj vzel sneg in mraz. Zaprt je ljudem s tem skoro ves nadaljni kredit, onemogočeno nadaljno gospodarstvo — preti gospodarski pogin. Kaj treba doseči! Država, ki lahke vesti izmeče miljarde za nepotrebno mobilizacijo za stvar, ki se ne tiče naše države, bo sedaj v prvi vrsti poklicana, da ima tudi za osiromašeno ljudstvo milijarde na razpolago, za ljudstvo, ki ji plačuje davke. Državna pomoč mora biti vsestranska: popolni odpis davkov za več let, nobenih novih predpisov osebno dohodninskega davka, v slučajih potrebe tudi podpore v denarju in drugače — to je pač najmanj, kar smejo zahtevati njeni davkoplačevalci, ki so vsled vremenske katastrofe prišli na rob gospodarskega propada. Doseči pa se mora tudi pri kreditnih zavodih čim največje olajšanje pri plačevanju obresti. Naši zastopniki ljudstva pa naj v tem trenutku strašne nesreče pokažejo, da jim je na srcu usoda njihovih volilcev. Kaj se je doslej ukrenilo? V torek dne 15. t. m. je deželni poslanec dr. Vekoslav Kukovec bil pri namestniku grofu Claryju. ga poučil o položaju in zahteval takojšnje korake za cenitev škode in za pomoč bednemu ljudstvu. Namestnik grof Clary je izjavil, da je sicer že nekaj ukrenil, da pa se bo vsled posredovanja dr. Kukovčevega ponovno obrnil na vsa glavarstva, naj grejo ljudem na roko in naj takoj cenijo škodo. Potem se bo videlo, v kateri obliki se bo dala podpora. Posebno se bo to zgodilo menda na ta način, da se bo za več let odpisalo davke, in kjer je škoda posebno velika, se bo dajals tudi podpora v denarju. Tudi posamezna politična društva so storila vočigled nesreči svojo nalogo. Sevniško politično društvo „Kres'' je že v nedeljo brzojavno pozvalo namestnika Claryja, naj stori svojo dolžnost. Isto je storilo tadi Politično in gospodarsko društvo v Šmarju pri Jelšah za okraje Rogatec, Šmarje in Kozje. Obrnilo se je ua namestnika in na vsa tri pristojna glavarstva. Upamo, da so tudi drugi poklicani činitelji svojo dolžnost izpolnili. Naloga občin je, da nujno zahtevajo od glavarstev takojšnjo cenitev škode. Glavarstva so dobila tozadevno od namestnije ekspresna naročila, da se imajo cenitve takoj izvršiti. Občine naj pošljejo k cenitvi dobre in poštene izvedence, ki bodo oddajali svoje mnenje po svoji vesti v korist nesrečnemu kmetu. Kje je deželni zbori Ravno deželni zbori so ob vsaki podobni priliki poklicani, da spregovorijo tehtno besedo pri vladi v korist prebivalstvu in izposlujejo podpore. Vidimo zopet na tem najnovejšem slučaju, kaka dobrota je za nas obštrukcija v Gradcu, zakaj našemu deželnemu zboru so zaprta usta, namesto da bi glasno na Dunaj zaklical: vlada, tu glej! In najbolj žalostno na celi stvari je, da so najbolj prizadeti ravno slovenski prebivalci dežele, ker je v tem delu največ vinogradov. Ker pa slovenski poslanci sedaj že tri leta z nesmotreno obštrukcijo ovirajo delo deželnega zbora, se nam zna celo še to zgoditi, da bo vladna pomoč za naše kraje razmeroma neznatna. In zopet bomo čutili dobrote slovenske klerikalne politike. Dal Bog, da bi se ta domneva ne uresničila, — zakaj edino izdatna pomoč more rešiti naše ljudstvo gospodarskega pogina! Balkanska vojska. Položaj še vedno zamotan. Črnogorski kialj se ne odpove Skadru in ne sprejme nikake odškodnine. Izjava ruske vlade. Srbi umaknejo svoje čete izpred Skadra. Posredovanje velesil za mir. Desetdnevno premirje? Preiskava v zadevi umorjenega patra Palica — zopet blamaža za Avstrijo. Že je bilo upanje, da se politični položaj zjasni in pride kmalu do sklepa miru. Ponujalo se je že Črni Gori odškodnino za Skader v 20-mil-jonskem posojilu in v odstopu ozemlja do Skadra. Velesile so pritisnile tudi na Srbijo, in srbska vlada je res umaknila svoje čete izpred Skadra, tembolj, ker je tudi ruska vlada v posebni izjavi uradno izjavila, da se na sklepu velesil, da pripade Skader Albaniji, ne da nič spremeniti, tudi če bi Črnogorci in Srbi Skader zavzeli. A črnogorski kralj Nikola je izjavil — po dolgem posvetovanju kronskega sveta —, da se noče Črna-gora osramotiti s kupčijo, s katero bi bil oskrunjen spomin pred Skradrom padlih črnogorskih junakov; sporočil je nadalje, da se bo boril za Skader on in ves njegov narod, dokler bo le še en Črnogorec živ. Kronski svet je sklenil, da rajše pogine ves črnogorski narod v boju, nego da bi se sramotno prodal. Bombardiranje Skadra, v katerem je položaj baje že skrajno obupen, nadaljujejo Črnogorci brez srbske pumoči in hočejo baje tudi sami izvršiti splošni naskok. Kaj bodo na to izjavo črno- gorskega kralja ukrenile velesile, v trenutku še ni znano. Občudavati treba brezprimerno junaštvo črnogorskega naroda in njegovo značajnost: rajše poginiti, nego se sramotno prodati. Velesile »posredujejo" naprej. Kakšno je to posredovanje, kaže dejstvo, da so sedaj že sprejele skoro vse pogoje, ki jih stavi Balkanska zveza. Zdi se, da bodo Balkanci preko in brez velesil sklenili s Turčijo mir. Prišla je — sicer še nepotrjena — vest, da je sklenjeno desetdnevno premirje. Mednarodna komisija „preiskuje" zadevo umorjenega frančiškanskega patra Paliča pri Djakovi, zaradi katere zadeve je bilo — kakor svoj čas v aferi Prochaska — pri nas toliko razburjenja. (Še celo neumni ptujski „Štajerc" je napravil iz Paliča velkega mučenika za katoliško vero !) Dozdajna preiskava je dognala, da je resnično, kar so že takrat Srbi in Črnogorci trdili: da je namreč Palic hujskal prebivalstvo proti Turkom, nakar je bil ujet in zaprt; a pobegnil je iz ječe, in eden vojak na straži ga je kot begunca ustrelil. Tako smo torej zopet za eno blamažo bolj bogati! Poročila o vremenski ujmi. Iz Bizeljskega. Poroča se nam: Sneg, ki je padel 12. t. m. in mraz, ki je nastopil v noči od 12. na 13. t. m., je vinograde popolnoma uničil. Ni eno oko ni ostalo na trsih. Treba nujnih korakov, da se takoj ugotovi povzročena škoda. Komisijonalni ogledi se morajo izvršiti čim prej, ker je ravno sedaj katastrofa natančno in brez-dvomno vidna. Pozneje bodo trte na oko izgledale, kakor bi se popravile. Pa le na oko in za ne-veščake, ker živice, ki bodo na novo pognale, ne bodo nič rodile. Računati je s tem, da je cela letina popolnoma uničena. Katastrofa je tim hujša, ker so že v obeh zadnjih letih bili vinogradniki hudo prizadeti. Že itak izpodkopani kredit je s to nesrečo popolnoma uničen. Kajti znano je, da se čez leto do trgatve in prodaje vina živi in obdeluje polje le s kreditom — zlasti sedaj po teh dveh slabih letih. Iz ormoško - ljutomerskih goric. Trgatev smo letos že opravili. Snežena burja v noči od 12. jia 13. aprila je vzela sadje in grozdje. Čre-šnje, breskve, hruške in zgodnje jablane so popolnoma rjave, listje in cvetje osmojeno, zmrž-njeno. Na trtah so popki črni, daljši poganjki oveneli, mrtvi. Poleti bomo škropili in