mm* K
Pcštniisa p lata«« t {turiii.
LJUBLJANA, dne 5. avgusta 1925.
LETO vn.
Kmet, delavec in obrtnik naj binio narodu vodnik!
Izhaja vsako sredo. Neročnira: ea cclo icto Din 30— za pol leta , 15-— za inozemstvo £a cclo leto Din 50'— Inse; ati po larifu. - Pismenim vprašanjem naj se pi iloži znamko sa odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Vsakdo uživaj vse sadttfs svojega deia in marljivosti!
Glasilo
slovenskega
ljudstva".
Rokopis; se ne vračajo. — Plača in ioži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici štev. 7. — Telefon inter. št. 506. — Račun pri poit. čekovnem zavodu št. 11.368.
Razkrinkane metode stranke dr. Korošca
Molk na prvi očitek.
Pred kratkim smo konstatirali, da je g. dr. Korošec, predsednik SLS in ministrski podpredsednik v prvi vladi naše države, bil tisti, ki je vztrajal na tem, da se voditelja hrvaških kmetov, St. Radiča, zapre in v zaporu obdrži, čeprav ni storil ničesar kaznji-vega in se je le upiral »ujedinjeval-nemu delu« tega moža, ki je kot predsednik »Narodnega sveta« v Zagrebu predal Slovenijo in Hrvaško beograjski oblasti brez vsakega »kota« in užitka ter brez vsake pogodbe.
Ta očitek, ki ga je izrekel poslanec Pucelj na shodu v Št. Jerneju, o katerem smo v našem listu poročali, je hud, zelo liud! Z vso pravico smo do danes čakali na odgovor ali zagovor. Toda g. dr. Korošec je molčal, molčali kot ribe so tudi vsi njegovi številni listi po vsej Sloveniji. Torej bo očitek že resničen. Politik pa, ki kaj takšnega zakrivi, ne spada več v našo javnost. Zakaj s tem se je za vedno zameril vsem Hrvatom, ki so važen politični in gospodarski činitelj v tej državi. Od tega Slovenci v nobenem primeru ne moremo pričakovati koristi, ampak samo škodo, kar se danes jasno vidi. G. dr. Korošec je zakrivil nezaslišano nasilstvo, da je zahteval držati v ječi svojega političnega nasprotnika po nedolžnem. V čem se torej razločuje g. dr. Korošec od Sv. Pribi-•eviča? V ničemer!
dr. Korošec predlaga nasilni P. P.
režim.
Pc naukih naše vere se grehi odpuščajo, ako se grešnik izpove, skesa in obljubi poboljšanje.. To g. dr. Korošec ve še mnogo bolj natanko kot mi. Če je storil greh — prav, morda se je skesal in obljubil poboljšanje; mi tega ne vemo. Vemo pa, da je g. dr. Korošec s temi svojimi grdimi političnimi metodami še nadaljeval. Njegovo stranko, namreč njene voditelje, dobro poznamo. Vemo, da niso prav nič rahločutni ne samo napram svojim političnim nasprotnikom, ampak tudi napram svojim pristašem, ako si upajo le malo misliti s svojimi možgani in ne tako, kakor goskodje, ki pravijo, da hočejo braniti našo sv. vero, diktirajo. Navedli bi lahko celo vrsto primerov, ko so svoje lastne pristaše, ako »e niso hoteli v političnih vprašanjih brezpogojno udati političnim diktatom vodstva ali posameznih voditeljev SLS, vrgli brez ozira in neusmiljeno na cesto ter jim vzeli kruh, pa če prav so bili dotičniki očetje velikih družin. Metoda politične klike, ki se imenuje »vodstvo SLS«, je sploh ta, da se nasprotniku ali pa politično nezadovoljnemu somišljeniku SLS po možnosti pripaše jermen okoli trebuha in ga tako zadrgne, da prizadeti pade na kolena in prosi milosti. To pa je najbolj ogabna politična metoda! Tudi g. dr. Korošec, kot poglavar te politične klike, ni nič boljši, kar dokazuje sledeča naša ugotovitev:
Leta 1924. je bil dr. Korošec zopet enkrat minister v takozvani Davido-vičevi vladi, ž njim pa še sledeči njegovi »tigri«: prof. Sušnik, dr. Kulovec in prof. Vesenjak. Ko je ta vlada morala pred letom dni odstopiti, je krona povabila razne bivše ministre, da ji svetujejo, kakšno vlado naj sedaj naredi. Povabila je k sebi tudi g. dr. Korošca, predsednika SLS in ga vprašala za njegovo mnenje. In sedaj, čuj in strmi slovensko ljudstvo, ki si pri zadnjih volitvah drvelo za tem političnim nesposobnežem! G. dr. Korošec je svetoval vladarju, da naj postavi bivšo PP vlado kot volilno vlado! To se je tudi res zgodilo.
Kako je bilo mogoče kaj takšnega? — boste vprašali. To je bil čisto enostaven političen račun. G. dr. Korošec je računal namreč takole: PP volilna vlada bo vrgla obznano nad hrvaške kmete, njihovo politično vodstvo pa i zaprla. V Sloveniji bo ta vlada preganjala najbolj SRS in SKS pristaše. Ta račun je bil pravilen in se je tudi ob-nesel, zlasti na Štajerskem, kjer je
odnesla Koroščeva stranka vsled vladnega terorizma PP vlade in velikega župana Pirkmajerja več mandatov, kakor jih je pričakovala sama.
Sedaj pa se spomnite, kaj vse je med volilno dobo govoril g. dr. Korošec na svojih shodih proti PP režimu, kako je o tem režimu pisalo vse njegovo časopisje: »Slovenec«, »Domoljub«, »Straža«, »Gospodar« in drugi klerikalni listi! Vsi so kričali proti temu nasilnemu režimu, ki ga je pomagal postaviti čisto zavedno sam dr. Korošec. Seveda se je mož s tem povsod silno zameril, ne samo pri Hrvatih, temveč tudi pri Srbih. Zlasti zadnjim se je ta hinavščina in zahrbtnost zdela ogabna in ostudna. In zato ga ne marajo več. Spoznali so politične metode dr. Korošca do dna!
G. dr. Korošec hoče v vlado skupno s Pribičevičem in dr. Žerjavom!
Ko so se začela pogajanja za sporazum med Srbi in Hrvati, je g. dr. Korošec napenjal vse sile, da sporazum prepreči. V ta namen je grdo intrigiral, zopet proti Hrvatom. Šel je celo tako daleč, da je staremu Pašiou ponudil svoj vstop v vlado skupno s Pribičevičem in dr. Žerjavom, ako puste Srbi Hrvate ob strani in jih še nadalje drže pod obznano, Radiča in njegove tovariše pa v ječi. Za to ceno je bil pripravljen odstopiti od svoje avtonomije in samoslovenstva ter sprejeti vse pogoje Sv. Pribičeviča in dr. Žerjava!
Toda Srbom se je to studilo in so ' njegovo ponudbo odklonili. Zato potem tudi niso upoštevali Slovencev pri sestavi nove vlade, ker so dejali, da je postopanje Slovencev — kajti dr. Korošec ima danes žal večino slovenskih mandatov v žepu in zato smatrajo njega, odnosno njegovo stranko za zastopnico »Slovencev« — grdo in nezaslišano!
Pokopani.
Tako je intrigiral dr. Anton Korošec in njegova stranka vedno in povsod. On je mislil, da so to sijajne politične poteze, kakor je ponovno pisal »Slovenec«. Res so bile to »poteze«, toda brez duha, brez ideje, brez poštenja! Ta njegova »taktika« je ubila politiko Slovencev in jih je spravila ob ves ugled tako pri Hrvatih, kakor pri Srbih ter s tem -ob ves vpliv!
Koroščeva stranka je sama napravila politični hariki (samomor). Žal, da pri tem trpi vsled tega slovensko ljudstvo, vsi slovenski kmetje, obrtniki in delavci. Vpliv Koroščeve stranke je za vedno strt in lastna korist Slovencev zahteva, da jo ljudstvo, zla-! sti na'še kmetsko ljudstvo, zapusti ter 1 jo prepusti usodi, da sama pogine v mlakuži, v katero se je podala prostovoljno in brez potrebe. Ni treba, da bi slovensko ljudstvo poginilo z vodstvom SLS vred v tej mlaki! Dr. Anton Korošec se je izkazal za nezmožnega, da bi vodil politiko Slovencev, a ker sam noče uvideti tega, mu mora ljudstvo to povedati jasno in odločno!
Dr. Korošec je doigral — dr. Korošec naj gre!
Brezvestno ravnanje ljudstvom
Trboveljska premogokopna družba je imela 30. junija t. 1. svoj letni občni zbor. Čistega dobička v enem letu izkazuje sama 38,530.792 Din (ali 154 milijonov 123.168 kron). Kaj pa drugo čisto milijardno imetje? Nič za to, če bi šlo tu vse pravično in v redu, toda to nepregledno premoženje skovale so edinole pridne žuljave roke slovenskega kmečko - delavskega ljudstva, katero pa danes na našo narodno sramoto ob strani bogatopreobložene zlate mize in pri ogromnem letnem čistem dobičku TPD večji del gladu umira.
Že sam zaslužek delavca je v primeri z današnjimi razmerami in draginjo ter številnimi milijoni čistega dobička TPD sramotno nizek. Od tega zaslužka odtegujejo se delavcu še visoki bolniški, penzijski in podobni odbitki, dohodninski, odnosno zelo krivični 2Yi % davek na vsako plačo, tudi od žensk in mladoletnih. Vrhu tega še delo razun nedelj in praznikov do 5 delavnikov mesečno na škodo delavcev počiva in to pod enostavno pretvezo TPD, da manjka naročil na premog. To je umevno, ker je premog radi iskanja previsokih čistih dobičkov daleč predrag, kar pa je TPD prav vseeno.
