PODI.ISTEK« Nase jeruzalemsko romanje. Pal|e.l Ko se je zdanilo, smo imeli priliko, opazovati v cerkvi betlehemske vornike, ker je bila ravno nedelja. Opazovali srao razkolnike in naše. Razkolniki so se neprestano križali in priklanjali v vseK mogočih oblikah, katoličani pa so bili resni in mirni, mnogo smo jih videli pristopiti k' mizi Gospodovi, nekateri so stali še ob spovednicah. Za katoličane imajo frančiškani posebno cerkev sv. Katarine, ki je tik ob KonStantinovi baziliki. Naposled y jutranjem solncu še enkrat na streho IranSiškanskega samostana, da si ogledamo Betlehem in okolico v celoti! Betlehemske liiše se vrste polkrožno na hrbtu skalnega gri6a. FranČiŠkanski samostan z votliivo rojstva je na vzhodnem koncu mesta. Betlehemske ulice so skoro ravno tako umazane in ozke kakor v drugih mestih Palestine. Splošno pa ima Bctlehem eisto poseben značaj. Mesto ima kakih 11 tisoč prebivalcev, skoro vsi kristjani, veCinoma seveda razkolniki, vendar imajo nekaj prijaznoga, veselega, slobodnega v svojih obrazili. Betleliemske ženske slovijo po svoji lepoti in zanimivi noši. Ce primerjamo Botlehem z Jeruzalemom, lahko rečemo: Jeruzalem. je \w svojih spominih resno-velifiasten, Betlehem pa ljubko mestece, pravi kraj svete božifine nofii. Betlehemska okolica je krasno obdelana, se pač poznajo krSftanske roke. Tu okoli je imel nekdaj bogati Obcd svoja žitna polja, kjer je pridna Rut pobirala klasje in jo jc potem Obed vzel za ženo ter je postala pramati kraija Davida in s tem fudi pramati Zveličarjeva. Zgodba o Rnti je eden najlepših prizorov v zgodbah sv. pisma stare zaveze. Pa čujte! V ta mirni in ljubki kraj se naenkrat zasliši jok in stok. Kaj je to? Birifii kralja Heroda. koljejo nedolžne otročiče, ker hočejo dobiti novorojenega kralja. Matere bežijo na vse strani, tndi v votlini rojstva se jih je nekaj poskrilo, pa so jili nasli biriči. Tudi mi moramo od tod, kliče nas naš vodnik. Srečno, ljubeznivi Bellehem! Bog ve, Ce se Se kedaj vidimo na tem svetu. Pa livala Bogu, da smo se enkrat videli! Zanimivo je, da v evangelijih ni čisto nič zapisano, da bi bil prišel Zveličar Še kedaj pozneje v Betlehem. Dovolj je bilo enkrat, pohlevni pastirci so verjeli vanj, naduti lahkoživci pa ne, f:e b\ tudi stokrat prišel k njim. 9. K m r t v e m u m o r j u. Preden nastopimo pot, moramo nekaj popraviti, kar je tiskarski Škral zadnjič zgrešil. Tisto polje, kjer so pastirci pasli, ko se je Zveličar rodil, ni od Betlehema proti jugozapadu, ampak proti jugovzh o d u. Sicer se je vteplo v spis še več tiskarskih budalosti, ki se pa dajo vsaj po smislu popraviti. * Izlet k Mrtvemu morju je delal kaj preglavice romarskemu vodstvu in pa voditeljem raznili skupin. Ze prve dni na ladji se je razglasilo, naj se tisti, ki mislijo iti k Mrtvemu morju, oglasijo prl voditeljih svojih skupin. In ogla&ilo se jih je nenavadno veliko. Naslednje dni se je pa preklo, da je ta pot zelo težavna in zlasti ženskain ni priporoeati. Potem pa priglaSanju in odglašanju ni bilo konea. Vsak izletnik je plačal 25 K;fs tem je bila plačana vožnja, hrana in preno&Tšče. Ni bila majlma reč ta izlet. Preskrbeti jo trebalo čez 40 vozov z dobrimi konji, pa v Jerilm hrano, pijačo in prenočišče. V ponedeljek, dne 12. septembra srno so pred solnčnim vzhodom pred francoskim gostiščem naložili na razklopotane arabske kočije in leteli smo kakor divji mimo jeruzalemskega zidovja. Cesta se vije po ranogili ovinkih čez zahodni del Oljske gore. Na južni strani Oljske gore je vas Betanija, v katero vodi iz Jeruzalema čez Oljsko goro tudi krajša pešpot. Tu je bila domaeija Marije, Marte in Lazarja, semkaj je Zveličar rad zahajal iz sovražnega Jeruzalema, tukaj je obudil Lazarja od mrtvih, kar je judovske veljake