žveplali samo les, kolikor in kjer ga še ne bo toča vzela. ■ prodaja Podružnica LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE, celje promese Graška cesta hiši sp. KoSestca) Zemljiške srečke II. Em. a K 6'_ žrebanje 5. maja 1913. Glavni dobitek 60.000 K. Zemljiške srečke I. Em. a K 6"- žrebanje 15. maja 1913 Glavni dobitek 90.000 K. Ogrske premijske srečke a K10 50 žrebanje 15. maja 1913. Glavni dobitek 100.000 K. NARODNI DOM obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 5 56 51-14 Pa ko bi vsaj po snegu začel jug pihati, bi se bila morebiti še ena četrtina dobila, pa kar ni vzela burja prvo noč, to bo mrzli in ostri sever v teh nočeh pokončal. Mestoma so bili meter visoki zameti. Pozna jablana in pozne trte, kakor mošancke in rizling bodo nam morda še kaj do-nesle. Sicer pa ni izključeno, da še ne dobimo več snega. Vinogradniki zahtevajo državno podporo. Če ima dtžava denar za vojsko in albanske lopove, mora ga imeti tudi za nas. Tam doli na meji plačujemo krvni davek, tu doma pa zemljiški poleg ducata še drugih, s čim pa bomo živeli? Tudi kranjski vinogradniki so ravno te dni dobili od poljedelskega ministerstva 50.000 K za škodo povzročeno lansko leto od vremenskih nezgod; tudi njim je lani zapadel gorice pozni sneg. Proč z vojsko, posestnikom na pomoč! Iz Zabukovja. V noči od 12. na 13. aprila smo dobili zopet novi sneg, kateri je napravil tukaj in drugod veliko škodo. Sadno drevje je bilo vse v najlepšem cvetju. V vinogradih je pa že tudi vse odganjalo, tako da se je že na nekaterih mladikah grozdje videlo, a sedaj nam je vse mraz vzel. Sadne in vinske pijače torej ne bomo imeli nič. — Radovedni smo, če bo naš ^marljivi" poslanec dr. Benkovič nam izposloval kakšno podporo? — Ko bi bile sedaj državno-ali deželnozborske volitve, tedaj bi že prišel nas obiskat in nam obetat vse mogoče in nemogoče, samo da bi ga volili, a ko je enkrat izvoljen, se ne zmeni nič več za svoje volilče, čeprav že morajo skoraj gladu umirati, samo da le on svoje dijete dobi. Kmet pa plačuj čim dalje večje davke, naši „delavni" poslanci bojo pa še glasovali za večje. Iz Zavrča, iz mariborskega okraja, iz sosedne Kranjske ter iz solnčne Goriške so prišla enako se glaseča poročila glede strašne nesreče, ki je zadela kmete. JteSe prireditve. Iz Rajhenburga. (Politično in gospodarsko društvo »Kres"1) je priredilo v nedeljo, pri Leskošku javen društveni shod. Vodil ga je vrlo delavni društveni predsednik Pavlovič. Urednik Janko Lešničar iz Celja je zborovalcem v poljudni besedi razkladal nekatera pereča domača politična vprašanja ter se dotaknil tudi vojnih dogodkov na Balkanu. Na predlog nadučitelja Jamšeka se je poslala s shoda brzojavka štajerskemu namestniku Claryju, v kateri se mu slika posledica vremenske nezgode vsled mraza in snega in se ga prosi primernih odredb za cenitev škode in za pomoč revnemu ljudstvu. Na predlog urednika V. Spindlerja iz Celja se je sprejelo več sklepov, med njimi tudi ugovor proti obstrukciji klerikalnih deželnih poslancev v času, ko je ravno v gospodarskih kor-poracijah treba pozitivnega dela, dalje ugovoi proti škandaloznim obratnim razmeram na želez-nični progi Zidani most-Zagreb in ugovor proti postopanju brežiškega davčnega inšpektorja Fi-scherederja. Shod je lepo in mirno potekel; udeležba pa je trpela vsled slabega vremena in ker so ljudje vsled vremenske nesreče in uničenih upov na dobro letino popolnoma obupan'. Društvo „Kres" bo priredilo prihodnje nedelje shode v Sevnici, Zabukovju in na Blanci. h političnega stfcta. Levin pl. Chavrak, bivši hrvaški podban, je 14. t. m. v Zagrebu umrl. V Belgiji se delavci v vseh podjetjih pričeli s splošnim štrajkom. Volitve v goriški deželni zbor se bodo vršile dne 13. julija (splošna kurija), 24. julija (skupina kmečkih občin), 1. avgusta (mesta in trgi), 9. avgusta (trgovska in obrtna zbornica), 10. avgusta (veleposestvo). Beležke. Socijalna Matica v Gorici ima doslej 12 poverjeništev, nad 500 članov, 9 ustanovnikov. Svoje knjige izda koncem 1.1913. Članarina znaša letnih 5 K, za učiteljstvo, dijaštvo in delavske sloje 3 K; ustanovnina 100 K; pravne osebe plačajo vsak prispevek dvojno. Pristopajte k vele-važnemu prosvetnemu društvu!! Razloček. Odličen mož, ki ni naš somišljenik, nam piše: Zasledujem točno časopise vseh slovenskih strank, in baš minole dni sem videl dve značilni potezi v obojih. Ko je prišla vest o prepovedi vsesokolskega zleta v Ljubljani, so se klerikalni časopisi kar režali škodoželjnosti in veselja in malo da niso ploskali nemški vladi za njeno drznost. Ko pa je v Ptuju policija zaprla čisto po neopravičenem tri orle v kroju, so napredni časopisi zavzeli popolnoma pravilno, resno, izključno narodno stališče in so obsodili postopanje ptujske policije. Klerikalni listi so jih v zahvalo za to opsovali s hinavci. Če drugo ne, že to oboje mora vsakogar napotiti k premišljevanju: katera stranka je poštena narodna stranka in katera ne?? Osebna vest. Na dunajski živinozdravniški visoki šoli je bil dne 11. malega travna promo-viran živinozdravnikom gospod Franc Zavernik, starešina akad. društva slov. veterinarjev. Korak od resnega do smešnega je samo eden! Iz Splita poročajo, da so tam dijaki nosili na klobukih trakove, na katerih so bila utisnjena imena „Jugoslavija", „Balkan", „Kosovo'' in „Ku-manovo". Oblast je nošnjo teh trakov prepovedala pod najstrožjimi kaznimi. Nato so dijaki jeli nositi trakove z napisi: „Živela svobodna in neodvisna Albanija". Teh trakov oblast ni prepovedala! Brez pripombe! Kaj je resnice na temi Poroča se, da je dovolila vlada baje 400 tisoč kron posojila za polomljeno nemško posojilnico v Laškem trgu pod jako ugodnimi pogoji. Slovenski klerikalci so v to privolili. Svoj čas so pa rohneli proti temu, da bi vlada dala podporo ali posojilo za „Glavno posojilnico". Novi dnnajski škof je postal — vsled smrti dr. Nagla — prelat dr. Piffl. Iz šolske službe. Za stalnega učitelja v Cezanjevcih je imenovan gosp. Jožef Velnar, za stalno učiteljico na Runču gdčna Frančiška Mešek, pri Bolfenku na Kogu gdčna Roza Knez; za def. okrajnega pomožnega učitelja za konjiški okraj je imenovan g. Alojz Malenšek. Imenovanje. Orožniški stražmojster Martin Šimenko je imenovan za poštnega adjunkta v Murzzuschlag. Od južne železnice. Kot uradniški aspirant v Vuhredu je sprejet Janez Krumphals, v Polj-čanah Franc Mensik. Iz Vuhreda je premeščen v Voitsberg asistent Adolf Schmuck, iz Inomosta v Pragersko adjunkt Viktor Part. Koliko žrtvuje nemški šulferajn za po-nemčenje Spod. Štajerja? Na občnem zboru pokrajinske zveze nemškega Schulvereina za Srednje Štajersko v Gradcu je poročal neki dr. Krisch-ner, koliko se je porabilo v 1. 