Torej ne radi delavskih plač, nego radi daleč nad potrebo visokih cen premogu cene na železnicah, v tovarnah, obrtih in trgovinah ne morejo priti na normalni tir, če še pomislimo, da tudi slednje iščejo zopet same svoje velike čiste dobičke. Radi tega draginja, katero občuti najhujše delavec in kmet, kljub vedno večji vrednosti denarja ne more iti navzdol. To je pre-potrebno nevednemu ljudstvu v svrho samopomoči obrazložiti. Smrtne nesreče delavcev pri industriji so postale vsakdanja stvar. Vdove z nepreskrbljenimi otroci se množijo. Tujec z malimi izjemami noče umeti njih bede in nesreče. Prednost pred Slovenkami imajo pa tujerodne vdove. Številni starčki, ki so delali pri TPD do 40 let najtežja in nevarna dela in mnogi težki invalidi z družinami, pred očmi tujega bogatega delodajalca vsled pomanjkanja gladu umirajo.
Kmetu so se določile pod strogimi kaznimi cene živilom, zlasti mleku,
s kmečko-delavskim v Sloveniji.
rubežni kmetij se množijo, mala kmetijstva sploh propadajo, kmet in delavec morata vse potrebščine brez določenih cen najdražje plačevati, med tem ko delajo velike industrije, obrti in trgovine poljubno vsako leto sto-milijonske čiste dobičke.
TPD je darovala baje od svojih številnih milijonov čistega dobička (iz 1. 1924-25) 3000 Din za Jugoslov. Matico in nekaj drobtin še nekaterim drugim institucijam in še to nedvomno iz sebičnih namenov. Iz svojega TPD ne da niti pare. Njeno premoženje so priborili edino le slovenski delavci s svojimi pridnimi žuljavimi rokami in stradanjem. Čemu naj imajo tujci, stoletni zatiralci našega življa in sesalci naše krvi, tu med nami še kakšne pravice ali celo prednosti? Ali niso mar nas in naše prednike že dovolj izkoristili? Razmišljajmo in sto-i pimo v boj za staro pravdo!
Z velikim nezadovoljstvom in ogorčenjem se n. pr. v »Sokolskem domu« v Trbovljah in v »Narodnem domu« v Hrastniku opaža, da si dovoljujejo ti, nam tako škodljivi in sovražni tujci, celo mecj slovenskimi trpini šetati, med tem ko že vrabci na strehah čivkajo, kako ravnateljstva sama in njih nemški in nemčurski pajdaši ter podobne špijonske kreature po revirjih brez vsakega stvarnega vzroka, le iz svoje osebne mržnje, ravno narodno-zavedno delavstvo in nameščenstvo samo zato šikanirajo in onemogočajo, ker se ti zavedajo svoje narodnosti, pravic in svobode v lastni državi. Še več, TPD drži za slovenske delavce celo batinaše v službi, Tako je n. pr. na Doberni neki švabski inženjer opsoval Slovenca, starega najboljšega paznika. Na opekarni pa je neki prav surovi poduradnik že v več slučajih psoval ubogo delavsko rajo. Slednji kaznuje neopravičeno na lastno pest brez natančne ali zadostne preiskave delavstvo z neobičajno visokimi denarnimi globami, da mora krivične kazni pozneje po dokazani nekrivdi sam preklicevati. — Če so taki nameščenci res živčno tako bolni, da večkrat sami ne vedo, kaj z delavci počenjajo in če si morajo čast in spoštovanje na cesti izsiljevati, sami pa v službi tudi dosti grešijo, gotovo pri
njih samih ni vse v redu; zato delavstvo ni dolžno take razmere mirno trpeti, kajti srednjeveški suženjski časi so minuli.
Neki paznik je povzročil nekemu delavcu za mali prestopek nad tisoč dinarjev škode in preganjanje. Temu vsemu se pa ni čuditi, če pomislimo, da je pustil neki ravnatelj sam prisiljeno in 5 let predčasno vpokojili enega najpridnejšega in vestnega starega paznika Slovenca radi sumnje, da je ta odstranil njegovo mačko. Slovenski stari delavec kot človek torej ni toliko vreden, kakor žival, mačka ošabnega tujca, na naših jugoslovanskih tleh. Kje je naše osvobojenje? Zelo podobno šikanira zopet drugi ravnatelj nekega starega zaslužnega najboljšega uradnika Slovenca samo zato, ker išče ta sebi in tovarišem proii nezaslišanemu šikaniranju in krivičnemu postopanju pravice in nič drugega. Takih in podobnih žalostnih slučajev preganjanja po raznih revirjih TPD je mnogo in naš cilj je, da dan obračuna pride prej ali slej, ker mora priti.
Podeželsko trpeče ljudstvo opozarjamo že sedaj še na najvažnejše, da vživajo pri TPD Nemci, nemčurji in podobni ljudje še danes v plači, stanovanjih itd. razne ugodnosti in pred-pravice pred narodno-zavednimi Slovenci, pa najsi vršijo slednji svoje delo še tako vestno in marljivo. Stvarnih dokazov je dovolj!
Najbolj žalostno in v veliko narodno sramoto pa je to, da so bile take dezo-latne razmere po trboveljskih revirjih mogoče tudi pred očmi in za časa nad polletnega ministrovanja samega g. dr. Žerjav-a kot ministra za šume in rude, ki se ni niti enkrat sam ali po svojem zastopniku potrudil priti med trpeče delavstvo v ta največji industrijski kraj, če ravno je prav natančno in dobro vedel, kaj trpi slovenski delavec pod kruto tujčevo peto in da tudi on čaka, težko čaka osvobojenja. Tudi onih 20 Koroščevih poslancev, ki delavstvu pri vsakih volitvah vse mogoče obljubljajo in katerim delavstvo ob vsakih volitvah daje vso moč v roke in se jim zaupa, niso storili za delavstvo še čisto nič, če tudi so sedeli od njih že kar 4 ministri naenkrat v vladi, ker njim je samo le za glasove in kako bi zlezli do korit. G. urednik!
Tedenski koledar.
9. avgust,
10.	avgust,
11.	avgust,
12.	avgust,
13.	avgust,
14.	avgust,
15.	avgust,
Dnevi:
nedelja: Roman, pondeljek: Lovrenc, torek: Suzana, sreda: Klara, četrtek: Kasijan. petek: Evzebij. sobota: Vel. Šmarin.
Sejmi:
9. avgust: Žužemberk, Radeče. 10. avgust: Dvor, Rovte pri Logatcu, Dob, Železniki, Kamnagorica, Ig, Trava, Sv. Lovrenc na Temenici, Brežice, Podčetrtek, Slov. Gradec, Sv. Barbara, Sv. Marija v Jareni-ni, Sv. Lovrenc na Pohorju (pri Puščavi), Sv. Lovrenc na Ptujskem polju.
12.	avgust: Št. Jurij ob juž. železnici.
13.	avgust: Toplice.
14.	avgust: Leskovec.
15.	avgust: Fara pri Kočevju, Marija v Jarenini.
Važne prireditve: '
23. avgusta: Velik kmetski praznik na Krškem polju.
8. septembra: Kongres Zveze društev kmetskih fantov in deklet na Bledu in običajni veliki kmetski praznik istotam.
Ifrednost d ms rja.
Za 1 dolar	55 Din
za 1	funtšterling	269 Din
za 100	lir	202 Din
za 100	čeških kron	165 Din
za 100	francoskih frankov	266 Din
za 100	francoskih frankov	266 Din
za 100	avstrijskih šilingov 780 Din
za 100	švicarskih frankov	1*077 Din
Nič se ne motimo, če smo prišli nehote do prepričanja, da se veselijo eni kot drugi samo številnega čistega milijonskega dobička TPD, na svoje obljube in revno delavsko ljudstvo pa najmanje mislijo.
Kmečko-delavsko ljudstvo, kot pretežna večina v državi, zavedaj in združi svoje sile čimpreje, da se rešiš krvosesov.
Nesloga nas tlači!
Živimo v času, ko se izdelujejo ranil zakoni. Velika večina naroda pa se premalo zaveda važnosti teh dogodkov in zakonov, ki režejo v kri in meso vsega ljudstva. Zakaj? Ker ne vedo, da je skupna socijalna zavest temelj vsega družabnega življenja, a demokracija ljudska volja vsakega zares svobodnega naroda.
Zahteva poštene in resnične ljudske -demokracije je najnujnejši pogoj kulturnega razvoja, a tudi zahteva socijalne pravice. Vsega tega naše politične stranke v preteklih 6 letih niso kar nič upoštevale in to na veliko gmotno škodo vsega slovenskega naroda. Če bi šlo po pravici in tako, kakor je prav, bi se morali s politiko baviti naši najboljši ljudje in ti bi morali takrat, ko gre za korist ali škodo splošnega ljudskega blagostanja, pozabiti na tisto škodljivo strankarsko zavist in zlobo, ki je pri nas v veljavi v takšni obilni meri. Toda, kaj vidimo? Resnicoljubnost in morala sta potisnjeni v kot. Velik ko« naše sedanje nesreče je zakrivila politična, to je strankarska razcepljenost ljudstva! Vsaka stranka hoče drugi škodovati na ugledu, brez ozira na to, za kaj gre v konkretnem slučaju. Kjer pa se ljudstvo med seboj zaradi strankarskih strasti pretepa, tam se tretji smeji, a ta je navadno naš skupni sovražnik. Razni plačanci
hodijo po vaseh in kriče, kaj vse jo njihova stranka že dosegla za ljudstvo in begajo ljudi z najbolj neumnimi lažmi. Če pa te »pridobitve« natančneje ogledamo, bomo spoznali, da ■o to oglodane kosti, ki so pri kakšni priliki bile pomedene z vladne mize, ali pa »o bile dane za glasovanje v parlamentu, kadar je šlo za nova bremena ljudstvu. Politična razcepljenost podeželskega ljudstva je kakor požar, ki vse uničuje. Ogromne davšči-* ne, ki »o nam jih naložili od leta 1923. dalje, se brezobzirno izterjujejo. Revnim delavcem pa ao naložili še poseben telesni davek na itak male zaslužke, da so jim tako povsem onemogočili družine obleči in obuti. Zato pazite na te hujskače in lažnjivce, ki so plazijo po deželi, kajti to s© navadno meščanski ljudje, ki bi se radi
• tem početjem prikupili navzgor in dobili kakšno plačilo — na račun kmeta, obrtnika in delavca. Vsi pa vemo, da živimo doslej v državi, kjer Eakon nič ne velja, ker ga je vsaka dosedanja vlada teptala, kjer ia kakor ji je kazalo.