tako razburilo, da so sklenili, ga umoriti, kar so je tudi kmalu poteni zgodilo. Dandanes je Betanija borna, popolnoma mohamedanska vas. Ampak1 za Lazarjev gi-ob vedo tudi mohamedaiici; na povratku so nam ga za bakšiš pokazali. Poleg priproste turške mošeje vodi 22 stopnjio globoko v prazen prostor z obokanim stropom, poiem še zopet dvc stopnici v pravi grob. Da je tukaj res grob, je gotovo, ni pa gotovo, da bi bil ravno Lazarjev grob tu. Kažejo tudi kraj, kjer je bila hiŠa Marije, Marte in Lazarja; vidijo se le razvaline, najbrž nekdanjega samostana. Zanimivo je, da se po Lazarju imenuje dandanes nekdanja Betanija ol-Azarije (nastalo od latinskega Lazarinm). Gesta se spušča polagoma v tesno dolino; v okolici Betanije raste mnogo smokev, katere so ravno tistokrat obirali. Kakili 20 minut nižje jc ,,apostolski studenec", edini na celem potu do Jordanske doline. Dokaj pozno izroftilo pravi, da so si tu apostoli odpočivali in se krepcali z vodo. Ce Je bil tudi tislokrat ta studenec edini na celem dolgem potu, je pa6 naravno, da so se tukaj ustavili. Voda pa ni dobra in. je tudi nismo poskugali. Rodovitne smokve kraalu izginejo, krog nas leži samo golo kamenje, cesta se vije po ozkjh soteskah med golimi in strmimi skalami. Cesta nas pelje skozi judovsko puSftavo, po kateri jo odmevai nekdaj mogofini glas Janeza Krstnika: Pri])ravite pot Gospodu! Nekako v sredini pota je nekaka gostilna, kjer si konji odpo&ijejo, popotniki pa laliko dobijo za dobor denar vino ali pivo, pa tudi raznovrstne prcdmete za spomin. Pravijo, da je prav tu stala gostilna, v kateri je usmiljeni Samantan pu- stil tistega nesrečnega, ki je padel med razbojnike. Kmalu se zopet naložimo na vozove in dirjamo naprej. iTii in tam nehote zatisneŠ oči, ker zdaj in zdaj utegne zdrčati voz v prepad. Kočijaži irnajo naprežene po 3 konje navštric, mahajo neusmiljeno z bičem po suhih konjskih hrbtih in skušajo drug drugega prehiteti. Cesta je precej Široka in še dokaj dobra, seveda cestarjev tam ne poznajo, ki bi razbijali lcamenje in zravnavali nastale jame. Tudi mostovi Cez jarke so prav dobri. Vse to so napravili Šele zadnja leta, poprej so vozniki raj§i vozili po jarkih poleg ceste. Med potom srečavamo beduine s kamelami, ki gredo druga za drugo kakor gosi in so med seboj privezane z ožetom, naprej pa ponosno koraka kot vodnik dolgouhi modrijar.-osel, zavedajoč se svoje časti. Cudna žival je ta kamela, zavedajoč se svoje Žasti. Cudna žival je ta kamela, na svojem visokem hrbtu nosi vse premoženje beduinovo: ženske, deco, orožje, vre5e in v njih živež, perutnino, kamenje itd. Kamelino mleko in meso služita Arabcu za živež; zlasti pri vefijih pojedinah radi zakoljejo velbloda, in značilno je, da ga Arabec imenuje v svojem pesniškem jeziku ,,mesnati breg". Lepa pač ni ta žival, pa je koristna, krotka in potrpežljiva. Med golim kamenjem smuka subi bodeči oset, Če dobi kaj zdrobljene slame, je za njo že slaščica. Pa kako so radovedne. Ko zapazi tuj voz, se kar ustavi, stegno svoj dolgi vrat in napne svoje velike o8i, ki ne kažejo prav nikakžne inteligence; včasi se kar povprek postavi in zastavi cesto, voznik pa drvi naprej in ji pošteno obrusi zadnji del dolgega in nerodnega trupla. Kamela je prava sužnja žival, zato niti ne ve naprej, ampak ji mora biti za vodnika človek ali pa osel. Karavane, to je 6rede obtovorjenih kamel so edino, kar poživlja to strašno puste kraje. !Ampak z beduini, lo je lastniki teh 5red, ni dobro Crešenj zobati. Beduin se ne zmeni veliko ne za jeruzalemskega paša, ne za sultana v Carigradu, on je prosti sin narave; siromaSna je njegova domovina, a- li on jo ljubi in je ponosen na njo. Burja in viharji so ga zibali, solnčria pripeka mn je oslikala lice, Šotor iz kozjih