1912 iz takozvane Roseggerjeve ustarsove samo za šolske stavbe na Spodnjem Štajerskem. Na Češkem se je porabilo v ta namen 486.000 K, potem pa pride takoj Štajerska z 246.000 K. In sicer se je dalo za stavbe v Studencih pri Mariboru 35.000 K, v Peklu pri Poljčanah 3000 K, na Pragerskem 35.700 K, v Brežicah ob Savi 25.000 K, v Vuzenici 30.000 K, Št. IIju 15.000 K; na druge kraje pridejo še manjši delni zneski. Ne bode nam treba še posebej poudarjati, da se je nemštvo na avstrijskem jugu vrglo s posebno silo na Spod. Štajersko. Naše obrambno delo proti temu silnemu navalu je malenkostno in neudatno. Tu se bo moralo spremeniti ma 111 žbo odpovedal, kar pa ni res, ker pričakuje vsak dar „lanfpa-i". Iu taki ljudje naj bi nas politike učili! Št. Pavlani, pripravimo se Da tihem, in dokazali bomo. kaka napredua trdniava je Šr. Pavel! Št Pavel pri Preboldu. Posestnika M haela Goved črt hlapec Jožef Žuža se je nad gospodarjem /.aradi par ostrih besed maščeval s tem. da je eo mn konju odtezal grivo in rep in tiiu pre-bonei k ie na nogi. Surovina je naznanjen sodniji. V Št,. Petru u. M. s. prične prihodnjo ne del o osiovati ,.Ljudska kujižnica". S tem se bo nilpoHioglo že dolgi želji našega ljudstva, kar dok s-z t-m, oa se priglašaio kar po vrsti f.i j- M.kle?% pa odrasl1 možie. I>a nam j iu* v v- • ste; " »(. daj pred javno>t z res lepo knjižnico, imamo se zahvaliti v prvi vrsti našim dobrotnikom, ki so rade volje priskočili mlademu društvu na pomoč z denarnimi prispevki. Naj sprejmejo ti dobrotniki še na tem mestu enkrat toplo zahvalo. Zahvaljujemo se pa tudi tukajšnjemu krajnemu šol. svetu, da nam je soglasno dovolil postaviti omaro v šolski veži, kjer bode tudi knjižnica poslovala vsako nedeljo dopoldne. Vsi, ki čitajo radi lepe knjige, naj si pridejo po nje; dobe knjigo po 2 vin. Odboru bo najlepše plačilo, če bo videl, di rodi njegov trud bogate sadove med narodom. 3z raznih jMcttsHih KtajcV. 50.000 K za kranjske vinogradnike, ki so trpeli vsled lanskih ujm, je dovolilo poljedelsko ministerstvo. V Ukvah (na Koroškem) so pri občinskih volitvah zmagali nemškutarji. Žrebanje umetniške loterije je preloženo, ker še niso prodane vse srečke. prttfNette in druge prireditve. Redni letni občni zbor »Celjske sokolske župe" se vrši v nedeljo, dne 4. maja t. 1. ob 10. uri predpoldne v „Sokolskem domu" v Gaberjih pri Celju. Spored: 1. čitanje zapisnikov, 2. poročilo župnega odbora, 3. poročilo župnega vadi-teljskega zbora, 4. poročilo revizorjev, 5. volitev župnega predsedstva in revizorjev, 6. določitev župnih prispevkov za leto 1913, 7. slučajnosti. Če ta občni zbor ni sklepčen, se vrši v smislu § 12 župnih pravil isti dan eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu društvenih zastopnikov. Pevska vaja ,Celjskega pevskega društva* za moški zbor se vrši vsak petek in ženski zbor vsako sredo. Prva je v petek 18. tm. ob 8. uri v čitalnični dvorani. Če se je pri razpošiljanju vabil za pristop koga prezrlo, se s tem vabi, da se udeleži že prve vaje, ker se vrši društven koncert že v juniju. »Brslnemn društvu na Bregu" je daroval g. Peter Majdič, veleindustrijec v Celju 20 K in si. »Posojilnica" v Celju 10 K, za kar se odbor prav toplo zahvaljuje. — V kratkem namerava društvo prirediti predavanje, pozneje pa veselico v večjem obsegu na Bregu. Hmeljarsko društvo v Žalen javi, da se poučni shod, napovedan za nedeljo 20. t. m. ne bode vršil v Braslovčah, ampak na Polzeli in sicer ob 3. uri popoldne v šoli. Društveno vodstvo. Št. Jurij ob juž. žel. Tukajšnja čebelarska podružnica priredi prihodnjo nedeljo 20. t. m. ob 4. uri popoldne pri g. Francu Vuga na Grobelnem svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Pri zborovanju bo predavanje o čebelarstvu. Čebelarji, pridite! Trbovlje. Da se ugodi vsestranski želji trboveljskega občinstva, se je sklenilo po znižanih cenah ponoviti prihodnjo nedeljo 20. t. m. ob pol 8 uri zvečer velezabavno igro »Njen kor-poral". Upamo, da bode tudi tokrat slavno občinstvo znalo ceniti trud igralcev ter napolnilo dvorano g. Forteja do zadnjega kotička. Nikdo naj ne izostane. Ves čisti dobiček je namenjen prepotrebni C. M. družbi. Odbor. I. izkaz darov za „Sokolski Dom" v Št. Pavlu pri Preboldu. Fantje iz Št. Lovrenca 35 K, možje iz Št. Pavla in Kapljevasi 65 K, Jožef Potrata, krojač v Št. Pavlu 10 K, Posojilnica v Žalen 20 K, Kostanjšek nabral v Letušu 13 K 80 vin., gdč. Mici Bukove nabrala v Laškem trgu 10 K, Korošec v Mariji Reki nabral 3 K, skupaj 158 K 80 vin. Vsem dobrotnikom in prijateljem presrčna hvala! Društvo za otroško varstvo In mladinsko skrb v Šmarskem sodnem okraju ima občni zbor dne 24. aprila 1913 popoldne ob 3. uri v sobi štev. 16. c. kr. okrajne sodnije v Šmarju pri Jelšah. Če bi le-ta občni zbor bil po § 2 društvenih pravil nesklepčen, vrši se občni zbor eno uro pozneje, to je ob 4. uri popoldne, ta je sklepčen pri vsakem številu ude ežnikov. Dnevni red. Poročilo društvenega odbora o delovanju v 1. 1912. Poročilo društvenega odbora o gospodarstvu z društvenim imetjem v 1. 1912. Volitev odbora. Volitev pregledovalcev računov. Slučajnosti. Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino s sedežem v Grižah priredi v nedeljo 20. aprila ob treh popoldne v šoli v Grižah svoj redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednikovo. blagajnikovo in tajnikovo. 2. Eventualno predavanje. 3. Pristop novih udov in vplačevanje. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. — Čebelarji, udje pa tudi neudje, ki še želite k naši prekoristni podružnici pristopiti, pridite v prav obilnem številu, zlasti ker se bode razp avljala neka preporna društvena zadeva! Gornje grajsko učit. društvo zboruje dne 1. majnika 1.1 ob 10. uri v šoli v Gornjem-pradu po vsporedu. objavljenem v stanovskem listu. Glede kosila naj se javi pravočasno pri učiteljstvn v Gorn jem gradu. K polno^tevilni udeležbi vabi naj-vludneje Kelc t. č. predsednik. Liutomer. V nedeljo, 20. aprila 1913 priredijo lintomerski diletantje v Kukovčevi dvorani v Ljutomeru velezanimivo Borštnikovo ljudsko igro s petjem ,.Stari Ilija" (3 dejanka,) na kar slavno občinstvo prav posebej opozarjamo. Čisti dobiček je namenjen domačemu Sokolu. Obilne udeležbe pričakujejo prireditelji." Slov. akad. društvo „Adrijaw v Pragi si je izvolila na svojem prvem rednem občnem zboru v 15. tečaju sledeči odbor: preds. Marinič Fran, stud. med., podpreds. Vuga Jos., stud. phil., tajnik Rak Janko, stud. med., blagajnik Abram Edvard, tehnik, knjižničar Ančik Jos., cand. pham. časnikar Debelak Riko, stud. comerc; namestnika: Žerjav in Abram Anton; preglednika Osvald in Ražem. Poziv slovenski javnosti. Že enkrat smo se obrnili na slovensko javnost za brezplačna prenočišča za v počitnicah potujoče dijake, vendar je bilo prav malo odziva. Zato se danes zopet obračamo do