Ne bo poprej drugače, ko tedaj, ko bodo kmetje, delavci in obrtniki sami napravili red s tem, da se bodo združili v eno samo skupno stranko. Zapomnimo si, da sloga jači, nesloga pa — tlači!
A. Kelemina, poslanec.
23. avgusta vse na KRŠKO POLJE ! Želez, postaja Tidem- Krško. Do slavnostnega prostora 30 minut.
Polovična vožnja !
Pridobivajte naročnikov »Kmetskemu listu«, ker le % njim se širi najuspešnejše »aša ideja.
—Ml li i i —B— !■— iini ■ > I j—i
Razne politične vesti.
J:«. - .
mtttaaaim'. mtssaa
Tiste naivneže med slovensko inteligenco, ki jih SLS farba, da se bori za pravice slovenskega naroda, za njegov jezik, njegovo kulturo in njegove gospodarske pravice, opozarjamo na naš članek »Razkrinkane metode stramke drja. Korošca«. Podatki so točni in jamčimo za njih verodostojnost. Koroščeva stranka nosi besede »avtonomija«, »samoslovenstvo«, slovenska kultura« itd. samo na jeziku, da farba ž njimi tisti del svobodoljubne slovenske inteligence, ki v svoji politični naivnosti naseda klerikaliz-mu, misleč, da gre res za neko enotno slovensko fronto, med tem ko gre le za Koroščevo fronto, ki v tej državi nima nobene upravičenosti več. SLS je samo toliko za »avtonomijo«:, »Slovenstvo« in »kulturo«, kolikor more to biti v korist pravim političnim ciljem te stranke. Ti cilji pa so izven meja našega naroda!
Sedanja vlada bo brez dvoma obstojala zelo dolgo, ker je »Slovenski Narod« zapisal, da bo kmalu padla.
»Slovenčeve« farbarije. — Veliki uspehi HSS ne dajo spati našim »Slo-venčevcem. Bojijo se sodbe naroda in da bi nasuli peska v oči ubogim volilcem, vpijejo na dvanajstine. Dva-najstine so prvi korak k poboljšanju našega notranjega stanja. Prvikrat, da se dohodki niso povišali, niti vpeljali novi, nego še stari so se zmanjšali. Na primer delavski davek. A »Slovenec od 31. julija bi rad nagrbil to Korošcu. Torej Kelemina in Pucelj sta glasovala za dvanajstine, uspeh pa je Korošcev 'in da celo Pušenjakov. 0 štajerskih posojilnicah prinesemo prihodnjič pismo finančnega ministra tov. Puclju, ki je bil zagrozil, da ne bo glasoval za dvanajstine, če ne sprejme njegovega predloga za podporo štajerskim posojilnicam. Njemu je ustregel finančni minister, vkljub temu se Pušenjak šopiri kot pav in pravi, da je on dosegel korist za štajerske zadruge. — Duševni revček1 »Slovenčeve« storijce. Koroščevi mladini so pripeljali SLS na rob propada, od koder ni rešitve. Stranka zato umira. Vsak bolnik pa ima hudo fantazijo. Taka bolna fantazija rodi bolne pripovedke in pred temi hočemo svariti slovensko javnost v njenem interesu. Iz neznatnih upadic morajo Koroščevi fantje delati — prava starogrška junaštva. N. pr. tov. Pucelj zavpije nad grdo se ponašajo-čim Smodejem, da naj ne meče s »po-povstvom« okrog, ker to za svečenika ni dostojno, g. Smodej obrne, pa piše v »Slovencu« da je on Puclja manire učil. Če »Slovenčevci« jokajo, kako je Slovenija zoperstavljena, ali pa če iznašajo čisto resnico, koliko smo Slovenci plačali n. pr. dohodnine več, kot pa je je bilo predpisane baš v letih, ko ima SLS vso moč v svojih rokah — enkrat 21, drugič 20 poslancev — in če jim Pucelj odgovori, da so oni z« to odgovorni, ker bi morali s toliko močjo ali znati preprečiti ali pa iti, »Slovenčevci« napišejo in na-telefonirajo celo prvo stran vse polno izmišljenih »medklicev«, ki jih ni bilo. Ko g. Pušenjak govori*svoj stari »proračunski« govor, ki ga že šest let nihče ne posluša, a sedaj niti klubski tovariši ne in če celo sam Korošec to za tako nevažno in brezpomembno smatra, da se celo med tem govorom zabava z g. finančnim ministorm, mesto da bi ga pustil poslušati govor svojega klubskega tovariša in če tov. Pucelj opozarja, da je to brezobzirnost napram Slovencem in g. Pušenjaku, se g. Korošec v zadregi vrti ko muha v močniku, preko »Slovenca« pa pušča duhovitosti, kakor da je Pucelj rekel, da je nesramen, je to poleg revščine res skrajna nesramnost. Najboljša raca pasjih dni pa je četrtkova brzojavka, da Pucelj vsiljuje Hrvata za vel. župana v Slovenijo. Ali niso to klasični dokazi mizerije politike največje slovenske stranke, ki jo je »nesramni« g. Korošec pokopal!
Tudi dr. Korošec pobira »drobti-ne«! Po poročilih klerikalnih listov je stala v dvanajstinah določba, da naj bi plačevali najbogatejši podjetniki kvečjemu 100% državnega davka kot občinske doklade. Proti tej točki je baje zelo energično nastopil dr. Korošec in kakor poroča »Slovenec« dne 31. julija, je finančni minister baje samo na zahtevo dr. Korošca to določbo iz dvanajstin črtal. Ta nastop dr. Korošca dokazuje, da se tudi on prav pridno lovi za »drobtinami«, čeprav daje po svojih glasilih razglašati slovenskemu svetu, da on ne mara >drobtin«, ampak da hoče le cel hlebec. Tako se maščuje na svetu vsaka nepotrebna baharija, pri dr. Korošcu pa že celo, ker je on in samo on v prvi vrsti kriv s svojo nesrečno politiko, da smo Slovenci obsojeni na politiko >drobtin«, kar smo mi tudi pošteno brez baharije priznali, dr. Korošec pa
ki so jo baje zakrivili z dvigom se-kvestra s posestva grofa Esterhazyja. Danes vemo uradno iz ust ministra dr. Nikiča, da je uprava sekvestra in po-\ sestva še danes taka, kakor je biia * pod prejšnjo vlado. Ce je kaj napac-! nega, tega ni kriva sedanja vlada, ki ; se z Esterhazyjevim posestvom sploh s še ni pečala, ampak prejšnja. Sloveri-i skim Klerikalnim poslancem, ki pre-> bivajo v Beogradu, bi bilo prav laliko | mogoče informirati se o celi stvari na-) ravnost v ministrstvu. Tega pa niso \ hoteli, samo da so lažje namenoma \ lagali in kiadli čast svojim političnim nasprotnikom. — Nekaj dni pozneje je »Slovenec« poročal, da se posl. Pucelj zavzema za to, da postaneta velika župana v Sloveniji dva hrvaška (!) uradnika. Za presneto trapaste morajo smatrati radikali slovenske klerikaine poslance, da se jim upajo obesiti na vrat že tako kosmatega kozla! Mogoče je tudi, da so si klerikalci to traparijo sann izmislili, kar bi bito v skladu z njihovo naturno hudobijo. Zmotili so se korenito, če mislijo, da ljudje še vedno na vsako Stara demagogija. V klerikalnem ! njdiovo besedo verjamejo. Preveč la-časopisju se ponavlja že zopet stara \ ži tudi najbolj neumnim ljudem od-demagogija, kaj so vse klerikalni po- f pira oči.
slanci od vlade zahtevali. Poudarja- i Veliki župani v Sloveniji. Mlado-mo, da so take »zahteve«, zlasti zahte- \ demokratsko in klerikalno časopisje ve opozicionalnih poslancev samo pe- \ objavlja vse mogoče kombinacije,
naše priznanj« s svojimi dejanji potrjuje.
Pavovo perje. Dr. Korošec samega sebe hvali v »Slovencu«, da je njegova zasluga, če je bila izbrisana iz dvanajstin določba o samo 100% občinski dokladi za velepodjetja v Sloveniji. Resnici na ljubo ugotavljamo, da je bila ta določba ukinjena že davno poprej in sicer na zahtevo HSS kluba, katerega je na to škodljivo določbo opozoril poslanec Pucelj. — Dr. Korošcu je bilo kot poslancu seveda lahko zvedeti za to ukinitev, in da bi tudi on imel pokazati svojim volilcem kakšno »drobtino«-, je hitro tekel na telefon in se debelo nalagal v Ljubljano, da je ta ukinitev njegova zasluga in da je on tisti, ki je dosegel to »drobtino« za Slovence, a ne Pucelj. Če bi ministri kar na migljaj ubogali opo-zicionalne poslance in ne onih, ki podpirajo vlado, bi bilo težko razumljivo, zakaj dr. Korošec tako zelo sili v vlado.
zum s Hrvati na ljubo stranki drja. Korošca. Za tako bedaste pa radikalov nihče ne^smatra, da bi komaj doseženi sporazum s Hrvati že čez par mesecev razdrli.