kož je njegova palača, poboji in ropi njegov poklic. Suh in trd je kakor kamenje, na katerem živi, oči se mu bliskajo izpod čela, kakor dvoje solnc, med zarjavelimi ustnami pa se svetijo beli zobje, kakor bi bili iz slonove kosti. Do tujcev so nezaupni in marsikaterega so že do nagega oplenili. Pomagajo si tujci s tem, da si vzamejo za spremstvo enega izmed njihovega plemena, s katerim si potem beduini delijo plaCo. Tudi domači palestinski kmetje niso varni pred temi bojevitimi sinovi puščave; ko se bliža 5as žetve, pridejo radi na obisk in poberejo, kar je boljŠega. Turška vlada skuša sicer z vojaštvom braniti krnete, pa ne pomaga veliko, kmetje si rajši sami pomagajo s tem, da sklenejo ,,bratovščino" z beduini, to je, plačujejo jim na leto neki davek, samo da jih pustijo pri miru. Na celem potu ni nikakšne vasi, le od dalefi vidimo proti severu na hribih razna mesta in ob potu se tu in tam vidijo razvaline kake stražarnice ali kakega samostana. Na levo vgoboko zarezani tesni dolini je kakor ptifije gnezdo prislonjen na skalo grski samostan sv. Jurija. Bojda poŠiljajo sem grške duhovnike, ki so zakrivili kako zločinstvo. StraŠnejšega kraja pa6 niso mogli najti za kaznilnico. Med tera na vzhodni strani že zagledamo Moabske gore in pod naŠimi nogami leži Jordanska ravnina. Se nekaj ovinkov in strmin, pa obslojijo kočije in moramo izstopiti; cesta se namreč spušča tako strmo navzdol, da se celo drznemu Arabcu zdi nevarno. Kako bomo neki jutri nazaj grede plezali tu gori? mi je nehote Šinilo v glavo. Ko dospemo v ravnino, zopet zasedemo svoje sedeže in hitimo naprej po peščeni in pusti ravnini. Celi oblaki prahu nas zavijajo, in komaj zapazimo, ko pridemo v Jeriho. Prijetna izprememba! Okolica Jeriba je kakor perivoj, lepi vrtovi z južnim sadjem, po vasi pa šum- l]a ob cesti precej močen potoček. Kar smo v Palestini, še nismo videli tekoče vode. Sicer pa je 3eriho majhna in strašno borna turška vas. Tu je tudi ravnateljstvo nesarskih posestev, ki se raztezajo ob Jordanu od Tiberijskega jezera do Mrtvega morja. Naši vozniki dirjajo skozi vas naprej kakih 25 minut do ,,sultanovega studenca". To je Štirioglat ribnik, iz katerega doteka voda v vas in namaka vrtove. Po starem izročilu je to tisti studenec, ki je lmel nekdaj nepitno vodo, pa je vrgel prerok Elizej soli vanj, in Io postala voda pitna. V ribniku sta se ravnokar kopala dva ftrna Arabca, kar pa nekaterih naših ljudi ni motilo, da so pili to vodo. Sploh sem se tukaj in ob drugiK prilikah preprifial, da se znajo priprosti ljudjeveliko manj premagovati, kakor «gosposki" iz mesta. Žejo smo trpeli vsi enako, pa kjer je bila kaka priložnost, so ljudje hlastno plaoili po vsem. Enake težave imajo častniki z vojaki, ki si ravno s tem nakopajo vcasi bolezni, ker pograbijo vse, kar se sploh da v grlo spraviti. Na severo-zabodni strani od sultanovegastudenca se vzdiguje strmo skalnato gorovje, imenovano Karantana. Tukaj se je Jezus 40 dni postil in ga je potem hudič skušal. Na vznožju tega gorovja je stalo staro mesto Jeriho, ki so ga Izraelci porušili, ko so prišli čez Jordan. PoznejSe Jeriho ob Kristusovem 6asu tudi ni stalo na istem mestu, kakor sedaj. Kralj Herod je imel tukaj krasno zimsko prestolnico. Staro mesto je slovelo nekdaj po svojem balzam« in po palmah; oboje je sedaj popolnoma izginilo. V Jerihu so se shajale judovske množice iz Galileje in z onstran Jordana, tudi Zveličar je hodil tod iz Galileje v Jeruzalem, in je odtod nastopil tudi svojo zadnjo pot — v trpljenje in smrt. V Jorihu je bil od nekdaj oolni urad, zato je tu stanoval colninar Cahej, kateremu jei prinesel Gospod zveliftanje v hišo. Tu je ozdravil tudi dva slepca ob cesti, ko je Sel zadnjič v Jeruzalenij ...... (Koneo prih.)