slov. javnost z isto prošnjo, ker je za slovensko dijaštvo velikega pomena, da v počitnicah potuje po vsem slovanskem jugu. Ustanovili smo letos počitniško zvezo vsega jugoslovanskega dijaštva. Brezplačna prenočišča se nabirajo tadi med Hrvati in Srb'. Ne bilo bi ravno lepo, če bi slov. javnost zaostajala za Srbi in Hrvati. Vemo, da je po Slovenskem mnogo zasebnikov, ki bi lahko dali brezplačno prenočišče. Zadovoljni smo tudi s prenočišči na senu! — Prosimo in poživljamo torej Slovence, da naj ne pozabijo na svoje dijaštvo, ki mora v počitnicah potovati po svoji domovini. Kdorkoli more dati brezplačno prenočišče za čas od 1. julija do 15. septembra, nam naj to javi najpozneje do 20. t. m. na naslov: Uredništvo »Preporoda (za počit, zvezo) Ljubljana. Odbor jugolov. dlj. počit, zveze. Bergmann & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v učinka zoper pege ter pri umnem negovanja kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-6 LISTEK. Uboj v Jeksovem dvorcu. Iz skušenj policijskega nadzornika Battleja. •> (Dalje.) Danes sem imela dolg pogovor z Marijo. Karol ji je slednjič zaupal o svojih čutih napram nji in napram meni. Rekel ji je naravnost, da je ne ljubi, toda da jo vzame, ako hoče, da drži besedo. To je učinkovalo baje na njo kakor strela iz jasnega neba. Bila je vničena. Niti odgovoriti mu ni mogla. Ni mogla verjeti, da bi ji ga bila jaz prevzela. Vprašala me je, če ga ljubim. Ce me on res ljubi? Če niso bile to samo grozne sanje? Povedala sem ji resnico, vsaj kolikor sem mogla; svoje sramote ji nisem odkrila. Rekla sem ji, da sem ga ljubila že davno pred tem, ko sem zvedela o njunem razmerja. Odpeljem se takoj. Jutri sedem na vlak in ne bom nič več nadlegovala in vznemirjala niti njega, niti njo, niti koga drugega v Jeksovem dvorcu. Uboga Marija je začela jokati; zelo lepo je napravila. Rekla je: „Maud, ti ga ljubiš in on ljubi tebe. Ti ga lahko napraviš srečnega, jaz sedaj vidim, da tega ne morem. Njegova sreča mi je dražja nego moja lastna. Jaz odidem in ti postaneš njegova žena. Jaz ostanem neomožena." — Molčali sva nekaj minut. Sprva niti verovati nisem mogla v tak obrat. Potem pa so mi prišle na misel vse tež-koče položaja: moje uboštvo, finančna nezgoda, ki ga je čakala, njeno bogastvo, ki bi ga rešilo. „Ne", sem rekla. „Marija, to ne more biti; ti si plemenita duša in imam te rada, toda to ne more biti. Ne morem pripustiti, da bi se ti tako žrtvovala." Dolgo sva še govorili in skupno plakali. Prepričana sem, da ni na celem svetu žene, ki bi bila tako nesebična in ljubka, kakor je Marija Judsonova. Naj je že najina usoda kakršnakoli, medve ostaneva sestri za vedno. Jutri zapustim Jaksov dvorec." Ko sem dnevnik prebral, sem našel, kar mi je doslej manjkalo, nagib namreč k izvršitvi zločina. Vse je kazalo na izdajstvo v domači hiši, vse se je zdelo, da govori proti možnosti, da bi izvršil uboj kak tuj človek. Zakaj če pripustimo, da je bil tat in morilec tuj človek, moramo vprašati, s kakega vzroka bi se bil postavil v tako nevarnost, da bi ustrelil nedolžnega dekleta brez obrambe v razdalji štiridesetih korakov od poslopja, v katerem je naj-brže bilo več oseb, ki bi na klic prišle na pomoč. In dalje, ako je izvršil zločin oni tuji človek zaradi tatvine, vprašamo, odkod je vedel, da bo imelo dekle pri sebi denar ali uro? In tretji najtehtnejši dokaz proti tujemu zločincu je ta, da ni noben tujec pustil za seboj sledov na tleh v krogu desetih korakov od vrat, kjer je dekle padlo. Njena glava se je dotikala, kakor je ležala, skoro spodnjega povprečnega bruna vrat. Bila je ustreljena na svojem navadnem mestu za sestanek v temi in poleg tega še v senci dreves. Kateri tujec bi bil slutil, da je tam stala ? Kateri tujec bi lahko vedel, kje iu kako bo stala, da bi mogel izprožiti nanjo tri strele drugega za drugim, izmed katerih je vsak smrtno zadel ubogega dekleta na sence? Odklonil sem misel na uboj, izvršen vsled tatvine; ni se dala braniti. Smejal sem se sumu, ki ga je imel Karol Jeks in katerega je tako trdovratno branil, da je bil namreč morilec eden izmed biciklistov, katere je videl v gottilni pri •„Levu". Morilec je bil eden izden izmed domačih ljudij, o tem ni bilo dvoma, .stopinje so bile zadosten dokaz za to. Toda kdo je bil ta morilec? Predno odgovorim na to vprašanje, navedem tu prej drug dokument velike važnosti. To je poročilo — jedrnato, toda zelo skrbno sestavljeno poročilo enega izmed najvestnejših in najmodrejših uradnikov, s kakršnim sem imel kedaj opraviti, seržanta Edwardesa iz Surrejske policijske postaje. (Dalje sledi.) Gospodarji paberHi. Zakopani zakladi. (Konec.) III. Eako daleč naj sadimo narazen? Vsak kmet ve, da pregosta pšenica, rž, koruza, repa itd. ne velja nič. Drug drugemu je na potu, ga duši in zajeda. Ravno tako je s sadnim drevjem. Pregosto nasajenemu drevju zrasejo pozneje veje navzkriž, da je spodaj popolna senca; tako drevje rodi manj in malovrednega sadu in če je še tako žlahtna vrsta, vrhutega pa zaduši pod seboj vso travo. Sadni vrt ni gozd, in še tam prevelika gošča ne stori dobro. Jabolka sadimo praviloma po 8, nikdar pa po 7 m vsaksebi. Nekateri pa sadijo tudi na širje, kar je gotovo priporočljivo, posebno na slabejši travnati zemlji. Pomisli, da dobi drevo po 3—4 in še več metrov dolge veje, ki se ne smejo dotikati. Le drevo, ki ima dovolj solnca, zraka in zemlje, bo dobro uspevalo in ti bogato poplačalo tvoj trud. Če ne verjameš meni, poglej pri sosedih, ki imajo pravilno ali preblizu stoječa drevesa. To napačno naziranje se mora vendar že enkrat nehati! Seveda so drevesa prva leta navidezno predaleč razrazen, toda počakaj nekaj let, boš pa svojega ravnanja vesel. Hruške sadimo navadno še dalje razrazen, češplje pa nekoliko bliže. IV. Kako se pravilno sadi T Pri sajenju se dela še mnogo in usodnih napak. Najuavadnejša je ta, da sadijo pregloboko; drevo se še samo vsede, utone in zaduši, ali pa hira po 10 let in slednjič le izdahne. Kopljite jame le bolj široke, globoke samo v kameniti zemlji; posebno širše naj bodo tam, kjer zemljo sama ni posebno rodovitna, ali pa je celo zbita in trda. V dober V2 m globoko, na dnu porahljana jamo pride najprvo 2V2 m dolg, na spodnjem koncu zoglenel kol. Posebno naj bo ožgan na tistem mestu, ki pride tikoma z rušo, ker sicer tam najprej odgnije. Ako smo pri kopanju metali prst na tri kupe, rnšo, živico in mrtvo zemljo, zasiplje se sedaj ravno narobe; ruše pa se morajo prej nasekati. Kadar je jama tikoma polna, na mokrotnih krajih pa 10—20 cm pa še tudi več na vrh, seveda same dobre zemlje, (ako je je zmanjkalo, pripelja se je z vrta ali njive), vsadi drevo, kateremu si poprej okrajšal nekoliko korenine. Dooro je tudi, ako si mu pomočil korenine v zmes gnojnice in prsti. Prazne