Strah, ki razburja brez potrebe »Jutro«. — (Dopis.) Jasno se vidi iz 170. štev. »Jutra«, kak strah jih objema, ko vidijo, da se je tudi kmet počel zavedati, jim oporekati v svojem glasilu in ščititi svoje interese. Strašno boli gospode okoli »Jutra«, ako kmet
došle goste. Sledil je skupni obod, a za tem se prične popoldanska zabava a gledališko predstavo. Najprvo d©-klamacija mladega fantiča, kot planinskega sina, nato igra Založanov, ki jo dobro uspela; samo bi bilo š« bolj primerno, če bi imela planinski značaj. Nato se je pričela planinska veselica. Godba rovtarska je svirala, začelo se je vrteti mlado in staro, vmei pa je prepeval pevski zbor pod vodstvom župana iz Ovšiš. K temu je bil«
spregovori pošteno besedo, seveda je še izredno krasno vreme, kakor da bi samoobsebi umevno, da sta jim naj- ! tudi Bog stopil med vesele gost« ia
sek v oči nepoučenim volilcem. Vlada ne more pri najboljši volji niti »zahtev« svojih lastnih poslancev vedno vpoštevati, ki vlado podpirajo, nikar jj še, da bi se ozirala na »zahteve« tistih ; poslancev, ki ji mečejo polena pod r noge. To naj blagovolijo naši cenjeni j bralci uvaževati in naj to povedo tudi ? svojim sosedom, da bodo vsi znali pra- « vilno ceniti vrednost klerikalnih »za- f htev«.	I
Vprašajte jih! Kjerkoli dobite kak- j šnega Koroščevega poslanca ali dru- i gega njegovega podrepnika, ga vpra- j šajte, kaj so dosegli v Beogradu? Oni \ imajo večino in imajo zato dolžnost i varovati tam doli naše koristi. Ali so i bili izvoljeni za poslance samo zato, jj da vlečejo dijete in hodijo po kavar- \ nah in restavracijah in nič ne delajo? j Oni so dolžni storiti vse, kar le mo- j goče, da nas varujejo in nam koristi- j jo. Doslej niso storili še nič za ljud- ' stvo in narod!
Kam sta prišla Korošec in Žerjav s ; svojo politiko, lepo kaže naša današ- \ nja slika. Razume se, da sta oba radi j svojega neuspeha silno jezna, kar se j vidi iz njujinega časopisja. Zadnji ? »Lažiljub« opsuje tov. Puclja tridesetkrat, »Domovina« pa kar šestdeset-krat. Istotako so ostali listi, celo dnevniki polni samo Puclja. »Slovenec« od petka n. pr. ga imenuje nad tridesetkrat. Gg. Korošec in Žerjav, bolj pametno politiko bi delala, pa bi vaju ne pritisnili tako na stran, kakor vaju so. Nesposobnih politikov v parlamentu ne marajo.
Mariborska žerjavščinar. Res je, da so se mariborskemu mladinu Lipoldu silno sline cedile po poslanskem mandatu. Prepričan je bil, da Pivko ne bo sprejel nosilstva liste in da pride potem on, Lipold, na vrsto. Toda mi lahko povemo, da Lipold tudi v tem slučaju ne bi dobil nosilstva, nego so Ljubljančani za slučaj končne Pivko-ve odklonitve že imeli pripravljenega drugega moža — drja. Kramerja. To pa radi tega, ker imajo Lipoldovi »prijatelji« sami o Lipoldu zelonepo-voljno mišljenje. To je resnica. Lipold se radi tega zastonj trudi!
»Slovenčevo« poročanje. 0 sedanji vladi in v njenem dosedanjem kratkem delovanju ni noben slovenski list tako grdo in lažnjivo poročal kakor ljubljanski »Slovenec«. Ni je na svetu kmalu politične lumparije, ki bi je beograjski informatorji tega lista ne podtaknili sedanji vladi. Tako je »Slovenec« z veliko naslado poročal o veliki »korupcijski aferi« radičevcev,
kdo da bo imenovan pod novo vlado za velikega župana v Ljubljani odnosno v Mariboru. Na vseh teh kombinacijah ni nič. Če bo sedanja vlada imenovala nove velike župane, gotovo ne bo vpraševala ne klerikalcev ne Žer-javovcev, ampak bo odločila sama po svoji prevdarnosti.
Državniška izjava. Pri razpravi o vladni deklaraciji je prebral klerikalni poslanec šušnik v imenu »Jugoslo-tanskega (!) kluba« izjavo, v kateri v eni sapi zatrjuje, da je prejšnja vlada na radičevce vršila »nemoralen pritisk«, takoj nato pa očita po stari navadi radičevcem »izdajstvo«. Če so bili radičevci pod pritiskom, je grdo in jako nedržavniško, če se jim očita v isti sapi »izdajstvo«.
Novo vlado napovedujejo klerikalci za jesen in pripovedujejo, da bodo v novi vladi tudi oni zastopani. To pro-rokovanje bi sq moglo uresničiti le pod pogojem, da Srbi pretrgajo spora-
večje strašilo tov. Pucelj in »Kmet List«. Pač ni nikomur ljubo, ako se mu zabrusi resnica v obraz, zato »Jutro« tako rohni proti »Kmet. Listu« in zlasti proti tov. Puclju. Brez potrebe se razburjate in kričiti o hujskariji, ako se zglasi preprost kmet v svojem glasilu proti krivicam, katere se mu gode. Pričakovali smo od »Jutra«, da počne razpravljati o regulaciji cen industrijskih izdelkov ter tako pokaže tudi ljubezen do podeželskega ljudstva. Vidi se pa ravno nasprotno. Največji strah je tov. Pucelj, tako se lahko vidi, kje najbolj čevelj žuli, ko se je počel kmet zavedati. Podeželsko ljudstvo mirno priznava, da niti bivša Avstrija in ne Jugoslavija do danes nista imeli ministra, ki bi se tako požrtvovalno zavzemal za podeželsko ljudstvo, kakor ravno tov. Pucelj. Iz tega se da sklepati, da ena kakor druga nasprotna stranka razmišlja, kako bi se skovala železna krona in razbeljeni prestol, da bi na njega posadili našega borca tov Pucelja, zato rter zastopa kmetske interese. To priznava danes tudi že priprosti kmet.
Iz Bolgarije poročajo, da sta dva ministra iz Stambulijskijeve vlade, Pavlov in Janev v ječi zgorela. Tudi take stvari so mogoče proti zemlje delcem pod demokratsko vlado divjaka Cankova.
Tudi na Bolgarijo je sporazum med radičevci in radikali zelo vplival. To se vidi že na vesteh, da bo divjak Cankov, ki je na las podoben našim nasilnim mladodemokratom, moral izginiti, a vlada, da bo poverjena zem-ljoradnikom. Če je to točno, tedaj ima na tem zasluge tudi okolnost, da je kmečka politika v Jugoslaviji prišla do vplivne besede.
se b njimi veselil. Ta dan ostane vsem v prijetnem spominu!
Sokolsko društvo v Borovniči priredi dne 9. avgusta 1925 javno telovadbo s plesom v prostorih Sokolsk«-ga doma.
Vače. Sokol Vače priredi v nedeljo 9. avgusta običajni letni javni nastop, združen z vrtno veselico. Svira »Moravška godba«. — Prosimo bratska sosedna društva ter naklonjeno občinstvo, da poseti to prireditev v čim večjem številu. Preskrbljeno be tudi za ples in ribolov s krasnimi dobitki. — Zdravo! — Odbor.
za
za
Shodi in razne prireditve.
Velika kmet^a prireditev na Krškem polju se je morala preložiti na 23. avgusta, ker sta 15. avgusta veliki prireditvi v Ljutomeru in v Zagrebu. Udeležba bo posebno tudi iz bratske Hrvatske zelo velika!
Društvo kmetskih fantov in deklet v Šmarjeti ob Pesnici ima v soboto dne 15. avgusta ob pol 8. uri pri Krambergerju v Šmarjeti občni zbor.
Kmetski praznik na Krškem polju. Dne 23. avgusta t. 1, priredi »Kmetijska podružnica« Krško veliko razstavo konj' in goveje živine v Krškem na sejmišču. Konjerejski odsek pa bo istočasno imel premovanje konj iz krškega in brežiškega okraja isto-tam. Otvoritev razstave in premovanje prične ob 8. uri. Do 12. morajo biti zbrane narodne noše, konjeniki in vozovi v Krškem, odkoder krene slavnosten sprevod ob 1. uri na Krško polje. Ob pol 3. uri bo tu slavnostno zborovanje, kjer bodo pozdravili kmetsko ljudstvo naš poslanec Ivan Pucelj in hrvatski seljački zastopniki. Ob 3. uri prične velika konjska dirka, ki se je udeležijo najboljši dirkači Slovenije.