prostorčke med koreninami vestno zamaši pa z roko, ne pa da bi s škornjem teptal po koreninah, zasiplji še nekoliko z rahlo prstjo ter vrzi na vrh dvoje vil pregnitega gnoja ali komposta. Gnoj metati na dno jame, je potrata, od tistega drevesce ne bo imelo nič, ker še ne seže do njega, nalagati ga pod korenine ali na korenine je škodljivo. Z gnojem vred segnijejo tudi korenine, in drevo se zopet posuši. Sedaj še zmeči na vrh mrtvo zemljo, napravi kolobar okrog debla, zalij s prestano vodo ali redko gnojnico ter ga narahlo priveži. Šele, ko se bo drevesce dodobra usedlo, priveži ga trdneje; če bi nastopila po sajenju suša, treba drevesca večkrat zaliti, toda nikdar s samo gnojnico; ta jih sežge. Ako ti je pravilno sajenje na srcu, udeleži se demonstracije, kadar kmet. potovalni učitelj ali domači nadučitelj kaže pravilno sajenje. Tako nam naj postane pri pravilnem negovanju naš sadni vrt res zlata jama, kjer bomo mi in naši zanamci kopali zlate zaklade. Jos. Gosak. Naš stari narodni greh je, da kritikujemo vse, kar je domačega, pri tujem blagu pa zatis-nemo obe oči. Tako je pri Tolstovrški slatini, ki je edina slovenska kisla voda, ki se prodaja na korist našim naroduim društvom ter ima vse n8jzdravilnejše sestavine. No, sedaj bodo menda venderle naše kritike utihnile, kakor pove današnji naš inserat. Koliko je na Štajerskem sadnega drevja? Ravnatelj Stiegler je tekom poldrugega leta dal izvršiti štetje sadnega drevja na Štajerskem. Sedaj je izid štetja objavil. Na Zgor. Štajerskem je 542.748, na Srednjem 6,004.012 in Spodnjem Štajerskem 5,986.809 sadnih dreves, torej skupaj 12,533.569. Od teh je 7,480.180 jablan, 2,105.464 hrušk, 2,120.554 češpelj in sliv, 526.897 črešenj in 300.474 orehov. To seveda ni natančna cenitev, zakaj ponekod se štetje sploh ni dalo izpeljati, tako da se lahko računa, da je na Štajerskem najmanj 16 miljonov sadnih dreves. Atentat na španskega kralja Alfonza. V soboto je bil izvršen na španskega kralja napad, ki pa je ostal brez vsakih posledic za kralja samega in njegovo spremstvo. Ko se je vračal kralj v soboto ob pol 2. popoldne od pomladanske vojaške parade skozi Calle de Alcala v palačo, se je preril skozi množico neki človek in trikrat ustrelil iz bližine nekaj metrov na kralja. Vsi streli so izgrešili svoj cilj, ker je kralj hladnokrvno pravočasno potegnil konja za uzdo, pač pa so zadeli konja. Kralju je priskočilo na pomoč njegovo spremstvo in odjezdil je navidezno popolnoma miren na konju svojega poboč-nika domov. Napad je bil izvršen s tako naglico, da je bilo občinstvo, ki se je zbralo v veliki množini, da gleda povratek kralja in vojaštva, popolnoma preseneteno. Ljudje v okolici napadalca niti mislili niso na to, da bi storilca prijeli, taka zmeda je nastala med gledalci. Napadalec se je skušal takoj pomešati med občinstvom, dva stražnika pa sta mu sledila in ga prijela. Sedaj se je razvil med atentatorjem in stražnikoma hud boj. Vrgla sta ga na tla in mu skušala iztrgati revolver, ki ga je imel še vedno v rokah. Tedaj je najbrže počil tretji strel. Tudi ko so atentatorja peljali na policijski komisarijat, se je ta besno branil proti spremljevalcem. Napadel jih je hipno z bodalom in baje ranil nekega stražnika. Vendar se je posrečilo izviti mu bodalo, nakar so ga šele uklenili. Na komisarijatu je izpovedal nato, da se piše Allegre, da je 25 let star in po poklicu mizar. Izjavil je, da je imel namen, umoriti kralja, vzroka in pa svojega političnega prepričanja pa ni izdal. Na komisarijat so pripeljali kmalu nato nekega Francoza, o katerem so pravile nekatere priče, da je dajal atentatorju znamenja. Gotovo pa ni, da je bil z njim v kaki zvezi. Shujšan je — prirastek na teži. Shujšanju po bolezni, vsled pomanjkanja teka ali pod., se treba na vsak način ustavljati. Kdor se v takih časih poslužuje Scottove emulzije, pride — kakor skušnja v mnogih slučajih dokazuje — v dvojnem pogledu hitreje *do cilja. V prvi vrsti emulzija pospešuje tek, torej množino hrane, kar že samo na sebi pospešuje okrep-ljenje. Nadalje je pa Scottova emulzija sama izredno redilna in tako upliva mnogokrat v kratkem času na pomno-žitev moči in teže. Ker je Scottova emulzija sestavljena izključno iz najčistejših in najboljših surovin, je v svojem učinku popolnoma zanesljiva in je njen sloves, da je najboljša emulzija ribjega olja že davno potrjen. Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah na Soott & Bown« d. z o. z., Dunaj VII. in se sklicuje na ta časopis, dobi enkratno poskuspo pošiljate v od ene lekarne. 144 8 <1 prizadevanj, najti najboljše in najizdatnejše sredstvo za izboljšanje kave dosežejo vedno le one gospodinje ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkih ali v zavitkih označenih s „kavinitn mlinčkom". One so izbrale najboljše, kajti pridatek za kavo s ,,kavinim mlinčkom" je najjedernatejši, najokusnejši in najizdatnejši izdelek te vrste, ker je „pravi Franck". Tovarna r Zagrebu. Popisi. Bočna pri Gornjemgradu. Tukajšnje »Kmetijsko bralno društvo" je imelo svoj letni občni zbor 26. decembra 1912. Blagajnik je dokazal 27718 K dohodkov in 7213 K stroškov, torej ostane za leto 1913 prebitka 205 05 K. Vrhutega šteje društvo inventar 2 kmetijska stroja in drugega orodja v skupni vrednosti 234 K ter lepo urejeno knjižnico; društvo je naročeno na 7 časnikov strokovne in politične "vsebine. Predsednik društvu je nadučitelj g. Josip Bizjak. Podružnica sv. C. in M. v Bočni je imela svoj redni občni zbor dne 25. marca 1913. Blagajniška knjiga izkazuje 24180 K denarnega prometa; letnih udov ima sedaj podružnica 44, njen prvomestnik je posestnik g. Ant. Levar. Pred 2 leti se je v Bočni zgradil prepotre-ben vodovod, katero delo je pohvalno izvršil g. Iv. Rebek v Celju. Higijeničen oddelek c. kr. vseučilišča v Gradcu je izvirek za vodo kot iz-boren kvalificiral. Celoten vodovod je veljal 11.87418 K, in sicer so prispevali k tej stavbi: vaščani 7777 18 K, šola 366408 K in cerkev 433 40 K. Lani so si Bočani tudi ustanovili vodovodno zadrugo, katera je kot članica pristopila k celjski „Zadružni zvezi". Načelnik zadruge je trgovec g. Fran Štiglic. (Opomba uredništva: Krasno napredujete, vrli Bočani! Čestiramo!) Sv. Duh na Ostrem vrhu. Tukajšnji gosp. nadučitelj Alojzij Majcen obhaja 10-letnico svojega prihoda k Sv. Duhu. V ta namen se je zbralo mnogo njegovih prijateljev, da se ž njim poveselijo in se mu zahvalijo za njegovo 10-letno piodonosno delovanje. Da je Sv. Duh tak, kakor-Šen je danes, je povsem njegova zasluga. Trajen spomin si je pač postavil s tem, da je nam preskrbel vodovod, brez katerega bi nam bilo na našem hribu skoro nemogoče izhajati. Pomen vodovoda ve ceniti le tisci, ki živi Da tako visoki gori kakor mi. Izposloval nam je nadalje poštni nabiralnik, ki ima dnevno zvezo s pošto v Lučanah. Njegova zasluga je, da se posojilnica vkljub klerikalni gonji krepko razvija in stoji kot trdna trdnjava, proti kateri se zastonj borijo narodni in politični nasprotniki. Njegova zasluga je, da je prišla tukajšnja šola v I. plačilni razred in želimo mu, da se mu izpolni njegova želja sezidati toli potrebno novo šolsko poslopje. Kako deluje za blagor tukajšnjega ljudstva, vemo le mi, ki smo ž njim v stiku. Kakor pa ima vsak človek sovražnike, tako jih tudi njemu ne manjka. Sovražni so mu pa samo taki, ki jih tlači zavist in onemogla jeza, da se jim njih nakane ne uresničijo. Pa naj ga to ne straši, naj ima zavest, da mu stojimo vedno pripravljeni na strani, ter ga po naših močeh v njegovem delovanju podpiramo. Dokler stoji on na braniku, se nam ni treba bati vpada naših nasprotnikov in Sv. Duh bo vedno stal krepko v bran prodiranju Nemcev. Želimo in upamo, da ostane še mnoga leta pri nas in se med nami počuti kakor naš, — Književnost in umetnost. Anton Novafian: Naša vas. II. del. Izdala gg. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Llubljani. Izšla je druga knjiga črtic tega mladega našega pisatelja, štajerskega rojaka iz Trnovelj pri Celju. Ze njegova prva knjiga je vzbudila splošno zanimanje; v drugem zvezku se je Novačan neprimerno izpopolnil. Najdemo v tej knjigi bisere pripovedne književnosti in bomo o knjigi še obširneje spregovorili. JfaJa narodna obramba. Gospod dr. Rihard Bergmann v Žalcu je povodom svoje poroke daroval za žensko podružnico C. M. D. en obrambni kamen po K 200, za kar mn izreka podružnica najiskrenejšo zahvalo. Zadnji dopisi. flpor zaradi odpoklicanja srbskih čet Izpred Ska4ri*- Belgrad, 16. aprila. Med vojvodo Putnikom jn min. predsednikom Pasjem je nastal resen spor zaradi odpoklicanja srbskih čet izpred Skadra, ker Putnik smatra to za sramoto za srbsko armado. Mir bo v kratkem sklenjen t London, 16. aprila. Dejstvo, da je Bolgarska sklenila s Turčijo premirje, s« smatra za resno znamenje, da bo v kratkem sklenjen mir. Pogajanja se bodo vršila zopet v Londonu. Papež na smrtni postelji. Rim, 16. aprila. Papež leži že delj časa težko bolan. Zdravniki so obupali, da bi okreval. Kažejo se težkoče pri dihanju in tudi srce odpoveduje. Pojavili so se znaki pljučnice. Od včeraj ni vzel papež nobene hrane. Stanje je brezupno. Milijonar za stavko (štrajk). Bruselj, 16. aprila. Milijonar Marquet je podaril belgijski socijaldemokratični stranki 100-tisoč frankov za štrajkarski fond. Doslej štrajka pol milijona delavcev. Železniški promet na večjih progah je ustavljen. Razne noVosti. Obletnica „Titanieovert nezgode. Tri ame-rikanske dame, ki so postale vsled strahotne nezgode „Titanica" v noči od 14. na 15. aprila 1912 vdove, so obletnico praznovale na prav nenavaden način. V nedeljo 13. aprila so se odpeljale s parnikom iz Bostona. V noči od 14. na 15. aprila natančno^ ob uri, ob kateri je lansko leto zadel „Titanik" ob ledenik, je priplul parnik na ono mesto in dame so v spomin svojim rajnim soprogom spustile v morje velikanske košare s cvetjem, na dnu košar pa so bili težki kamni, tako da je res dospel dehteči pozdrav na dno morja, kjer počivajo ostanki velikanske ladje in ponesrečenci. Vdove so vzele s seboj tudi kaplana, ki je opravil kratko službo božjo, preden so po-greznile rože na dno morja. Ko je parnik počasi odplul, so zapele vdove, kaplan in mornarji pesem »Bližje, moj bog, k tebi", ki so jo tudi pred letom dni peli junaki na potapljajočem se parniku. Tako spominjanje obletnice si je domislila ena od teh vdov, gospa Futtrelova, ki vsakega 15. v mesecu potopi košaro cvetja v morje, kjer počiva njen mož, ki je bil znan in priznan amerikanski pisatelj in je rože ljubil nad vse. Mlade žene in vdove. Zadnje ljudsko štetje v Indiji je pokazalo, da je v indijskem cesarstvu nič manj kot 302.000 vdov, ki še niso 16 let stare. Dalje izkazuje štetje 2,500.000 mladih žen, ki še 10 le niso stare, in 6,500.000 žen, ki še niso dosegle 16. leta. Nova zlata polja. Iz Londona poročajo: O novih ogromnih zakladih zlata in drugih dragocenih mineralij poroča brzojavka iz Bombaja. Ozemlje, na katerem so to našli, leži v Dalbumu, 150 milj od Kalkute, in pripada zapuščini pred kratkim umrlega princa Mahmuda Buktara šaha. Geologa iz Vancouvera, Filipa Billinghursta, so poverili z nalogo, naj preišče omenjeno ozemlje z ozirom na njegove mineralne zaklade. Billinghnrst je srečal staro ženo, ki je nabrala že velike množine surovega zlata. Z raznimi darovi jo je pripravil do tega, da mu je povedala kraj, kjer je našla zlato. To najdišče je baje bogatejše nego vsa dosedajna. Izgubljen bajonet. Na poti od velikonočnega dopusta je obiskal infanterist Klement Beck tudi svojo sestro v Krasni Hori. Med tem je izgubil bajonet, katerega kljub dolgemu iskanju ni mogel najti. Becka od tistega časa pogrešajo. Te dni pa so ga dobili v bližnjem gozdu obešenega. Beck je izvršil samomor iz strahu pred kaznijo. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. - Dobro idoča mesarija in gostilna z vso opravo vred. na lepem prostora, v prometnem trgu v Savinski dolini, se pod ugodnimi pogoji proda. Natančneji pogoji se izvejo pri g. Anton Strmšeku, gostilničarju v Mozirju. 215 3-2 Aparat za valenje K — 45 vali boljše ko vsaka kokoš. Zastonj na poskušnjo. G. Mucke, Pottendorf 161 pri Dunaju. Stotine priporočil in spričeval iz cele države gratis in franko. 78 10 6 Učenec za krojaško obrt se takoj sprejme pri krojaškem mojstra Simonu BShmerju v Voits-bergu. 228 2—2 Meblovana soba tudi s hrano, se odda. — V Liši na razpolago kopalnica. Hermanova ulica štev. 10. 233 4-2 Stavbeno podjetje Podpisani javlja slavnemu občinstvu, da prevzema vsa stavbena dela, popravila in prezidavanja. Franc Nerat, izkušeni zidarski mojster, Gaberje št 3, poŠta Celje. 5 minut od trga Braslovč v Savinski dolini je na prodaj lepa vili podobna hi&a, 7 let davka prosta Sestoji iz treh sob, kuhinje in shrambe. — Za hišo je drvarnica, svinjak, vodnjak z dobro vodo. Pred hišo se nahaja lep vrt za zelenjavo Hiša je krog in krog obdana s plotom. Naslov pove upravnistvo „Narod-nega Lista". 243 8-1 LISTNICA UPRAVNIŠTVA. A. D., Braslovče: Potrjujemo sprejem 8 K, s čimur oba lista do konca 1. 1913 plačana. LISTNICA UREDNIŠTVA. Trbovlje, Jeruzalem, Maribor, Sv. Juri ob Š6., Lembah: Vse za danes žal prepozno, ker zmanjkalo prostora, Hvala! Pride! Loterijske številke. Dunaj, dne 12. aprila 1913: 22, 42, 53, 59, 40. Gradec, ,. „ „ „ 39, 72, 79, 17, 12. dragocenanavodila za kupujočo gospodinjo. I. Iz nobene druge kocke se ne more pripraviti tako izvrstna in okusna juha kot Iz MAGGIJEVE kocke Po 5 v. Prepričate se lahko o tem, 6e poku-site ob enem juho Iz naše in kake tuje kocke. 