Planinski praznik na planini Vodice. V nedeljo 19. julija je bil za gorenjske planšarje zelo važen dan. Ta dan je izročil komisar dr. Spil-ler-Muys novi planinski stan svojemu namenu. Ljudje so se zbirali že celo jutro okrog planine. Okoli 10. ure
so v spremstvu načelnika planinskega
odbora prikorakali zastopniki oblasti in z njimi dobrovski g. župnik, ki je ob V211- uri bral pred stanom slovesno sv. mašo med prepevanjem dobrov-skega in kropenskega pevskega zbora. Takoj po maši je stopil na oder g. komisar za agrarske operacije in je v jedrnatih besedah pozdravil došle goste ter opisal važnost dneva za gorenjsko planšarstvo. S pozdravnim vzklikom na Nj. Vel. kralja je izročil stan svojemu namenu. Nato je govoril v imenu velikega župana vladni svetnik Andrejka. Domačin g. Cven-kelj iz Ljubljane pojasni zgodovino planine za zadnjih let. Zlasti povdar-ja, da morajo pri gospodarskem delu vse stranke nastopiti složno. Tov. naduč. Ažman povdarja važnost dneva z ozirom na gorenjsko planšarstvo in sirarstvo, ki je glavni vir dohodkov gorenjskega kmeta. Želi, da bi bilo še več takih krasnih praznikov ob otvoritvah nadaljnih stanov. Ta dan je tudi pokazal, pravi nadalje, kako kmet spoštuje uradnika, ki dela v njegove koristi in je povdarjal zasluge komisarja Spillerja, ki je bil pri teh besedah od vseh burno pozdravljen. Nato je še govoril doma-mačin Kapus iz Kamne gorice, ki je še enkrat omenil vse zasluge zastopnikov oblasti. Končno se je vršil navdušen govor mlade deklice, v lepi narodni noši, ki pesniško pozdravlja

KONJSKA DIRKA V KRŠKEM kmetski praznik dne 23. avgusta t. I. ob 15. uri popoldne.
I.	dirka
tri- m štiriletne konje. Daljava 1800 m. Vozovi na štirih kolesih 40 metrov popusta; konji, ki »o dobili darila, 30 m doklade.
II.	dirka
za konje od 5 let in starejše. Daljava 2700 m. Vozovi na štirih kolesih 40 metrov popusta; konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 30 m doklade.
III.	dirka enovprežna za mrzlokrvne konje. Daljava 1800 m. Vozovi na štirih kolesih.
IV.	dirka
enovprežna za amerikanske dirkače. Daljava 2700 m. Daljavo in popust določi razsodišče po rekordu ia pri dirkanju.
V. dirka
dvovprežna dirka. Daljava 2700 n. Doklade in popust kakor pod II.
IV. dirka
jahalna dirka. Daljava 2700 m bi?«* zaprek in brez izjednačenja teže.
Uprava dirke. Vodstvo:, Franc Zupančič, Rakovnik.
Končnik: Ignac Žlajpah, LJubljana in Vinko Bon, Krško. S t a r t e r : Anton Gliha, Krško. Progovniki: Dr. J. Kune, Št. Jernej, Jos. Stritar, Sv. Križ, Žnider-šič Franc, Leskovec.
Časovniki : Ivan Selan, Dobrava in Jože Brulc, Št. Jernej.
Posebna določila:
1.	Prijave je poslati najkasneje d« 13. avgusta t. 1. na naslov: Anton Gliha, Krško. Prijava Din 20—. Poznejše prijave se sprejema sam® do 12. ure dopoldan na dan dirke proti dvojni vlogi, ki se plača neposredn« pred dirko.
2.	Za četrto dirko je predložiti rodovnik, ki se po dirki vrne.
3.	Prijave vsebujejo: a) ime in bivališče posestnika konja; b) dopis
: konja (ime, starost, spol, barva). —
Netočne prijave so neveljavne in za-
\ pade vsled tega vloga.
i 4. Zmagovalec se določi po času.
f 5. V slučaju, da se za eno vrsto dir-
s ke priglasita samo dva ali trije dir-
kači, se razdele samo eno ali dva i "
darila.
6. S prijavo se podvrže vsakdo vsakemu izreku vodstva dirke, i 7. Za eventuelne nesreče na dir-1 kalnem prostoru ne prevzame odbor § nikake odgovornosti.
Dopisi.
Pucelj: „Ne, g. Korošec, Vi hočete biti povsoCprvi. Pustite sedaj Žerjava naprej, saj veste, da je to njegov patent!"
ŠTAJERSKO, j Zdole pri Brežicah. Dragi uredniki 1 Dovolite nam v listu par vrstic. Pri j nas se bolj malo oglašamo v »Kmet-, skem listu«, četudi nas je dovolj za-| vednih kmetov. Omeniti hočemo, ka-j ko je našega dušnega pastirja zbodla t sedanja vlada. Revček je 19. julija ce-\ lo »Slovenca« prinesel na prižnico in l tako rohnel, kakor da bi se mu prepo-| vedalo od sedaj naprej opravljati cerkvena opravila. Huduje se tudi nad verniki, zakaj ga ne poslušajo, ko oznanjuje božjo besedo. Mi mu pa odgovorimo: Kakor hitro bo opustil v I cerkvi politiko, z istim časom bomo i zopet vsi hodili pridige poslušat. G. i urednik, lahko Vam rečemo, da take-| ga zagrizenega in radi tega slepega strankarja ne najdete hitro, kakor je naš župnik. Sporočati moram tudi, da imamo tukaj trirazredno šolo, katero
Razširjajma redna in porsod misel zedinjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta,
3
g. upravitelj Bohinc je sedaj imenovan za upravitelja v Brežice. Po dolgem čakanju smo dobili njega in gospo soprogo iz Pišec, sedaj pa že gresta na novo mesto. Pet let je tega, od kar sta prišla na Zdole, pa je ravno tako, kakor bi bila samo 5 dni tukaj. Zelo žal nam je, ker bomo izgubili dve taki šolski moči kateri bo težko nadomestiti. Pogrešali ju pa bodemo tembolj, ker sta pridno učila in gojila otroke v pravem kmetskem duhu. Po njujinem dohodu je naša šola tako hitro napredovala, da moramo reči, da je ena prvih v brežiškem okraju, ker so vse tri učiteljske moči bile izvrstne. Po dolgem trudu je g. upravitelj Bohinc dosegel, da se mu je dovolil prostor za šolsko drevesnico, ki je zelo dobro urejena. Sedaj je že približno 2000 dreves v vrtu in skoro že polovica cepljenih. Dovolite g. urednik, da se smemo v listu zahvaliti g. upravitelju in njegovi soprogi za delovanje v naši šoli, ki bo ostalo vsakemu učencu živo v spominu, istotako vsem nam ostalim. Želimo njima najboljših uspehov tudi na novemu mestu, želimo obenem, da dobimo vredne namestnike. — Zavedni Zdolani.
Ormož. (Življenske slike iz današnjih dni.) V okolici živi kmetič, kateremu je pobegnila žena. Najel si je gospodinjo, oblast je posegla vmes, dala je žensko iz občine izgnati in sodišče je prisodilo kmetiču in njegovi gospodinji zaporno kazen. Nasprotno živi neki gospod s priležnico pod eno streho, pa je vse v redu. Seve kmetič trpin je imel nezakonske otroke pri sebi, gospod pa jih skriva drugod. Kmetič je imel pri sebi Hrvatico, gospod pa je imel pri sebi tujo državljanko. Zakonski mož z ženo in otroci ne dobi primernega stanovanja, neporočen gospod in njegova gospodinja imata zasedeno najlepše rodbinsko stanovanje v tuji hiši, pa je vse v redu. Usmiljeni človek pomaga gospodu do stanovanja in službe, gospod ga za dobroto vrže z družino vred na cesto ter ga spravi ob službo in kruh, pa je vse v redu. — Poročena žena nima nobene besede, — neporočena gospodinja ima povsod prvo besedo in je vse v redu. Zakonski mož je opravljal službo v občni dobrobit za neznatno plačo, neporočen gospod pa vleče na stroške kmeta visoko plačo, dela malo in še to po svojem in je vse v redu. Razpolaga s tujim kmečkim premoženjem po svoje, če tudi gospodarstvo na vseh koncih poka, pa je vse v redu. Posebno je vse v redu po vinskih kleteh, pri menicah in nekih drugih računih, ki so vsak dan večji. Ko bo prepozno, se bodo prizadeti trpini prijeli za glavo in bo tudi vse v redu.
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Za nedeljo 9. t. m. so sklicali naši klerikalci shod v čitalnico. Sam nadžupnik so prevzeli nalogo agitirati k udeležbi. Povedali so s prižnice, da bosta poročala na shodu en klerikalni poslanec
—	po domače »tiger« — in še en drugi gospod. Povabljeni ste seveda vsi! Priznati moramo, da je to praktičen način politične agitacije, ki si ga dovoljujejo naši dušni pastirji. Nam se ne dopada. Ni nam do tega, da se nas še v cerkvi spominja na vsa ona bremena, katera nam je naložila nesposobna klerikalna politika. Sicer se bomo vabilu odzvali, kajti firbčni smo na uspehe klerikalne stranke. Slišali bomo bržčas, kako je Rogaška Slatina postala last centralne uprave. Poročalo se nam bo o uspehih pri izgradnji železnice iz Rogatca v Krapino. Naši davki nas posebno bolijo in ker vemo kdo nosi za to največ odgovornosti, pričakujemo od poslanca, da bo možato priznal usodno napako klerikalnega centralizma. Glede slabega stanja naših cest ni treba govoriti, že sami vemo, kako so spravili cestni davek v centralo. Zanimivejša je ublažitev zakona o davkih na ročno delo
—	to se je posrečilo radičevskemu poslancu Trnjaru v neverjetno kratkem času. In da ne bo pomote; naši kmetski poslanci — štiri imamo v Sloveniji — so preskrbeli pol milijona za spodnještajerske zadruge. Ce se pa bo na shodu eden ali drugi poročevalec pri zaslugah zmotil, bomo že popravili na tem mestu prihodnjič.