2. Zahtevajte torej vedno izrecno MAGGI-jeve kocke. 3. Pazite že pri nakupu, da-ll Ima vsaka kocka na zavitku ime MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križcem. Dabimo na suoj 245 1 občni zbor ki se vrši dne 27. aprila 1913 v zadružni pisarni v Gaberju (Sokolski dom) ob 10. uri predpoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje račnnskega zaključka za 1.1912. 3. Sprememba pravil. 4. Slučajnosti. Prva južnoštajerska vinarska zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Benjamin Kunejl. r. Dr. Anton Božič 1. r. Občni zbor hranilnice in posojilnice v Lembergu se vrši t nedeljo, 17. aprila 1913, ob 2. uri popoldne y uradnem lokalu. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1.1912. 9. Slučajnosti. 2421 Načelstvo. Proda se posestvo obstoječe iz travnika, njive in vinograda, hiše in gospodarskega poslopja. Cena 2000 kron. Proda lastnik Franc Kunšek, Trnove št. 13, pošta Sevnica (Štajersko). 238 i Siefai Strašek, Celje, Kovaška ulica štev. 3 priporoča slavnemu občinstvu svojo največjo zalogo in izdelovanje čevljev^ Največja izbira_v_novostih za spomladansko sezono. Najfinejši čevlji za gospode, ženske in moške, in najcenejši! 234 2-2 Mladi pomožni delavci se sprejmejo v stalno delo v železninski tovarni ake. družbe prej Adolf Filize & Kornp. v Kalsdorfu pri Gradcu. 230 3-9 Zdravilišče z žveplom. Zdravilišče z žveplom. Varaždinske Toplice (Hrvaško). Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav. Novo zdravilišče z električno razsvetljavo. — Staro-znano radioaktivno zdravilišče z žveplom 580 C jako priporočljivo proti protinu, revmatlzmu, ischias Itd. — Zdravljenje 8 pitno vodo pri boleznih v vratu, grlu, prsih, jetrah, želodcu in črevesnih boleznih. — Električna masaža. — Blatne in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hotel. Krasna okolica. — Vojaška godba. Prospekte pošilja gratis. Zdravnik dr. J. Lohert. 175 6 Nova, stara yina in droženko lastnega pridelka prodaja v poljubni množici Fr. Ferlinc » Šmarji pri Jelšah. Pri reymatizmu in neuraigfji lajša bolečine pri protinu, vsesava otekline členov in jih dela zopet gibljive; pri mrazu odstrani neprijetni mravljinčji občutek v kratkem času; za vribanje masažo, obkladke in kopeli pripravni KONTREVMAN B Besedna znamka varovana. Pozor na ime preparata in izdelovaloa. Tudi pri daljši rabi brez vsakih neprijetnih ali škodljivih posledic, zato bolje nego vsi dozdaj rabljeni naravtični predmeti. I tuba I krono. Po pošti, če se pošlje naprej 1 K 50 v, se pošlje 1 tuba ^ 5 „ — „ „ „ 5 tub franko. ^ n ri n n ^ w J Izdelovalec in gifavna zaloga B. FHAGNER, lekarnar c. kr. dvorni založnik. Praga III ( št. 203. Dobi se v lekarnah. V Celju v lekarnah M. 44 Rauscher in Oton Schwarzl. 3-2 POZOR! 50.000 parov čevljev! 4 pari samo K 9. 236 1 Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, sem dobil nalogo, razprodati veliko zalogo čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Šolnjev, rujavo ali črno usnje, galoširane. dobro okovane, jako elegantne, najnovejša fasona. velikost po št. Vsi 4 pari stanejo K 9'—. Pošlje po povzetju S. Urbach, razpošiljaina šolnjev, Krakov, št. 8. Zamenja se lahko ali pa denar nazaj. • v •! D12 v Hrastniku ponnja kmetovalcem superfosfat iz koščene moke in rudninski superfosfat, dalje razne vrste mešanih gnojil, ki vsebujejo vse zemlji potrebne hranilne snovi. Zn gnojenje hmelja najbolj izvrstna znamka: Kali-amonijak-superfosfat. 2s?3 5 3 Od leta, 18781 P°VSOtl Priznana doma&a sred-tval Pri vetjih naroČilih znatni popusti v cenah! A.THIERRY-ja BALZAM Lekarnarja ed no pristen z zeleno usmiljeno sestro kot varstveni znamko. 149- li-8 Oblastveno varovan. Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega babamas podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in stro o kaznuje. Nedosežne^a usp. ha pri v;-eh boleznih na dihalih, pri kašlju. hripavo-ti. žrelnem kataru. pri bolečinah v pr-^ h. pri pljučnih boleznih. pi»e>'iio pri influenci pri želodčn h boleznih, pri vm tju jeter in vranice. pri slabem teku in lahi prebavi, pri zaprtju pri 7.0I10-laulu in ustnih boleznih p>i trganja po udih, pri opeki n.«h in izpuščajih itd, — Vi malih ali K dvojnih steklenic, >.li I velika specij. steklenica K n «;• t Lekarnarja A Thierry a edino pristno centifolilsko m uiio je zanesljivo in najgotovejsega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje are 'i 17 telesa in radi tega dostikrat napravi jpeiui ijo nepotrebno Zdravilnega učinka tudi pri starih ranal itd. — 2 dozi staneta K 360. Naroči se: Lekarna k angelju varihu Adolf Thierry v Pregradi pri Rogatcu, Dobi se v večini lekarn. — Na debelo v medici, :.inih drogerijah. _ecbter Bftisara m |iMj»twM«» A-TkUrTj 4» Prt$rsda V najem se odda takoj zaradi preselitve mizarska delavnica z električnim obratom, z veliko zalogo lesa in na ugodnem prostoru. Naslov pove upravništvo „Nar. Lista". 229 3—2 33 morskih parnikov. 33 morskih parnikov. Redno prevažanje potnikov in blaga v Sev. in Južno Ameriko, Kanado, Grško, Italijo. Severno Afriko in Nova črta Trst-Kanada. V najbližjem času, 19. aprila, se odpelje dvovijačni parnik ,,Alice" v Ouebec. 31. maja dvovijačni parnik „Polonia" iz Ouebeca v Montreal. Pojasnila daje ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo št. 2, in A. Kiffmanna ' nasl., Maribor. 240 2-1 Največja iznajdba nove dobe 91 12-11 je žepna ura „Concurenz" s pravim švicarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno številčnico, lepo graviranim okrovom K 3"90, 3 komadi samo 1050. — Ce ne ugaja, denar nazaj. Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustrovani katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galant. predmetov. F. PAMM, KRAKOV, Zielona ul. 3-7. Grand prlx z svetovne razstave v Parlzn 1900. Kwisdov restifucijski fluid. Voda za umivanje konj. Cena I steklenici K 2-80. Nad 60 let v dvornih konjušnicah v rabi za krepljenje po velikih naporih, pri otrpnelosti kit itd., uspo-soblja konja za .zborne uspehe v traiuingu. Pristen le z zraven stoječo znamko. Se dobi v vseh lebaraah in drogerijab. Ilustrovani ceniki gratis in franko. Pošilja vsak dan glavna zaloga: Fr. Joh. Kwizda, c. kr. avstr.-ogr. kr. rumunski in kralj, bolgarski dvorni založnik, okrožni lekarnar, Korneuburgr pri Danaju. Razpošiljali! ci zaloga e^ess matUih vin Glavni trg 8 CELJE Glavni trg 8 Ima v svoji zalogi vsakovrstna najboljša visi a, ter prodaja na debelo In drobno. Zahtevajte cenik! 232 ib-2 Zahtevajte cenik! Ponehale bode wse kritike o Tolsidvrški slatini,. **** moderno urediti in se je našel nov pritok, ki ie močen na ogljikovi kislini. Sedaj lahko tekmuje „To!stovrška" z vsemi najboljšimi kislimi vo- T^ftl^tie sedaj najboljša zdravilna dami, ker zelo mozira in ostane tudi čista, jj-i-UlolU f 1 OJkai jn namizna osvežujoča mineralna nTrklc-fnvvclrn nar°čaio odlični zdravniki za se in za nvt*clra kisla voda. svoje bolnike ter za cele bolnišnice. »Krt je bila odlikovana na dveh razstavah. Dobiva se v vseh T^l rt VVŽlri dn^lTll boljših gostilnah, trgovinah in lekarnah ter pri podjetju lUlSlUHOlil Mcltllll^ P Ž t «1111 (KoroSk°)- —Zaboj s 253/s ste ki. stane le 5 kron. Prazne jJUo Lti XX o LclllJ steklenice se sprejmejo v polnitev po najnižji ceni. Poskusite! Boste hvalilil A lictlTIPll^i J 'e Tolstovrško 8'a~ Katare, zasluzenje in druge bo- L1 • tinn ki seriai vslud sve- ll.tlllllH» lezni v grlu najhitreje ozdravite, ako pridno grgrate in pijete „Tolstovrško" dije-tetično kislo vodo. 92 -6 tino, ki sedaj vsled sve žega, prijetnega okusa nadomesti vsako drnsro pijačo. Kupijo se 11/2 I steklenice vsako množino Razpošilia se v 3/s L V2 ' 111 1V2 1 steklenicah. Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba. Pijte domačo kislo vodo, ki je sedaj ravno tako dobra kot drage kisle vode. Tornasoifa moke St^ni^JVlarka (vpisana varstvena znamka) je izborno in važno gnojilno sredstvo za vse sadeže in na vseh vrstah zemlje. Zviša dohodke dobičkanosno. Njegova poraba ni vezana na noben letni čas. Tomasova moka „zvezdna znamka" je kot izvrstno biago neoporečne kakovosti priznana. Zato zahtevaj vsak kmetovalec Tomasovo moko „zvezdna znamka" > kajti zvezda na plombi in vreči jamči za čisto in polnovredno blago. Pozor! 182 6-6 U Tomasova moka „zvezdna znamka' se v izvirnih vrečah prodaja v naslednjih trgovinah: --„MERKUR", l Ha]yec]o trpina velfenshii zaloga ur, zlatnine, Svoji K svojim srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, bvilanti in drugimi kamni. «6 &0-14 7DninD in HIDllDcffrP poročne zlate prstane ter ženito- flfl LEižlIIK li« iiSMBaMLE yanjska darila po najnižji cenah. ZALOGA očal, naoč nkov, daljnogledov td. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom (5 S >0 — 5S n "S a ->n e O M h % .E e a. Velika narodna trgovina Karol Vanič, ^ Narodni dom 77 49-12 p lporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno krasne novosti za spomladanske obleke po zelo nizkih cenah. — Ostanki pod lastno ceno I a , Al 1 N » 3 N — ' « £ N B S ta 2 e 2. LIKAR ,, PLESKAR prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah. MIHAEL DO BR Alf C, CELJE Gosposka ulica štev. 5. 46 51-15 Darujte za „Nar. sklad"! Za spomladansko zdravljenje Harbabnyjov sestavljeni Že 42 let v rabi, zdravniško preskušan in priporočan. Vpliva s pospešenjem snovne menjave kričistilno, odstranja zaprtost. Najboljše sredstvo zoper zaprtje, izpuščaje na koži, hemoroide, debelost. Cena 1 steklenici K V70, po pošti 40 v več za zavoj. — Edino pristen z zgornjo varstveno znamko. — Izdeluje in ima v glavni zalogi edino: Dr. Hellmann, lekarna „zur Barmherzigkeit" Dunaj VII., Kaiserstr. 73.-75. 163 26-7 Se do&i skoro v vseh vetjih lekarnah, - Po poŠti se poSilja vsak dan. Stanovanje 1 soba in kuhinja se, odda s I. aprilom na Dolgem polju št, 1. Čevlje promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Bar sik v Celju Cene zmerne. Postrežba točna m 1 proti peronospori, škodljivcem sadnega drevja, krompirja in rastlin se doseže popolnoma z ^ MAYFARTH-OVO samotvorno škropilnico „SYPHONIA" m n 5 dalje špecijalno izdelovanje vinskih in sadnih stiskalnic ss Herkuies :: hidravličnih stiskalnic mlinov za grozdje in sadje kompletnih moštarnic itd. dalje vse poljedelske stroje in orodja v najboljši izpeljavi Ph. Nlayfarth & Co., SsS« Dunaj II. Tabofstr. 71. Frankfurt o. M. Berolin Pariz Ilustriran bogat cenik št. 054 zastonj in franko. Iščejo se zastopniki 5liHar MplesHar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim! Viktor Bevc, Celje 76 Graška cesta št. 43. 49-13 Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prerzetje vseh steklarskih 35 del! 52-16 Na debelo! Na drobno! 11=11= II5N Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, sneinofielega, pnljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega fi K; 7 K ; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pah 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 16 dobi franko. 26-16 Zgotovljene postelje le gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega ntnkinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; uapol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13'—. K 14-70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok K 450. K 5"20, K 5"70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko Bogato ilustrirani ceniki zastoii . „Ottoman tu, vmnmatst mmmrm^^'-.^ Ottoman tam, povsod me iščejo. povsod me ljubijo." Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine I izložbeno okno s kamenitim okvirom, ( vrata in 3 okna z okviri po nizki ceni. = Ivan Ravnikar, trgovec v Celju, prodam n Goričar & lieskoošek, Celje II Graška ulica št. 7, podružnica Rotouška ulica št. 2. Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki Jzberi po raznih cenah. Čase iz papirja in aluminija. Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove. 39 52-16 Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice Savinjskih planin in druge. Zaloga različnega papirja. Solidno blago. Nizke cene. Točna, postrežba. ZVEZNA TISKARNA V CELJU, g Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, jer Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. a a al s a a a ef ■ B B 1 "O o O ® S-' 2. 3 0 er — Sa 1-1 S - S. os< M ® P a w _ -vi en to IsD bO Lastna knjigoveznica. 4_»r. h a s na a a a a s u b registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU pri CELJU sprejema hranilne vloge od vsakega, Je član za druge ali ne in Jih obrestuje nepretrgano od vložitvi sledečega dne do dne Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem 55 po pet in pol od sto 5Wo 86 49- 14 Avstr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48, Pisarna je v Celjn, Rotovška ulica št. 12 xxxxxxxxxxxxxxx Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.-12. ure XXX dopoldne. XXX b! Južnoštajerska hranilnica v Celju |* Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, 80- v Narodnem domu. 4 1 o 2 o žtanj, Sevnica, Vransko in Gornji-grad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -9 'a n a sns. Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, ^ za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno m za požarnim brambam in v ustanovivšim okrajem izplačalo ______ __ ________________ tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno™' s:ovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje Last Narodne založbe v Celju. Izdajatelj: dr. Vekoslav Kukovec. Odgovorni urednik: Vekoslav Spindler. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.