KRANJSKO.
Lesce. Malokatera občina ima tako čast, kakor občina Lesce, v kateri se hoče zidati nova občinska hiša brez vednosti občinskega odbora. V net-deljo dne 26. julija je oznanil g. župnik Avsec z leče, da se bo začela zidati nova hiša, in sicer občinska. Zakaj ni g. župnik odkrito in pošteno povedal, da bo to ne občinska hiša, ampak orlovski dom. Mesto da laže raz Ieco, naj se rajši pove resnica ter ne zavija in vleče ljudi na svetem prostoru. Mesto da bi zidal orlovski dom z denarjem, ki ga je izkupil za cerkveni les, naj da rajše popraviti
cerkev in zvonik, ki je svetišče, ter naj si kupi prepotrebne vrvi k zvonovom, da bo vsaj zvonenje k taki cerkvi in fari dostojno. Mesto da ima or-ganistinjo in to ločeno od svojega moža, naj bi si rajše vzel vpokojenega nadučitelja, ki je tudi dobro izvežban ter želo dober pevovodja. Da bi se g. župnik preveč ne razburjal, mu povemo" samo to, kar se vidno dogaja vsak dan okrog najsvetejšega. Toliko za danes, drugič lahko več.
Zg. Kiška. Tudi pri nas se pripravljajo nove volitve občinskega odbora po dolgem gerentstvu. A glej zopet čudo naših demokratov! Ako greš zvečer ali pozno v noči, vedno vidiš frčati kolesa naših strastnih žerjavov-cev. Če jim ne bo falilo? Imamo tudi obrtno društvo, ki je bilo še pred nedavnim časom pod prejšnjim načelnikom, ki se je izselil, zelo dobro organizirano v obrtnem duhu. A odkar je odšel on, je prešlo v demokratske roke in sedaj ne vemo, ali so še obrtniki, ali so sploh spremenili svoj častni značaj obrtništva ter prešli v stranko, ki vidno propada. Ako, imamo še količkaj poštenosti in resnosti v sebi, ne pustimo se zapeljevati tistim, ki so res slepo zapeljani. — Vaščan.
Št. Jošt pri Vrhniki. Malo odgovora »»Lažiljubu«. Dopisnik nas spominja na leto 1920 ko je imela kmetijska stranka 8 poslancev v narodni skupščini in so glasovali za ustavo ter s tem baje zagrešili vse današnje zlo v Sloveniji. Upamo, da je še znano dopisniku, da je dr. Korošec imel vso oblast Slovenije v rokah. Če bi je ne imel, bi se ne mogel vezati s Srbi. Dr. Korošec je prvi izdal Slovenijo Srbom brez vsakega pridržka. Dr. Korošec bi takrat lahko stavil pogoje, pod katerimi se napravi ujedinjenje. Če dopisnik tega ne more razumeti, se mu lahko napravi primera: Ko oče da posestvo sinu ali drugemu, napravita pogodbo v kateri se zapišejo vse očetove zahteve. In kar je v pogodbi zapisano, je tudi veljavno in oče lahko zahteva. Dr. Korošec pa kaj takega ni napravil radi tega je on oče centralizma in sedanjega režima. Dalje dopisnik vprašuje kakšne dobrote so nam izposlovali kmečki poslanci. Dajmo kratko premisliti, kako je shajal kmet, ko je bilo še 8 kmečkih poslancev v parlamentu in kako je shajal pozneje in danes. Poprej so bili davki nizki, osebna dohodnina malenkostna, takse in trošarina majhna, carina na kmečke pridelke majhna, tako da je kmet svoje stvari lepo v denar spravil. V 1. 1923 ob volitvah v narodno skupščino so pa vse stranke napravile ofenzivo na kmečko stranko, posebno pa klerikalni voditelji z vsemi lažmi, kolikor jih svet pozna, češ če se kmet združi v svojo stranko, potem pride za vse druge stranke smrt. Posrečilo se jim je, da so zbegali pošteno kmečko ljudstvo tako, da smo dobili v Sloveniji samo enega poslanca, klerikalna stranka po 21. Ti ljudje so videli, da kmet ne zaupa sam sebi in pričelo se je, ko so ti novi poslanci prišli v Beograd, povišanje davkov, osebne dohodnine, taks, trošarine, carine na izvoz, voznine po železnici itd. Tedaj pa se vprašajmo, kako je kmet shajal za časa, ko je bilo 8 kmečkih poslancev in kako je shajal pozneje in danes, ko imajo klerikalci in Žerjavovci vso moč v Sloveniji. Dalje sanja »Lažiljubov« bistroumni dopisnik, kako se je za časa vojne razdeljevalo aprovizaciji. K temu se pripomni, da je aprovizacijo vodilo županstvo in potom te aprovizacije se je delil živež potrebnim ljudem. Če pa meni dopisnik, da se je godila kaka nepravilnost, naj zapiše z debelimi črkami v »Lažiljuba«. Vsled dobro urejene aprovizacije je županstvo dobilo
povečini toliko živeža, da se je oddajalo sfrankam v večji meri, kakor je bilo od glavne aprovizacije predpisano. Dopisnik pravi, da so gotovi ljudje sedeli med vojno pri polni skledi, dočim so otroci in žene stradale; omeniti pa noče, katere so te osebe. Tudi jaz potrdim, da je v naši občini oseba, ki je sedela brez dela pri polni skledi pred vojno, med vojno in še tudi po vojni in izganja revne ljudi oziroma berače iz svojega stanovanja. So še druge osebe, ki so sedele pri polni skledi. To so tisti, ki so skrivali žito po raznih krajih, da so je razjedale miši, namesto da bi dali za aprovizacijo in s tem olaj^li tistim, o katerih dopisnik pravi, da so stradali. Tedanje županstvo je v polni meri skrbelo za revno ljudstvo. V začetku vojne se je županstvo pobrigalo za lepo podporo za revne sloje in s to podporo je županstvo preskrbovalo revnejše sloje z živežem, vsled česar ni noben občan nič žrtvoval, kar še danes lahko vidite črno na belem v računih ubožne blagajne. Naposled se repenči dopisnik, da bodo zidali orlovski dom brez moje pomoči. To je ravno prav, da bodo orli in orlice imeli svoj dom, da ne bodo hodili plesat v lovske koče. Povem pa tistim, ki bodo veliko žrtvovali za orlovski dom, naj gledajo, da se ne bodo nekoč htidovali nad orlovskim domom. Pripomnim še tudi: Če se zdi prijazno in ljubo »Lažiljubove-mu« dopisniku in njegovi stranki, da začnemo stare kosti glodati, me prav veseli. Se bomo malo pomenili, katera stranka je napravila občini in drugim osebam več škode in kakšno je bilo gospodarstvo pri cerkvi. Pozivam vse pošteno misleče može, da pristopijo v našo stranko in si naročijo »Kmetski List«. Lahko ste prepričani, da se le ta stranka v resnici poteguje za kmečke koristi. Lahko tudi vidite, kam so nas pripeljale tiste farizejske stranke, katere ob času volitev vse obetajo, ko pa volitve poteče-jo, kmeta ne poznajo več. Ne bodite nespametni in nikar ne bodite izdajalci svojega stanu. — Jos. Malovrh.
Krška vas. Nedavno smo poročali, da se je pojavila v Cerkljah škrlati-ca. Ta opasna bolezen je popolnoma zmešala možgane SLS kolovodju; v prvi vrsti dopisniku »Slovenca«, ki je začel predstavljati figuro bedastega Pavlihe, jezdečega na dolgouhem žre-betu, ki se mu pravi po domače osel. Ta nesrečni komedijant neprestano polni predale svetega časopisa. Za glavni predmet si je zbral Krško vas, da se v svoji onemogli strankarski jezi maščuje nad ljudstvom, ki ne mara plesati po SLS taktu. Ali dragi fantek, nič ti ne pomaga, prej boš počil same jeze, predno dosežeš svoj cilj. Ako pa hočeš medveda imeti, moraš si ga kupiti, če se ti zdi, da ti ne bo prenevaren, kajti pristojal ti bi prav elegantno, pa še zaslužil bi zraven pare. Kar se tiče poštenja Krške vasi, je zate bolje, da molčiš kljub temu, da ste se dve otročji osebi spozabili zaupane naloge. Pa naj bo temu, kakor hoče. Krška vas radi tega ne bo zgubila na ugledu prav nič. Vsekakor pa ču Ino, da pisec »Slovenca« postane slep in gluh, kadar se podobne reči dogajajo v sredi njegovega tabora, ki vsekakor v tej stroki daleč nadkriljuje Krško vas. Saj se je sam g. župnik svoje-časno izrazil, da mora imeti vse pod ključem, ako hoče biti gospodar lastnega orodja. Še perilu v čebru so vzrastle noge. Pa to nam nič mar, kakor tudi ne, da sovražimo politikujo-če duhovnike. Pač pa trdimo, da spoštujemo prave duhovnike in je jasno dokazano« z dejstvom, da s prejšnjimi duhovniki ni prišlo med nami nikdar do nesoglasja. Če pa pride med nas vse drugo prej, kakor duhovnik, mi temu nismo krivi.
282.859 Din. Skupaj tirja župnik Jerič od Špeharja 425.717 Din. In tako po vrsti vsem faranom. To vlogo, ki je očitno neresna, so oblasti vzele v resno reševanje. Poskrbeli bomo zato, da bo ta vloga romala v koš in da bodo farani Sinjega vrha imeli mir.
Dva požara, pri katerih sta zgoreli po dve osebi. Kegl-nu na Muri, občina Hrastje - Mota, je z mlinom zgorela žena in en otrok. Stavil si je nov mlin in bi bil čez en teden gotov. Zavarovan še ni bil. — Alojzu Senčarju, posestniku v Slabtincih, župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, je zgorelo minuli teden vse hišno in gospodarsko poslopje, katero je bilo s slamo krito; zgoreli so tudi vsi pridelki, pšenica, žito, detelja, vozovi, stroji za mlatvo, slamoreznica ter drugo gospodarsko orodje. V senu na štali sta spala nad 60 let stari moški in 16 letni hlapec; oba sta popolnoma zgorela. Dve požarni brambi, slatinska in jurjevška, nista bili v stanu vsled pomanjkanja vode in oddaljenosti veliko rešiti. Pri rešitvi konjev se je gospodar sam zelo opekel. Zavarovan je bil le za majhno vsoto. Slišijo se verjetne govorice, da je pri obeh požarih kriva zlobna roka.
Strela je ubila 15 letno deklico M. Košmerl iz Retij pri Loškem potoku dne 28. julija. Pomagala je spravljati seno. Pride nevihta in ljudje zbeže v zavetje. Mati, sin in hčerka so šli pod samotno drevo. Ker je treskalo, sta mati in sin zbežala odtod, deklica pa je ostala in našla smrt.
Strela je udarila v skupino vojakov na Lovčenu v Črni gori. Vojaki tam delajo cesto in popravljajo neko kapelico. Enega vojaka je strela ubila, več je težko ranjenih, a dva sta ostala nepoškodovana.
Samomor je izvršil na Bledu dvorni orožnik Milutin Milovanovič, bržkone v hipu duševne zmedenosti. Njegov brat je v blaznici.
Požar je uničil gospodarsko poslopje g. P. Erjavca na Igu. Škoda je krita z zavarovalnino.
Vse pride na dan. V Dobovi pri Brežicah je lani brez sledu izginil posestnik Fr. Šuler. Letos se je slučajno
zvedelo, da ga je umoril lastni sin. Vnuk umorjenega se je namreč spri s tovarišem, kateremu je v jezi rekel: »Ravno tako te bom umoril, kakor moj oče starega očeta!« To je slišal orožnik, nakar so osumljenca zaprli. Truplo umorjenega so našli zakopano na njivi.
Skesan tat. V decembru 1918 so zaprli O. Tkalca, ki je v Št. Juriju ob južni žel. ukradel kravo. Začetkom januarja je pobegnil iz celjskih zaporov. Kot rudar in drvar se je preživljal v Bosni. Sedaj se mu je začela oglašati vest, zato se je sam javil orožnikom, ki so ga spravili spet v Celje v zapore.
V Zemunu pri Beogradu so se pojavili trije možakarji iz Nemčije, ki so pravili, da potujejo peš okoli sveta. — Pokazalo pa se je, da so prišli z namenom med tamkajšnjimi Nemci širiti vsenemško misel. Orožniki so hujskače zaprli.
Nehote se je obesil. Priden 17 letni delavec v bližini Sarajeva se je vsak večer podal v gozd, da nabere drv in jih nese domov za dnevno potrebo in za zimo. Isto je storil tudi v torek 28. julija. Vzel je vrv in odšel proti gozdu. Pri gozdu zapazi, da črešnja že rdeči. Vzbudi se mu tek, zamota vrv okoli vratu in gre na drevo. Ko se naje češenj, skoči kar z veje na tla. Ni zapazil, da se je med obiranjem češenj vrv od vratu nekoliko odmotala in zapletla v vejo. Ko skoči z veje, obvisi in umre, ker si sam ni mogel pomagati, a 'druge pomoči tudi ni bilo.
RADIO - BALSAMICA.
Revmatizem se najbolje zdravi poleti s ee-lemu svetu znanim zdravilom dr. Rahlejeva »Radio-Balsamica«. Vsled ogromnih naročil so se otvorili laboratoriji na Francoskem in na Angleškem. Poleti se z manjšo količino zdravila gotovo in brez stroškov za potovanje v kopališča more človek lahko osvoboditi od te težke bolezni. Ta lek je priznan kot najboljše in najdovršenejše sredstvo proti vsem vrstam revmatizma, o čemur pričajo brezštevilna zahvalna pisma ozdravljenih bolnikov in priznanja medicinskih avtoritet in zdravnikov. Zdravilo pošilja proti naplačilu laboratorij za kraljevino SHS v Beogradu, Koitvska ulica broj 43.
Gospodarstvo.
Novice in razno.
Število naročnikov na naš list je tekom zadnjega meseca zelo napredovalo, kar z zadovoljstvom beležimo. Obenem vabimo vse somišljenike in prijatelje, naj nam stalno pridobivajo novih naročnikov.
Vsak zaveden pristaš kmečke misli mora biti naročen na »Kmetski list«, na »Grudo« in na »Kmetijsko Matico«. V vseh treh slučajih je naročnina letno po 30 Din, skupno 90 Din. Toliko moraš letno žrtvovati za svojo izobrazbo!
Mnogo gradiva o dvanajstinah, o delu v narodni skupščini, nadalje mnogo dopisov, podlistek in drugo je radi pomanjkanja prostora moralo izostati. Potrpite vse pride na vrsto!
Neverjetne zahteve župnika Jeriča. Župnik Jerič, ki sedaj službuje v Pre-loki v Belikrajini, zahteva od prejšnjih svojih faranov v Sinjem vrhu plačilo dolžne bire v znesku 15 milijonov 646 tisoč 761 dinar in za cerkovnika v znesku 969 tisoč 931 Din, skupno
torej 16 milijonov 616 tisoč 692 dinarjev ali okroglo 66 milijonov kron. Ne bi pisali teh stvari, da niso tudi oblasti izdale županu v Sinjem vrhu nalogo, da naj se takoj v tej zadevi poravna z župnikom, ker bodo drugače svo-te prisilnim potom iztirjali. To je res škandal, da uradi, take neresne uloge vzamejo v reševanje in še celo zahtevajo, da se izpolnijo. Cela fara Sinji vrh ni vredno tega.denarja, ki ga zahteva župnik za bero. Kako neresna je zahteva župnika, naj služi en primer, kako je izračunal dolžni znesek: Mate Špehar, posestnik, njegovo posestvo sestoji iz 44 ha površine ima predpisanega: je imel dati 3570 litrov pšenice, dal je 520 1, dolžan je še 3050 1, vrednost 12.200 Din; prosa 3500 1, dal je 440 1, dolguje 3060 1, vrednost 10 tisoč 710 Din; v gotovini dolguje za poljske in posestnine maše, za blagoslove, za desetino od mladičev 66.940 dinarjev. Skupaj 142.858 Din, k temu prišteje še obresti za 11 let v znesku
NOVI VOLILNI RED ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI.
Že pred nastopom svetovne vojske smo pričeli opažati, da je parlamentarizem v skoro vseh evropskih državah pričel hirati. Grupacije večine so se oslanjale ali na nacijonalizem, kar je rodilo zapostavljanje nar. manjšin, ali na visoko plemstvo, kar je povečavalo mržnjo do »plave krvi«, ali pa slednjič na premoč kapitala, kar je vedno z nova netilo razredni boj. Tudi vpeljava splošne volilne pravice parlamenta ni mogla ozdraviti in vedno glasneje so se čuli glasovi, ki so zahtevali socijalizacijo parlamentarizma, tako, da sestav istega ne temelji na premoči plemstva, narodnosti ali kapitala, temveč, da člani parlamenta predstavljajo zastopstvo raznih stanov vedno tako, da se koristi enega stanu ne dajo pogaziti z večinskim glasovanjem. Tak parlamentarizem bi bil ideal, a ga danes žali Bog še nimamo, zato pa vidimo, da parlamentarizem sodobnih držav še vedno hira na ostarelosti.
Vzor za moderni parlamentarizem bi moral biti dan v stanovskih zasto-pih. Stanovsko zastopstvo, ki bi nekako odgovarjalo, seveda le kar zadeva interese trgovine, obrta in industrije, stanovskemu parlamentu v malem bi naj bilo podano v Trgovski, obrtni in industrijski zbornici, seveda, da ista nima zakonodavne oblasti. .Ker pa je ta zbornica kot zastopnica interesov velevažnih pridobitnih stanov in ima kazati pot, kako ista stremi po enakopravnosti zastopanih stanov, smeli bi in morali bi pričakovati, da način njihovega sestava skozi in skozi odgovarja pravičnosti in socijalnim zahtevam. Kakor so trgovina, obrt in industrija organizirani v svoji zbornici, tako bi želeli, da se organizirajo tudi drugi stanovi v svojih zbornicah in te zbornice bi morale biti vir, ki bi dajal državnemu parlamentu svoje zastopnike ter bi tako v izbiri narodnih zastopnikov ne odločevali v prvi vrsti strankarsko-politični oziri na koristi posameznih stanov. Tej poti se zahteve reorganizacije parlamentarizma bližajo in zdi se, da ozdravljenje parlamentarizma na drugi način niti mogoče ni.
Če pa mislimo, da so stanovske zbornice predhodniki za ozdravljeno parlamentarno življenje, smemo pričakovati, da bo ustroj teh zbornic tak, ki odgovarja takemu teženju. Gore-njemu razmišljevanju nam je dal povod novi volilni red Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki ga je izdal malr> pred izstopom iz vlade tedanji
pred izstopom iz vlade tedanji minister trgovine in industrije g. dr. P. Grisogono. Če gremo iz stališča, kakor smo ga o parlamentarizmu in in o stanovskih zastopnikih pravkar označili, moremo odkrito priznati, da bi bilo bolje, da bi ta novi volilni red ne zagledal luči sveta. Ta volilni red nam hoče ustvariti zbornico, kjer bo odločeval kapital, ne pa zastopniki tistih treh stanov, katerim je volilni red namenjen. Določila o načinu volitev pa so sestavljena tako, kakor da bi zakonodajalec hotel z novim volilnim redom doseči, da se bi naj volitev čim manj upravičencev udeležilo.
Popolnoma pravilna se nam asdi v volilnem redu določba, da vsak v zbornici zastopan odsek voli svoje zastopnike. Gremo še dalje: priznamo tudi za pravično, da ne voli cel odsek le eno skupno listo, temveč, da se upošteva pri volilcih enega in istega odseka tudi njihovo davčno breme, vendar pa to ne sme biti izključno odločujoče za razdelitev v volilne kategorije.
Da se omogoči razdelba odsekov v volilne kategorije z istočasnim vpo-števanjem davčnih bremen, smatramo za edino upravičeno, da se volilni imenik sestavi tako: volilni upravičenci se vneso v volilni imenik v vrsti, kakor plačujejo isti neposredne davke, največji davkoplačevalec pride prvi in najmanjši davkoplačevalec zadnji v volilni imenik. Za delitev v število vseh upravičencev enega odseka deliti s številom kategorij, tako, da je n. pr., ako ima en odsek 1000 volilnih upravičencev, a kategorije so štiri, potem odpade na vsako kategorijo 250 volilnih upravičencev in vsaka kategorija voli iz svoje srede enako šteyilo zborničnih članov. Voliti imajo tedaj volilni upravičenci, ne pa njih zastopani kapital. Le taka razdelitev je £ocijalna in opravičena, vsled česar moramo odločno odklanjati razdelitev, kakor jo predvidevat dr. Grisogonov volilni red. V smislu tega volilnega reda volijo v trgovinski odsek v prvi kategoriji volilci, ki plačujejo vsaj 1000 dinarjev pridobnine, v drugi z najmanj 300 dinarjev, v tretji z najmanj 75 dinarjev in četrti z manj kot 75 dinarjev pridobnine. V obrtni odsek volijo v prvi kategoriji volilci z najmanj 75 dinarjev, v drugi z 50 dinarjev, v tretji z 25 dinarjev, v četrti z pod 25 dinarjev pridobnine. V industrijski odsek volijo v prvi kategoriji z najmanj 16.000 dinarjev, v drugi z najmanj 1200 dinarjev, v tretji z najmanj 300 dinarjev in četrti z manj kot 300 dinarjev pridobnine. Najbolj drastič-
i s
upravičencu ali pa tudi po tretji osebi, samo da se varuje volilni rok. Vpeljava podružnih volilnih komisij je popolnoma nepotrebna, a naravnost zavreči se pa mora določba volilnega reda, da mora vsak volilec priti osebno k oddaji volilne glasovnice na mesto podružnih volilnih komisij, ki se postavljajo v smislu volilnega re-reda na sedežu okrajnih sodišč. Ta določba ima očividen namen odtegniti volilce od volitev, ker je bilo zako-nodajcu dobro znano, da je zlasti od malega obrtnika v splošnem težko pričakovati, da bo v svrho izvrševanja volilne pravice pustil delo in šel v 20 ali še več kilometrov oddaljeno volišče. Če se je pa kljub temu ta odiozna aahteva postavila v volilni red, se je to izvršilo očitno iz strankarsko političnih ozirov z namenom privabiti k volitvi upravičence iz mest, katere smatrajo demokratje še za svoje domene, otežkočiti pa volitev upravičencem iz kmetov, na katerih glasove očividno ne računajo kot svoje.
Iz navedenega je razvidno, da je novi volilni red za zbornico za trgovino, obrt in industrijo nesocijalen, strankarsko prikrojen, vsled česar je dolžnost vlade istega razveljaviti in vpostavi novi volini red, ki bo pravičen in odgovarjal socijalnim zahtevam.
lahko nese po pranju svojega že tako velikega sinčka domov, saj pere s terpentl-novim .GAZELA"-milom, katero ji prihrani ves trud. Poizkusite tudi Vi z .GAZELA"- milom.
r——Trg.-ind. d. d. ———:
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulica št 13 '
l!)illl!lllinillil!ll!IIIitlll!lil!ill!!liilll!!lii
Tiska časopise, poset-nice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah
Hmeljarjem! Vodstvo Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu javlja svojim članom, da so legitimacije za hmeljske obiravce že pripravljene in da stopijo dne 1. avgusta t. 1. v veljavo. Vsaka legitimacija velja za poljubno število obiravcev in sicer za polovično voznino na progah: Brežice — Zidani most — Maribor — Sp. Dravo-grad-Mežica, potem Zagorje—Zidani
no kaže prva kategorija, kako kapi-	|	strijsko zbornico se imajo vršiti tako,
talistično tendenco zasleduje ta volil-	j	da je volilna upravičenost varovana,
ni red; najmanj 16.000 dinarjev pri-	;	kako se pa imajo volilni listi oddati,
dobnine znači, da ima sprejeti v pr-	!	to je popolnoma stranskega pomena,
vo kategorijo desetorico upravičen-	j	edino vodilno načelo mora biti, da
cev, ki imajo prav tako pravico voliti	j	se udeležitev volitve ne otežkoči.
4 zbornične člane, kakor stotina vo-	j	Vsled tega mora biti popolnoma vse-
lilcev iz tretje ali četrte kategorije.	j	eno, ali so volilni listi skupno z le-
Volitve v Trgovsko, obrtno in indu-	i	gitimacijo oddani po pošti, osebno po
Lastna knjigoveznica llii!!till!il!lliiiliillll!lil!llllill!llllliltlllll
Telefon žl 552 Račun pri pošt. ček. zavodu i št. 13.103
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
UD P11 Džamonja in drugovi, V IV I dr. z o. zev,, Maribor.
Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, evetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje in drevje imamo celo leto. — Zahtevajte cenike!
(siva frt črna)
kakor tudi rudninski superfosfat vedno v zalogi pri
Veliki privredni vašarl
Stalne legitimacije daju posetiocima pravo na povlasticu od 50% na željeznicama Kraljevine SHS, čehoslovačke, Rumunije, Italije i Madiarske, isto i Da parobrodima Kraljevine SHS.
Legitimacije za izložbu i vašar mogu se nabaviti u državi: kod svake trgovačke i zanat--lijake komore, kod svakog večeg novčanog zavoda, u inozemstvu pak: kod svakog konzulata i trgova&kog zastupstva Kraljevine SHS i banaka.
Svaki posetilac izložbe besplatno je osiguran p roti v telesne ozlede.
Oocijite o Subotlcu I	Dodjite o Subotlcu!
EKONOM
Raznovrstno usnje in čevljarske potrebščine najboljše kakovosti in po najnižjih dnevnih
cenah na malo in veliko nudi
Franc Erjavec
trgovina z usnjem v Movem mestu.
Otroške majce, kopalne hlače, nogavice v vseh barvah, uzor-časte flor in patent žepni robci, brisalke, klol v vseh barvah, platno, sifon, kravate, jedilno orodje, vilice, nože, žlice zajemalke, alpaka, aluminium in pocinkane, palice, nahrbtnike, sukance, parfume, razna mila. Potrebščine za šivilje, čevljarje, krojače in sedlarje. — Cepilne nože, škarje za trte, britve
najcenejše edinole pri
Najcenejše
strešno
kritje!
oHimimiimiHiiii MairSJin trgy štev. S ummiromuiiiHE
sprejema hranilne vloge In vloge na tekoči račun ter jih obrestuje rtajiaff otitalteje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Podeljuje prati dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebna kratkoročne kredite.
Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 18,
preje
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU
audijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in lidBo »peko. — Na željo »e pošlje takoj popis in ponudba I
poleg Prešernovega spomenika ob vodi Ljubljana
Telefon 913.
asr^nja gospodarska zadrga v Ljubljani, r.z. z o. z.
Edino najbaljii
FIžol&f
^^^^^ vseh vrst,
aJMkl gobe,
repno seme, kumno, mrav-SjinPna jajca in druge pridelka kupuje
SEVER & KOMP.,
LJUBLJANA.
Cena sporočimo na zahtevo.
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
godeno In negodeno
kupuje v vsaki množini
= TEBILNICA ==
flntoniSinkovec, 3:'
Grosuplje.
dreto in vse vrste vrrar-likih izdelkov ter v to stroko (padajoče blago dobite v »kladiščv
,K0N0P1UTA" v Ljubljani,
Gosposvetska 2.
osrednja gospodarska zadruga
Maribor
Izven sadja, krompirja in drugih kmetskih pridelkov
preskrba kmetijskih in gospodarskih potrebščin.
Prostori v Meijski ulici 12 na dvorišču
(prej „OrIent").
■namke yii&£Ei«sa, nsumji m muici
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk t vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na razpolago
_ s . ga « združen z gostilno in
s 1. novem- wM 1 § IJ trafik°' zraven sPa" bromt.1. Ifl I BI« dal°če gospodarsko ■ ■ 1B ■ ■ ■ poslopje, vrt, pašnik
1. t. d. Lega ugodna v štajerskem Posavju. Interesenti naj se obrnejo za naslov na upravo »Kmetskega lista".
z enoletno prakao na Češkem, želi primerne službe na kakem veleposestva ali
kje drugje. — Naslov pove uprava »Kmetskega lista«.
Natisnila tiskarna »Markur«, trg.-ind. d. d. v Ljubljani
•dgavorni arednik: HILAN MRAVLJE.
Razširjajte vselej in pevsod zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti.