I f in naroane I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskai prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld po Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr za trikrat 15 kr Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto Dopi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 18. maja 1894. i' mislimo, kaj bi bilo, da so se pravoslavni premislili in glasovali z vlado. Predloga bi bila najbrž vsprejeta kajti à Civilni zakon na Ogerskem. jedenindvajsetimi glasmi večine je zbornica veli- prepričani smemo biti, da bi marsikak grajščak se tudi potem se bil malo bolj pomišljal, predno bi bil glasoval proti vladi. Vlada bi tudi vse drugačno stališče imela, kašev zavrnila civilni zakon Stvar Da niso prišli nekateri velikaši pa ko bila tako lahka, dobi jo podpirali Srbi in Rumuni. Potem lahko z vestjo trdila, da ima tudi iz tostranske dr- ogerskega prebivalstva žavne polovice skem ki imajo zaradi svojih grajščin na na svoji strani, kar pa sedaj ne more. Imela bi Oger- glas v budimpeštanski zbornici velikašev, dvorni dostojanstveniki in hrvaški škofje pa bi bil civilni zakon mnogo več upanja poro da višjih mestih dobi dovolj tudi pod- dá dalje tira stvar, ko bi prvi pot bila propala kakor je sedaj vsprejet gotovostjo lahko rečemo, da bi bil civilni Označljivo za sedanji položaj na Ogerskem je to dvorni dosto- si vlada da ne upa razpustiti zbornice poslancev, kakor je zakon se vsprejel, da niso prišli v zbornico janstveniki, ker je vzbudilo misel, da je krona proti ch običajno, da se ob tacih prilikah, da narod pokaže svoje na Ogerskem, kjer se voda niso litve niso vršile pod geslom cerkvenih temveč upravnih vilnemu zakonu. Mnogi grajščaki, kateri radi kažejo svojo mnenje. To bi bilo treba zlasti lojalnost mislili ne bili glasovali zoper zakon da s tem ustrežejo željam na višjih mestih eform. Poslanci sami ne morejo trditi, da glede cerkvene Nekaj pa ne moremo prezreti, kar se je pokazalo politike predstavljajo mnenje naroda, ker pri volitvi narod pri tej debati. Pri nas nekateri porabijo vsako priliko, te politike ni jemal v poštev. Prepričani smo, da bi vlada da mahajo po pravoslavnih, zlasti po Srbih dela tem se bila že nastopila to pot, da upa zmagati. Ko bi vlada Razmer razpor mej Slovani v veselje Nemcem in Madjarom. zmagala pri novih volitvah z jednako veliko večino bi godnim razmeram Hrvaškem niso vesele in največ je kriv tem zbornica velikašev gotovo odjenjala, ker mnenju naroda š ____r j/ j» razpor mej Hrvati in Srbi. Neka- bi se ne upala upirati. Celo sam knez primas, ki gotovo teri ljudje, to je pristaši stranke prava, odrekaj Srbom pozna mišljenje velikašev, se je nekoč izjavil, da v na Hrvaškem pravico do političnega obstanka. To je po- tem slučaji višja zbornica prijenjala. Koliko več upanja rinilo Srbe v vladni tabor in tako zagotovilo vladni bi pa vlada imela, da jo podpirajo pravoslavni. stranki večino. Da so pa Hrvati hoteli na Hrvaškem po- nobene dvombe ni, da bi vsod priznati Srbe za jednakopr potem ne zmagala. Skoro Če torej brate in toliko povsod ne naglašali svojega hrvaštva, bi že davno ne vladal na Hrvaškem Hedervarv Ogerska ne dobi civilnega zakona, se bode mnogo zahva liti baš pravoslavnim, ki zvesto podpirajo katolike. Sicer bode pa podpora pravoslavnih ogerskim kato Pri glasovanji o civilnem zakonu v ogerski zbor- likom jako potrebna. O civilnem zakonu še ni govorjena niči velikašev se je zopet pokazalo, da pravoslavni uteg- zadnja beseda. Wekerle je bil še pred prazniki šel na nejo biti marsikdaj naši dobri zavezniki Branković in rumunski Srbski patrijarh Dunaj, da je cesarju Sporočal. Kakšen je vspeh njegove metropolit Roman Mir sta s i tudi misije, ne vemo. Toliko pa vemo, da liberalci hočejo stvar zopet te dni spraviti pred zbornico poslancev, in dne 21 ako so svojimi škofi oba glasovala proti civilnemu zakonu in z besedo podpirala argumente, katere je navel knez primas proti prisilnem civilnemu zakonu in vendar se po mnogih katoliških listih za polovico toliko ne zabavlja dobe še večjo večino v zbornici poslancev in tudi večino na pa že v drugič pred gospodsko zbornico Dunaji dobili dovoljenje. drugič se nadejajo, da proti protestantom nego proti pravoslavnim. Le po v višji zbornici. Tudi poslednje ni baš neverojetno, ako zopet ne pridejo dvorni dostojanstveniki in morda še nad- ia je Lueger zahteval, da se konstatuje sklepčnost zbornice vojvode, kakor ve povedati neki budimpeštanski list. Ako pa propade s predlogo, bode odstopil Wekerle. tem se na Ogerskem precej premeni. Za njim pa pride vendar kak liberalec, ker prave konservativne stranke v bilo je v zbornici celih 24 poslancev Dr Lueger je zaradi nesklepčnosti zahteval konec seje Predsednik je jel zvoniti in je zvonil in zvonil, da je spravil v zbornico toliko h pri vržencev koalicije, da je rešil sklepčnost zbornice. Seveda je lepo da se mora gospodom tako zvoniti da polni) svo o zbornici ni, in civilni zakon se le za nekaj časa odloži, nikakor pa še za zmiraj ne prepreči. Govori se, da pride Hedervary. Ko se to zgodilo, bi mi morali reči, da dolžnost, da je treba lament, ker Mi mislimo, da je baš ta dogodek najboljši dokaz so se Ogri za jeden korak civilnemu zakonu približali. Hr- gledati, da se z volilno reformo prenovi par-interesu države in narodov, da taki malomar-neži, ki sedaj narode zastopajo, narede prostor resnejšim možem. potem je Državni zbor je vsprejel valutne predlo vatski ban je sam z vso svojo zgovornostjo v gospodski pa šel na počitnice. Od 353 poslancev jih je 166 glasovalo zbornici civilni zakon priporočal. Naravno je, da bi se valutne predloge, 106 zoper in 81 jih je pa manjkalo Ve to, če njega pokličejo za ministerskega predsednika v čina 60 gl majhna, in sicer tako majhne večine še ni Budimpešto, tako bilo pod koalicijsko vlado. Pomislilo je, da bi velika krogov veljalo od tistih vladi. se niso udeležili glasov zmatralo, da je vse upiranje višjih Wekerlu, ne pa civilnemu zakonu in kak vtis bi to napravilo na zbornico velikašev. Pomisliti je, da bi tudi grof Kuen Hedervary imel mnogo lažje sta- predloge, ali se pa odtegniti gla bilo gl večina proti da so mogli svobodno glasovati. Poljski in levičarski klub sta bila sklenila, da imajo vsi člani glasovati za ladne Sedaj zakaj lišče, nego ga je imel Wekerle. Poslednji ima v gospodski zbornici mnogo nasprotnikov že zaradi tega, ker je navadni plebejec. Mnogim ogerskim velikašem nikakor ne ugaja, da je na čelu ogerske vlade mož, ki ne more ka- Od slovenskih poslance je nam jasno, grof Hohenwart tako pritiskal na svoj klub. Vlada se je že bala, da zgubi večino in potem bi bila se razbila koalicija. Nekateri poslanci so tudi proti svojemu prepri čanju glasovali za valutne predloge, da se le koalicija ni razbila za valuto glasoval jedino profe zati na veliko vrsto plemenitih prednikov. Tudi ob Košutovi smrti se je marsikaj pripetilo, ker ni vzbujalo mej ogerskimi velikaši zaupanja v ministerskega predsednika, imel. Suklj drugi so glasovali nekateri proti njej, nekateri so se vzdržali glasovanj more ker je i. Baš ponosna vlada na to zmago biti ne preočitno pokazala, da še mej poslanci gre Grof Kuhen Hedervary bi tacih nasprotnikov ne težko za večino za njene valutne predlo Koliko sile je bilo treba, da se je spravila vkupe ta bora večina. Od kluba Poleg tega je pa pomisliti, da je sedanji hrvaški do kluba je Plener beračil za glasove. Grof Hohenwart ban v dobrem glasu baš pri Srbih. Gotovo je torej, da bi skušal kaj Srbov pridobiti na svojo stran. Iz vsega je vidno, da nevarnost še ni odstranjena in da je pred vsem treba gledati, da se ohrani sloga mej katoliki in pravoslavnimi, to rabil ves ]e po vpliv, govoril je celo v zbornici, da prepreči da jih preveč njegovih privržencev ne potegne z opozicijo Nemški konservativci in Mladočehi Pri va- pa mogoče, če se lutni debati so nekateri Mladočehi poživljali nemške konserva- , da naj se jim pridružijo. Posebno je dr. Kramař opozarjal nemške konservativce, da s tem, da glasujejo za valutne tivce opusti tisto zabavljanje proti Srbom ne le ono- temveč Predl°ge> ne "trdii° le stališča sedanji avstrijski ladi i temveč tudi tostran Litve. Nadejamo se, da bodo dogodki v tudi ogerski in to v ča ko papež maščuje, da bi Wekerle ogerski gospodski zbornici katolike in pravoslavne, zlasti podlegel. Nemškoliberalni listi rčuj teh pozivov češ Slovane in Rumune prepričali, da je v interesu njih vere, ultramontanci da bi bila lepa družba, če se združijo češki husiti z nemškimi in Loyola združena proti koaliciji bil bi ako so složni, ako se pa prepirajo mej seboj, pa delajo lep prizor, misli „Neue Freie Presse". Po našem mnenju pač za madjarske kalvince in pa za žide. ni nič manj čudna zveza mej nemškimi liberalci, ki pri vsaki priliki smešijo klerikalce, in mej konservati Sicer se pa pač nemški liberalci tudi malo boje take zveze. Spinčičeva zadeva, o kateri se je o svojem času to Politični pregled. Naš parlament liko govorilo jega cesarske se baj , sklep tako poravna da Spi dobi 1000 gld. letne pokoj vsled Naj line. Spi n Članek o naših parlamentarnih razmerah oster ali nikakor neopravičen. Ta list pravi, zastopniki nikakor niso tako resni in dostoj Neue Revue" je nedavno objavila je izjavil, da službe več nece nastopiti je sicer da naši možje precej ljudski kakor Šlezijski Slovani Dne 10. t. m. je bil shod za- volilci v pokrajinah mislijo. Senat starega Rima je napravil združijo v jednotno in stvarno opozicijo proti koalicij vtis zbora kralj ne sliši in ne idi v naši zbornici pa tujec nič kraljevega upnikov šleških Cehov, katerega so se udeležili dr. Hruby in dr. Stratil. Shod se je izrekel, da se naj vsi čtški zastopniki Poleg V dvorani te^a se je na shodu posebno naglašalo, da moraio Čehi in ali le nekatere razstreseno sedeče ali vidi nikakega pravega zbora, Poljaki v Sleziji složno postopati, ker jih vežejo iste koristi po dv se spre- Zato se ne smejo pustiti dati od Nemcev razcepiti. Mi želimo hajajoče gospode. Ta čita kak list, oni piše kako pismo, tretji da se v Sleziji Slovani vedno ravnali po teh sklepih se pogovarja s svojim tovarišem, četrti kaj nikdo ne posluša razen stenografov kako malo važno glasovanje prihite govori zapisujejo Se kar pa i ko je kazuj Poljaki Pod koalicij tesni vezi Poljakov o je marsikaj čudnega, kar do nemških konservativcev z libe ali pa državnozborske gostilne ralci in prvenstvo levičarjev. Poljski listi se posebno zadnj hodnikov poslanci. Več poslancev je pa tudi, ki tudi dni pritožuj tedaj ne pridejo, in tudi priti ne morejo, ker sploh v parla ment ne pridejo, temveč rajši doma pri domačem ognišči po svoj dnevnice. Pri glasovanjih po imenih se kličejo na drobno prinese rablj imena parlamenta še niso mogli spoznati. Ko se je glasovalo o novi da poljski klub vsa svoja posvetovanja za zaupna. Vsled tega poljski listi od kluba ničesa naravnost ne izvedo, o čem so se posvetovali. Pač pa hitro vse Ji Fr. Pr.. kakor bi bilo glasilo poljskega katerih poslancev niti najmarljivejši opazovalci našega kluba. To je pač jasen dokaz, kako daleč so že Poljaki zamo cernovojniški predlogi hudo zadeva prebivalstvo, manjkalo je nad 200 poslancev. Ko je nedavno govoril dr. Gressmann niso levičarj tani v zvezo z levičarji, da že dajejo prednost židovskim glasilom pred domaČimi poljskim. Sedaj naj pa še kdo reče, da odj koalicij Italija. dni proračun za poslanski zbornici razprav ko se je zadnj Vlada je bila odločno zoper to, da bi Drugi izvedenci so se strinjali s tem. se ustreglo zahtevi in se zmanjšala res zmagala in od vlade predlagan ka. Vlada je s lednjič 12. vprašanje. Se li naj ponujanje blaga od P» 199 proti 135 glasom se je odobril s kraja do kraja 60 obrtnega reda) kakor do Bo imela Soninovih finančnih predlogih, prav dvomimo. Takrat se vladi lada tudi tako srečo pri sedaj dovoli, ali naj se prepove ali omeji, naka pridej lahko steno pogori, nego v škodo. Rusija. — V Peterburgu in nekaterih drugih krajih zaprli so več odličnih ©sob. Policija je prišla namreč na sled precej razširjeni zvezi, ki se imenuje „prijatelji politiške prostostiTej protizakoniti in skrivni zvezi pripadale so prav kar v kratkem na vrsto primeri, da prav po tero blago naj se omeji? bilo prej v korist gospodarstvu v Italij Izvedenec Regali: Tako ponujanje blaga naj se popolno odpravi, izjema naj se dovoli strijo. Drugi izvedenci temu pritrdijo. za hišne indu odlične osebe, zdravnikov in mej temi več krik tel j i dijakov državnih uradnikov uii listi so vsi v profesorj da je to nihilistiška zarota Imaj prek gnali napominani „prija 13. vprašanje. Se li naj dovoli imeti kakemu obrtnemu podjetju neomejeno število proda-jalnie? Ivedenec Regali: Človek bodi zadovoljen, da more politiške prostosti" kaj sličnega z nihilisti, pokazala bo živeti na jednem kraji. preiskav kraji podjetje. Če mu Zadostuje, ako ima na jednem premajhno, naj poveča na Srbija. - Radikalni centralni odbor sklenil je prirediti dotičnem kraji. Podružnice naj se nikomur ne dovolijo 17 javnih shodov po raznih krajih dežele, na katerih se naj bi slovesno protestovalo proti ukazu kvaljevemu, s katerim se » njegovim starišem zopet pod tov če še vlada te shode dovolila tare pravice Ni pa go Anglija niči dižavn bode dovolj proračun. Vlada se je že bala, da proračun ne ?n. Nasprotna konservativna stranka je celo s polno gotovostjo računala na to, da se vladi ne dovoli račun Toda ladni protniki so se prerano veselili po pro Pro tudi jedna sama ne. Izvedenec Supančič: Jaz bi osnove podružnic po-polnoma ne omejil, temveč bi se pri tem ravnal po veli- ve-Torej dni razpravljal se je v poslanski zbor- kostimesta. Zakaj ne bi v velikem mestu obrtnik, liko izdeluje, ne smel imeti jedne podružnice? glavno podjetje in podružnico, pa le v večjih mestih. kdo v kakem Načelnikov namestnik: In sme dva račun je bil sprejet z veČino 14 gl da ostane na krmilu, Če dobi V mej obema strankama vidno iz tega glasovan Rosebery je izjavil, drugem mestu osnovati podružnico': ? ečine. Razmerie Turčija in Bolgarija na Angleškem ima torej, kakor je raz- vnotežje. Ugodna rešitev šolskega koro vprašanja za Bolga v Makedoniji je Stambulov toli ohra brila, da je pričel delati na to da mej Turčijo in Bol napi defenzivna Vladno glasilo bolgarsko je že pri občilo načrt taki zvezi. Odpravila bi se carinska meja mej Turčijo in Bolga misli. » Kobui lahko li, da častniki in uradniki turški in bolgarski Supančič: Jaz bi bil proti temu. Če že ni podob-nega podjetja, odloči naj potem zadruga. Izvedenec Tuma: Jaz temu pritrjujem, da se dovoli jedna podružnica. Kake posledice da ima, ako se dovoli več podružnic, se je videlo pri modlinški čevljarski tovarni. Izvedenec Šturm: Nobene podružnice naj se ne se zam m druge enake stvari Stambulov dovolijo. Če ni kacega podjetja, naj se pa osnuje. Kdor Bo s to zvezo pridobil Turčije za to, da bi priznala ga še nima, naj začne. Se bode že kdo dobil. to šlo, ne vemo t .....................»••■........_.............................................................................. Poslanec Adamek: Tako obče vprašanje se vendar vzeti ne more. Vsaj so vendar podjetja, ki ne delajo kon- gospod izvedenec, da kurence nobenemu obrtu. Misli « i WmiWĚČWšě = Ohrtniia = ^SBI ^=: uurinija. = ipiSfiŠI! € "•"■■"■"■»"■■"■•■■»•■.......M.«...I..............H*.I.a..........■■■■■M...............>■•■■■ .11 Kranjski odposlanci pri obrtni enketi na bi n. pr. velika tvrdka Filip Hass in sinovi v Avstriji ne smeli imeti nobene podružnice? Morda on misli s svojimi podružnicami da dela konkurenco malemu obrtu. » Dunaji. (Dalje.) ali morda ne pomisli, če se to prepove, da se s tem na stežaj odpro vrata inozemski konkurenci? Gospodje imajo vedno le na oblačilne trgovine pred očmi, ki so tako 11. vprašanje. Se naj v trgovini z ro- kodelskim^ izdelki naredi na blagu vidno, cega dela da je? ka- b.) Se naj trgovina z rokodelskimi izdelki naveže na posebno koncesijo? c.) Se naj pridržuje izključno rokodelcem? Izvdenec Sturm: Jaz sem za to, da naj bode obvezno zaznamovanje na obrtnih izdelkih, čegavega dela pripravile podružnice ob veljave. Tako sploh se pa stvar izpeljati ne da. Šturm: Jaz zastopam le rokodelske obrte, o drugih strokah pa ne morem govoriti. Izvedenec Kune: Jaz moram pred vsem omeniti, da bi se vprašanje moralo glasiti za rokodelske obrte, ako se vpraša rokodelca. Izdelava preprog ni rokodelski obrt in kar v rokodelstvu ne spada, o tem nečemo govoriti. da so. Jedna podružnica naj se dovoli tudi v kakem drugem Izvedenec Regali: Jaz sem tudi za to. Prepusti da odloči, ali bodi za trgo- mestu, pa ne brez števila. Rokodelec ne snuje podružnic, dotični zadrugi, naj se pa vino z rokodelskimi izdelki treba posebnega dovoljenja ali naj se pa pridrži samo rokodelcem. to nas ne omejevalo. » Načelnik torej si osnovati a m es t nik: Tvrdka Thonet smela bi jedno odružnico ? * 192 Kunc: Naj se pale jedno osnuje. Drugače se obrtu stranski zastopala interese Dalmacije. Dr. Schrotter je naglašal pomagati ne da. kako ugodna bi bila Dalmacij za osnovo kiimatičnih zdravisč Izvedenec Rebek Jaz sem tudi za to, da sme Biankini je naglašal lepoto Dalmacije in njenih otokov treba za boljše zveze. On je priporočal železnico obrtnik imeti jedno podružnico v istem mestu 14 se, v rprašanj kolikor mog s v čl in je dstavek želeti raz jej je preskrbeti iz Knina preko Novega in Siska v Zagreb. Po daljši debati se je sklenilo, da se skliče novo posvetovanj na 22 t m temu posvetov povabij se tudi ministra Kálay in grof glasilnega patenta brtnem d meni Falkenhayn admiral Sterneck in župani raznih dalmatinski h mezd delo) VI. del ajnavadnejše te (dninarsk mest. Ta dan se družba osnuje. V Dalmaciji bode družba ime podru in naprosi se kak nadvojvoda, da prevzame pokro nahaj poglavj na te del >brtnega raztegnejo določbe viteljstvo da (zdravstve skrb Električne železnice. Te dni so poskušali vožnjo z delavski presledk deljski počitek, večerne električno dinamolokomoti in šestimi vozovi na železnici iz in n žice red deljsk šole Pariza v Nantes in nazaj. Vlak je prevozil 120 kilometrov v plačilo mezde, delavske knji- -edlli uri gutarija in tresenja ni bilo nikakega Z vlakom se pričevala, delavska spričevala, delavski je vozilo 200 osob določb o ešit delavskeg merj Nantes leto misli železnica iz Pariza v ožiti le z električno silo in se potem polagoma razš iri Drug in mladostnih delavcev i. t. d.) ki anje dosedaj elektrika še po druzih železnicah niso veljale. Izvedenec Kune: Jaz sem za to, da se vsakemu, ki dela, da kako varstvo, da se mu pomaga do udele-žitve zavarovanja itd. Zato pa nisem, da se za vsacega dninarja, ki se vzame za jeden ali dva dni vse to vpelje, WSSsI......Kmetijstvo"......TMHMI K kar je tukaj navedenega zdravstveno skrb, delavski pr Črtice o kmetijski kemiji. sledki, nedeljski počitek, delavske knjižice, spričevala Voda. delavska spričevala itd. To se da izvesti le pri stalnona Vsakemu je znano, da je kmetovalca, kakor sploh stavljenih. Zatorej mislim, da delavsko varstvo katero za vsacega voda neobhodno potrebna Naši kmetovalci imamo stoji na pravi podlagi. Če se za jednega skrbi, naj se tudi za drugega, ubog je ta in oni. Zato bi jaz državno zavarovanje za bolezni in nezgode in sicer za obvezno za vsacega delujočega človeka Kdor ne dela, bi hodijo dežja prosit, kakor začne primanjkovati vode bodi si za pijačo, ali pa za rast rastlin. Kakor brez zraka, tako bi tudi brez vode ne moglo živeti nobeno živo bitje, ne rastline, ne živali. Že stari narodi so spoznavali ve- moral biti zavezan, se sam zavarovati itd. To bi pa mo liko važnost vode in jo zatorej šteli štirim elementom iz Šole rala država sama vpeljati in v velikem izvrševati, o katerih se tukaj govori, na deželi niso mogoče. Izvedenec Regali: Tudi navadnemu delavcu se mora dati zakonito varstvo. Pravi se sicer : mezdni delavec naj- ki so navadnejše vrste, ali tudi ti delavci so poštenjaki katerih je po njih mnenju obstal ves svet. Novejši učenjaki so pač vodo pripravili ob čast, da bi bila element ali prvina, ker so dokazali, da je sestavljena iz vodika in kislika, ali s tem jej niso vzeli nič od nje važnosti. , trdno kot led, tekočo Vodo poznamo v treh oblikah » vedno pripravljeni, kadar je treba dati moža. Če državo kot navadno vodo, mlake reke studenci, morja pa kot morajo morala. varovati bi jih tudi država v miru varovati Izvedenec Schl eg el: Jaz tudi temu vprašanju pri in trjujem, ali dninarji naj se nikar ne vlačijo v obrt jednakih pravic se jim ne more priznati kot pomočnikom. Izvedenec urm: Jaz sem tudi za varstvo dni- para. V vseh treh oblikah je pa velicega pomena za pretvarjanje prirodnih tvarin. Vode je po zemlji silno veliko, mnogo več, kakor se komu dozdeva na prvi pogled. Tričetrtine zemeljske površine pokrite so z vodo, morjami, jezeri in rekami in tudi več kakor tričetrtine človeškega ali pa živalskega narjev ali razloček pa mora biti mej obrtnimi delavci in podajači (Dalj sledi.) telesa obstoji iz vode vode v naši hrani Baš skoro neverojetno je, koliko Tako v sto kilogramih krom pirja 75 kilogramov vode v sto kilogramih sadja nad 80 kilogramov, v korenji je 85 01 v zelju blizu 90 °/ o in repi 92 o/ o vode kumarah je pa celo 97 o vode Obrtnijske raznoterosti. Povzdiga Dalmacije. V palači grof Harnacha na Dunaji 30 se te dni posvetovali, kako bi povzdignil Dalmacijo v gospodarskem oziru. Pri tem posvetovanji so bili mej drugim dalmatinski poslanci Biankini, Bonda, Dapar, Kvekvié in Peric. profesor dunajske Naša jedila kuhamo in pripravljamo največ z vodo in tako smemo reči, da se največ živimo z vodo. Tudi tisti ljudje, ki se boje vode in pijejo rajši vino, se ne morejo vodopivcem dosti posmehovati, ker je pac v najboljšem vinu 85°/ o vode Tukaj pa mi nikakor ne mislimo vode i vseučilišča Schrotter, inžener dr. Markovič, ki je vlije sleparski krčmar v vino, temveč vodo, ki je v natelj ogersko-hrvatske družbe Polić, jeden zastopnik avstr. nat0rnem vinu, katero je trta skozi korenine posrkala iz zemlje in je tako prišla v grozdje in potem pa v vino. Voda je sestavina iz vodika in kisika, kakor je že Loyda itd. Govorilo se je o tem, da Dalmaciji preskrbe dobre železniške in plovbine zveze, v deželi se naredi več cest, osnujejo kmetijske šole, napravijo veliki hoteli za tuj rilo se je, da se osnuje na Dunaji velika družba, ki bi vse- omenjeno itd GrOVO To pa ni nobena navadna zmes, kakor je na 193 pr. zrak vodi sta omenjeni pr tako združeni ) da sta zgubili svoja prejšnja svojstva. Vodik na pr kislik pospešuje gorenje. Voda pa ne gori î gor gorenja pa Pri teri otežuje snaženje kotlov in je že bil povod kaki ne sreči na železnici. (Dalje sledi.) tudi po navadi ne pospešuje, temveč še ogenj gasi. navadni gorkoti sta kislik in vodik plina, voda je pa te koča. Sicer je pa tudi voda brez duha, barve in okusa vodi raste drevo Kmetijske raznoterosti. jesen posebno ugaja za mokre kraje. Celo v je dober posebno za razno orodje. Saditi to najbolje v maji ali juniji, kadar je že dovolj gorko. To pa velja le za kemično čisto vodo, navadne vode pa že imajo okus, večkrat tudi kak duh ali barvo. Videli smo pri zraku, da ima poleg svojih glavnih Zgodaj pomladi se sajenje ne priporoča sestavin še neko vrsto drugih snovij v sebi in to ne Buče na kompostnih kupih. Nobene rastline bolje povsod jednako, v nekaterih krajih je primešano teh sno- ne vspevajo na kompostnih kupih, kakor buče. Lahko se vse- vij več, v drugih pa manj. To velja tudi za vode. Ive- jejo v maji na kompostni kup j se mično čisto vodo v prirodi težko dobimo. Najčistejša je še dežnica, če jo na prostem nalovimo. Če jo pa nalo- • . vimo pod kapom, kjer teče s strehe raznih snovij. Znano je, da je različna voda bolj ali manj zdrava za pitje, bolj ali manj okusna, vse to je odvisno od tva- pa že navzela mravlj mrčese Mravlje škodlji Dolgo se mislilo, da so celo koristne sadnemu drevju, ker pokončavajo razne Natančne preiskave so pa pokazale, da mravlje žejo popke, ko se ravno odpir mravlja (Tetramorium coespitrum.) Senica s ogri- Posebno škodljiva je travna nn » ki so jej primešane. Celo v dežnici našli so • • sovražnica čebel. Senica je razvpita so- čebel. Po knjigah se večkrat čita, da hodi trkati zlasti pr iskavi pre po zimi na panjeve, da ven prileze kaka bučela da poz razen v njej razstopi j enega kemično nespojenega inčeve kisline, solitrove kislika in dušika, še sledove ogljenčeve kisline, solitrove sokisline, amonjaka itd ravno. Ker zrak ni popolnoma čist, se mora tudi voda v njem navzeti druzih tvarin. Čim dalje pa dežuje manj tujih tvarin je v dežnici. îcer je to na- niča odnašala Neki skušen čebelar pa trdi, da je stvar pretirana. Pač pride pred ulnjak in pogleda pri izletnih luknjah panjev, če je kaka mrtva čebela, da jo odnese. Nikdar pa on ni zapazil, da se- žive čebele 5 tem Senca za gnojne jame. Po letu je potrebno, da ima gnoj senco, zato sade kaka drevesa pa potrebno da Za to okrog gnojne jame na- šo pa taka drevesa preneso Veliko več primesij pa v studenčnici, řečnici 5 morski in nadanji vodi. V njih nahajamo cele vrste tujih mnogo gnojnine, ki hitro rasto in imajo veliko listje. Posebno so trepetlike, jagnjet, nekatere vrbe in širokolistnata dobre lipa Ce je okrog zemlj nekolike snovij, raztopljen apnenik, mavec, magnezijo, klorni mag- bela jelša. Javor pa rad trohni na tacih krajih tudi dobro vspeva nezij, delov klorovo apno, kuhinjsko sol. Navadno je v 100.000 tudi ûe Prenaša take gnojnine divj kostanj pitne vode 50 delov raztopljenih trdih tvarin. Od dobre pitne vode se pred vsem zahteva, da nima v sebi kacih strupenih snovij, kakor bakrenih, arzenikovih in svinčenih spojin in da nima kacih bolezenskih kalij. Posebno je v taki vodi več tacih bolezenskih kalij, ki pridejo s kakim gnitjem v dotiko, kakor v druzih vodah. i » , katero imamo za pitje, prihajati na ......i 8» : Poučni in zabavni del. eflireaí^iit** ličili Tako ne sme voda î svojem teku v zvezo s kuhinjskimi odpadki in pa s stra- Vodnaki blizu stranišč nimajo zdrave vode, če se nišči. tudi ne ozirali na čednost. Pri vsakem gnitji nasta duščeve spojine, zlasti solitrova kislina, solitrova naročili za deske jajo sokislina in pa amonjak. Za to pa lahko rečemo v vodi v kateri se nahaja dosti teh tvarin, da ni zdrava za Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver sk eg a.) V. (Dalje.) Leta 1883 je moj lesni zavod bil preobložen z Da bi jih mogel izvršiti, morali j jačo. Tudi je slabo znamenje za čistost vode, če je v njih mnogo kuhinjske soli. Ta kuhinjska sol navadno prihaja od človeške ali živalske scalnice » ali smo žagati po noči in po dnevi z dvojno zameno delavcev. Brune je bilo treba voziti vedno dalje in dalje, stalo je vedno več in več, dokler ni prišlo do tega, da ni bilo nobenega dobička. Treba je bilo pre- padkov. Seveda to ne velja za kraje, kjer so v zemlji ve pa kuhinjskih od- makniti žago k gozdu ali pa kako drugače poskrbeti liki zakladi kuhinjske soli, v tem slučaji, za ceneje dovažanje brunov. In baš tedaj je majhna vode kacega kraja jednako kuhinjske soli v sebi. pa imajo vse železnica, ki je vozila skozi naše mestice, menjala sine. Nekatere tvarine pa narejajo vodo Pokrajina se je bila naselila in te majhne šine, še okusno in s katerimi je bila s prva narejena, niso mogle nositi ^ —~ b— ^mr 14' I . 4 . A ■ w « zdravo, ako se v njej nahajajo v pravi meri. Tako lo- težjih lokomotiv in voz. cimo mehko in trdo vodo. Trde vode so okusneje pitje, nego mehke. Kemične preiskave so pokazale Kupil sem jako po ceni za da trdost ode od tega odvisna, koliko v njej apne nekaj milj teh šin, majhno lokomotivo in nekaj od kritih železniških voz in v dveh ali treh tednih na redil nika in magnezijskih spojin. Za obrtnijo parne kotle pa trda voda posebno ne 5 zlasti pa za viru sem že tri milje dolgo železnico k glavnemu lesa. Potem so s konji dovažali les k tej žele- ugaja 5 ker se v znici in železnica ga je pa vozila žagi. Dela je kotlu od nje nabira tako imenovani kotlen kamen ka- bilo toliko in deske tako drage, da se je v treh me 194 secih splačala železnica. Razume se, da me je ta kratka nico. In naposled sta dva nova člana (Anglež, ki je železnica, katero sem hitro zgradil z osebnkn nad- ravno prodal srebrni rudnik v Nevadi in se preselil dela, seznanila nekoliko z grajenjem že- v Florido, in Šved, ki je že kacih deset let bival v Floridi in si nabral lepo premoženje) vložila po 30.000 dolarjev v gotovini in s tem denarjem in kreditom, zorovanjem leznic in zlasti, koliko da stane grajenje. Ko je nekaj mesecev pozneje neka železniška družba oddajala polaganje sin na neki stranski progi, mogel sem že potegovati se za to delo in sem ga tudi dobil. Naredil sem nekaj dobička, ali glavno je pa to, da sem se podrobneje seznanil z grajenjem železnic v praksi. Do tedaj nisem imel nobene teoretične podlage v železniških stvareh. Doma nisem imel v šoli najmanjše priložnosti seznaniti niti površno se s tem stvarmi. Ali v Ameriki ne popra-šujejo za spričevala. Pogosto pastor prodaja v pro-dajalnici ali pa zida hišo, učeni inžener pa dela po njegovih navodih. Les je hitro izginjal po obeh straneh železnice. Premislil sem, da je ugodneje podaljšati železnico, kakor pa les pri važe vati po štiri milje železnici. Tako je železnica kmalu narasla na sedem milj. prevažanje in vse to je poleg prevažanja brunov pripomoglo, da se je železnica prej izplačala. Več manjših mestic in pa večjih posestnikov mi je stavilo jako katerega železnico. sem imel sam, sem začel in tudi končal Ko se družba osnovala, izbrali so me za predsednika in mi dali glavno vodstvo z neomejenimi pooblastili. V tem so inženerji za 30 milj že končno določili, kod pojde železnica in petsto ljudij se je poslalo na delo ter delo železnice se je hitro napredovalo. Glavni zadržek niso bili denarji, temveč to, kod pojde železnica, ker je bilo treba po zakonu raz-laščevati zemljišča, kjer jih posestniki z lepa odstopiti niso hoteli. Posestva so bila majhna in posestniki so oglaševali kdo ve v kolikih slučajih drug za drugim v . in zavirali delo. Moj sodrug Sved je celo poldrugo leto imel z odvetnikom s tem opraviti in še je bilo Prihajali so potniki, oddajalo se je blago za petdeset stvarij nerešenih, ko je bila dodelana železnica. Za to smo zanje morali dati poroštvo za poplačilo odškodnine, ako jo jim priznajo sodniki. Sodišča su namreč nam dovoljevala delo nadaljevati ne čakajoč razsodbe. ugodne pogoje, ako podaljšam železnico k njim in osnujem redno vožnjo. Začel sem se pogajati z državo za zemljišča poleg železnice in pokazalo se je, da je Nekateri posestniki so si prizadevali, da nas bilo odločeno, da se sedemstotisoč akrov zemlje zastonj da železnici, ki se bode prva gradila baš na to stran. Neka velika družba za trgovino z zemljišči odrli, kolikor je le moč, bodisi da gre le za pravico kake poti, za prst za nasipanje ali pa za les za železniške pragove, drugi so pa zopet nam pomagali, kolikor je le je baš tedaj bila kupila okolu r w - « i m ^rv ^w^Hr r a bilo mogoče. Nekateri so nam kar ponujali poio-štiristotisoč akrov v^co svojih zemljišč, ako gradimo železnico v gotovo zemlje in mi je ponudila četrtino vseh teh njenih zemljišč ležečih 6 milj po obeh straneh moje železnice. Šel sem v stolico, dobil dovoljenje za grajenje nove železnice, sklenil pogodbo z državnimi oblastvi in z smer. Včasih so bila celo pogajanja, kod pojde železnica, in ko se je odločilo, kod pojde, je družba imela že več deset tisoč akrov zemlje in zlasti za vse postaje. Nekaj novih mest se je kar zgradilo ob progi. Kjer višje omenjeno družbo za trgovino z zemljišči. Čez jeden teden je že bil oddelek inženerjev na polji in vršil začetno delo za 150 milj dolgo železnico od St. Johnske reke do Mehikanskega zaliva, da se naredi preko redko naseljenih kraljev zveza mej parniško vožnjo po St. Johnski reki in parniško vožnjo po Mehikanskem zalivu. Prva dela so pokazala, da bode železnica stala z opravo vred blizu dva milijona dolarjev. Gotovih denarjev jaz tedaj nisem imel, vse moje premoženje je bilo v zemljiščih, mojem zavodu in pripravah. Vendar nisem dvomil na vspeh. In res je bila železnica v 'M « . « že dodelana, z vsem preskrbljena in je že popolnoma vozila čez poldrugo leto, ko sem dobil dovoljenje od države za grajenje. Kakor pri vsakem drugem podjetji lotil sem se smo se odločili, da napravimo postajo, so. se takoj zidale prodajalnice, pošta itd. Sam sem nekaj mesecev prebil na progi in vodil inženerje. Na fizične ovire se nismo dosti ozirali, tukaj osnove družbe za grajenje železnice in čez nekaj dnij sem že dobil sposobnih ljudij. Jaz sem vse svoje premoženje po cenitvi vtaknil v to železnico, da se jé novi družbi dala neka podlaga. Moj sodrug pri trgovini, o katerem sera govoril v prejšnjem poglavju, je tudi del svojega premoženja dal v to želez- gledali smo največ na to, da bode železnica imela vožnjo. V jednem kraji prerazali smo dve milji široko in na nekaterih mestih 25 čevljev globoko jezero in na drugem kraji presekali smo celo vrsto holmov z nasipi in vrezami do 70 čevljev globočine. Ob Mehikanskem zalivu smo presekali nekaj širokih morskih rokavov, zasipali močvirja in sploh premagali mnogo težav. Omenim naj še, da je moj glavni inžener bil mlad dvaindvajsetletni človek, kateri je dosedaj bil cerkovnik nekje na severu, ali se je v naglici v kakih šestih mesecih naučil zemljemerstva in inženerstva. Ko je prišel v Florido, je vstopil kot delavec k inže-nerjem, ki so delali železnico za neko drugo železnico na jugu. Slučajno sem se jaz seznanil ž njim. Napravil je name dober vtis in spoznal sem » da je bister človek ter naredil sem ga za glavnega inženerja. (Dalje sledi.) Poučni in zabavni drobiž. Jugoslovanski akademiji je poslal vladika Strossmayer 1000 gld., da se postavi spomenik Račkemu, 1000 gld., da se mu napravi arkadni grob in 500 gld. za poplačilo pogrebnih stroškov. Največji slon v pariškem zverinjaku je bil posta nekaj klavern in je vedno drgnil čeljust po tleh. Ravnatelj je jel misliti, da slona morda zobe bole. Poklical je zobozdrav- nika, je precej našel, da je jeden čekan precej segnit. Iz- dolbel je bil kmalu poškodovani del in sedaj mislijo zob blom- na korist družbama občinstva s prisrčnimi živio klici. Predsednik slovenskega planinskega društva, g. prof. Orožen, je pozdravil primorske planince in planinke v lepih besedah v imenu slov. plan. društva. G. Bole se je zahvalil na lepem vsprejemu v imenu primor skega planinskega društva. pri Maliči vrstili so se navdušeni govori. Govorili so Milčetič iz Varaždina, prof. Orožen, Bolé, dr. Iv. Tavčar, dr. Bakarčič iz Reke, dr. Triller, dr. Vitezic in dr. Majaron. Zvečer je b:l pri Ferlincu koncert, katerega so priredili tambu- Jadranske vile" iz Reke in pevsko društvo „Ljubljana" Pri skupnem obedu ob 1. uri : prof. rasi birovati. Istro. sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in za v Zal, da se ob neugodnem vremenu v tesnih prostorih Zrtva severnega tečaja. Predsednik londonskega zem- ni moglo vse tako razviti, kakur bi se bilo sicer. Občinstvo ljepisnega društva je sprožil misel, da bi piskali Švedo Bjôr- je vrle tamburaše burno aklamovalo. Morali so več točk po-linga in Kalsteniusa. Pri njiju sta tudi dva Angleža. Mogoče navijati. Mej koncertom Čuti je bilo tudi več lepih in navdu- je, da so še živi. Poslednje poročilo od njih je iz oktobra Sevalnih govorov. V pondeljek zjutraj popeljali so se drugi 1892, ko so se odpeljali s Coryškega otoka v odprti ladiji v gosti spremljevani z domaČimi na naš divni Bled. Povsod, kjer Clarenco-Head na zapadni obali Bafiinskega zaliva. Predsednik so se vozili bili so povod lepim ovacijam. Ob postajah so misli, naj ladijo vozi naravnost na Coryški otok in preišče naj vse obrežje od Faradeyskega nosa do Jaueskega zaliva gromeli topiči, razna društva in občinstvo pa so vrle planince pozdravljali. Taki pozdravi vršili so se v St. Vidu, Skoiji Loki, Kranji, Lescah-Bledu. Lepo vreme, ki je bilo v pon- deljek je močno povzdignilo prijetnost izleta na krasni Bled. Po zajutreku pri županu Peterneiu so izletniki šli na grad, se vozili po jezeru, potem se pa sešli k skupnemu obedu v Lu-jizini kopeli. Vršile so se i tu lepe napitnice. S petim vlakom Odlikovanje. Cesar je podelil višjesodnemu svet- niku v Gradcu g. Avgustu Uibasu in predsedniku okrožnega sodišča v Celji dr. Adalbertu Gertscherju. red železne krone tretje vrste. Oba odlikovanca sta .rodom Kranjca. so se vsi izletniki povrnili v Ljubljano, na kar so se drugi gostje iz Primorske odpeljali z brzovlakom zopet proti domu. Slovenska zmaga na Koroškem. Notranje ministerstvo je ugodilo rekurzu župana Simona Klokerja v Bi- Birma Binkoštne praznike bilo je v stolni cerkvi strici pri Pliberku, kateremu je okrajno glavarstvo velikovško v Ljubljani birmanih 2010 otrok in sicer 571 iz Ljubljane v drugi instanci deželno predsedstvo naložilo pet, oziroma deset goldinarjev globe, ker je slovenski poročal okrajnemu in 1439 iz drugih krajev. Županom deželnega stolnega mesta Ljubljane glavarstvu v izročenem področji. Ministerstvo je župana opro bil je v včerajšnji občinski seji izvoljen zopet dosedanji župan g. P. Grasselli, ki je s to izvolitvijo poklican v petič na odlično stilo kazni, zakona češ da se občini bistriški na podlagi nikakega ne more braniti, ako hoče v uradnem občevanji z župansko mesto. — Podžupanom voljen je bil mestni odbornik okrajnim glavarstvom posluževati se slovenskega, na Koroškem gospod dr. Karol Bleiweis vitez T» teniški in sicer še-le pri drugem glasovanji, ker se je bivši podžupan g. Vaso Petričič Pred deželnonavadnega jezika. Rudeči križ. Dne 15. t. m. vršil se je v mestni dvorani redni občni zbor deželnega pomocnega društva rudečega križa za Kranjsko. Zboru predsedoval je I društveni podpred- vsled izida prvega glasovanja zopetni izvolitvi odpovedal. Petindvajsetletnica tabora na Vižmarjih. včerajšnjim minulo je 25 let, ko se je vršil največji slovenski sednik ces. svetnik Ivan Murnik. Iz drnštvenega letnega po- tabor na Vižmarjih. Bilo je na binkoštni pondeljek dne 17. roôiia posnamemo: Društvo ima že naprej dovoljenje v slučaji maja 1869., ko se je zbralo na vižmarskih „gmajnah do 30.000 Slov da zboruj m klepajo o sredstvih so neobhodno potrebna, da se ohrani in okrepi narodnost slo- postaja za 210 mož in rekonvalescentnica za 100 mobilizacije prirediti javne bire po Kranjskem. V Ljubljani ustanovita se v slučaji mobilizacije 2 zavoda in sicer bolniška Zdrav- mož venska. Kot govorniki so weis, dr. Henrik Costa dr. Jos. Vošnjak topili na taborju : dr. Jan Blei niško pomoč je obljubilo 12 zdravnikov, lečila bodeta dajala dr. Jos. Nolli Val Zarnik, dr. Jakob Razlag 2 lekarja. Za strežnike v teh zavodih je obljubljenih 30 de Ljublj dr. Jos Tonkli želnih brambovcev. Krajevno prenašanje bolnikov preskrbi ga- iz Gorice in notar dr. pl. Premerstein iz Tolmina. Na taborju silno društvo v Ljubljani. Za slučaj kolere napravilo je se je sklenilo 1.) da se zjedinijo vsi Slovenci po zakoniti društvo 36 strežniških predpasnikov, 236 posteljnih vložkov, poti v edno kronovino z deželnim zborom v Ljublj 2.) da 60 kavalet in 150 rjuh. Za vse to se je izdalo 548 gld. 69 kr. se povsodi uvede slovenski jezik v šole; 3 ) da se ustanovi teh predmetov oddalo se jih je nekaj posameznim bolnicam slovensko če v Ljublj 4 j da se uvede slovenski za P° deželi. Kranjska hranilnica je darovala društvu jezik v urade. Razpravljalo in ukrepalo se je kakor na prejšnjih 300 gld , deželni zbor 100 gld., slednji še vrhu tega 600 gld. taborih i na tem tudi o gospodarskem blagostanju slovenskega za priprave v slučaji kolere. Družba sv. Cirila in Metoda je naroda 40letnico svojega službovanj je kratkim v Gorici, g. Fran Hafner praznoval pred darovala društvu 30 knjig razne vsebine. Društvo je štelo koncem odj tamošnjega ženskega učiteljišča Jubilantu je došlo od več stranij mnogo čestitk Petindvajsetletnico svojega obstanka praznovala 1893. 3 častne, 229 rednih in 3 podporne člane. Društvena imovina je znašala koncem 1893. 1. 11.754 gld. 31 kr. v gotovini in 550 gld. v vrednostnih papirjih. Podružnice so imele 517 udov in v dne 12. t. m. ob ednem z občnim zborom banka „Slavij Pragi. premoženja 5074 gld. 77 y2 kr. Računskim Slovanskemu zavodu se je v teku 25 let postavil na prav krepke noge, želimo zmirom lepšega razvitka Primorsko planinsko društvo pošetilo kostne praznike našo belo Ljubljano in divni naš Bled bin- Pri v gotovini in 110 gld. v vrednostnih papirjih, preglednikom volil se je državni poslanec gosp. Jos. Kušar, njegovim namestnikom pa trgovec gosp. Jos Lozar. Zbor izreče zahvalo vsem društvenim podpoinikom in pospešiteljem. Umrl je v Idriji dne t. m. učitelj g. Miroslav dohodu v Ljubljano v nedeljo opoludne pozdravila je na kolo- Plesničar v 22. letu svoje dobe. Pokojnik je bil vrl narodnjak dvoru došlece (nad 50 na številu) obila množica narodnega in je tudi veliko pisal v razne liste. Bodi mu blag spomin ! 100 Umrl je dne 13. t. m. v Gorici tamošnji dolgoletni pa vsi shodi prepovedali, češ, da se ne motil javnf vodja deželnega računanja in posestnik, g- Andrej Jeglič, ro- dom iz Podbrezja na Gorenjskem. Pokojnik je dosegel starost 67 let in je bil vedno zvest rodoljub slovenski. Truplo njegovo prepeljali so v Podbrezje. društvo »Ljubljana« priredi s sodelo- red. To je seveda vzbudilo mej delavci še večjo nevoljo • • in je pripeljalo do izgredov v nekaterih krajih. T Falkonovu so poskusili štrajkujoči delavci pre Pevsko m gnati druge oddelke. Žandarji so se jim ustavili in prišlo vanjem g. Avgusta Puciharja in slav. vojaške godbe pešpolka je do boja, v katerem so bili štirje delavci mrtvi. Delavci št. 27 v nedeljo dne 20 t. m. na Koslerjevem vrtu veselico, so ranjeni od zadaj, kar kaže, kakor je trdil v državnem pri kateri nastopi prvič tudi mešani zbor. Ob neugodnem vremenu se preloži veselica na nedeljo dne 27. maja t. Električna razsvetljava v Škofji Loki. laganjem podzemskih žic za elekticno razsvetljavo so v Škofji Loki že pričeli. Delo napreduje vrlo in pričakuje se, da bode pola- zboru dr. Pernerstorfer, da se je nanje streljalo, ko so že bežali. Poveljnik žandarjev se je po trditvi tega po že vse gotovo do konca meseca junija. slanca rekel proti neki ženi, kateri so ubili moža, naj bi ga bila imela doma v postelji, pa bi ga ne bili ubili. Od vladne strani se pa zatrjuje, da so žandarji streljali, ker Dvorazredna razrednico. šola na Bledu razširi se v tro- so bili v nevarnem položaji, da jih delavci pobijejo. renjskem. razrednico. Novo šolsko poslopje dobe v BelipeČi na Go-Tudi se razširi dosedanja ednorazrednica v dvo- je nad Huje nego v Falknovu je pa bilo v Ostrovici, kjer 20.000 premogokopov v raznih premogovnikih ustavilo delo. Postojinsko jamo je letošnji binkoštni pondeljek obiskalo do 5000 oseb iz raznih krajev. V mestno hranilnico v Novemmestu vložilo Dne 8. t. m. je v Ostrovici hotelo kacih 800 do 1000 delavcev napasti premogovnik Vilčkov v katerem se je še delalo. žandarjev se je postavilo jim v bran. se je od otvoritve, ki je bila dne 1. maja t. 1. že 7194 gld. Razdraženi delavci so hoteli napasti žandarje s koli. Zan 63 kr. darji so jeli streljati in takoj bilo mrtvih in 20 ra Na zadnji letni ljubljanski semenj se je pu- njenih. Delavci so seveda potem se umaknili. Mej delavci je zaradi tega velika nevolja posebno ker še niso jim pustili, da bi smeli obiskati ranjene tovariše v bolnici. gnalo 918 konj in volov, 252 krav, 43 telet, skupaj torej 1218 glav. Kupčija je bila dobra. Mesečni semenj dne 8. t m. je bil z ozirom na letni semenj prejšnjega dne slabo obiskan. Toča je pobila dne 11. t. m. v občini št. ruperški na Dolenjskem po vaseh Št. Rupert, Prelesje, Bistrica, Breg, Kremen, Kamne, Vihre in Hrastno. Škoda se ceni na 40 do niso videli za to in se celo sorodniki niso mogli udele Celo stare matere nekega delavca niso pustili k svojemu sinu. Pále delavce so pa pokopali po noči, da delavci 50.000 gld. Pogorela je dne 11 t m v Fužinah pri Ajdov žiti pogreba. Hitro so se v Ostrovico od vseh ščini Nussbaumova tovarna za močnata jedila in zaloga desk stranij poslali v skladišči poleg tovarne. Škode je do 25.000 gld. Pogorelec močni oddelki vojakov. Delavci videč vojno silo, so pa. bil zavarovan. se udali in večinoma začeli delati. K temu jih je potreba Velik požar je uničil dne t. m. v Trstu skla- silila, posebno ker bili kmalu brez strehe, ker so jim dišča lesa tvrdk bratje Livaditi, Jak. Mankoč in Henrik Viš- odpovedali delavska stanovanja. Več njih kolovodij so pa Škode nikar. Tudi sosedne hiše je ogenj nekoliko poškodoval, se ceni nad 100.000 gld. Pogorelci so bili zavarovani. Predilnico v Ajdovščini, ki je nedavno pogorela, bodo zopet zgradili, a še-le prihodnjo spomlad. Tako se glasi sklep delničarjev. tudi zaprli in jih postavijo pred sodišče. Anarhisti nikakor ne mirujejo. Parizu se razletela v ulici Nemiri v premogovnikih. Delavci v premogovnikih se že Kleber pred hišo Massinga, posestnika tovarn za baržun bomba. Bomba ni človeka nobenega poškodovala, pač pa dolgo poganjajo za je naredila na Massin 5 hiši mnogo škode, pa tudi so povišanje plače in pa za osemurni delavnik. Njih zahteve sedne hiše je močno pretresla. Ko se je izvršil ta napad so pač opravičene, ali lastniki premogovnikov se pa vedno Massinga ni bilo doma. sklicujejo, Bil na neki večerni zabavi da ^ p vsled velike konkurence potem ne mogli Ko se je domu povrnil, se je močno prestrašil, ko mir izhajati, češ, da bi potem pruski premog prihajal v večji je policija, ki je imela ulico zastraženo, povedala, kaj se množini v Avstrijo. Da bi izboljšali svoje stanje so v nekaterih premo je zgodilo. Kaj da je bilo povod temu napadu, se nič gotovega govnikih delavci začeli strajk. Ker pa delavci niso bili ne ve Nekateri sodijo, da je ta napad veljal državnemu dobro pripravljeni, so bogati posestniki rudnikov, kristi- pravdniku Quesnay de Beaurépaire, kateri je tožil Rava- janje in židje, dobro vedeli, da se bodo delavci radi ali chola in stanuje ravno v tej ulici. Napadnik menda ni neradi morali udati zato so jim odbili vse zahteve. Večji prav dobro vedel, kje stanuje ta generalni državni dunajski listi so pa prinašali poročila o pretiranih zahte- pravdnik. vah delavcev. Temu se ne čudimo ker časopisi dobi Sprva so bili zaprli dve osebi, katere je neki krč- vajo velike podpore od bogatinov, da potem zanje pišejo, mar označil za napapovalce. Kmalu se je pa pokazalo, da Tudi oblastva so bolj podpirala delodajalce. Jim so se je policija jako motila in so ju morali izpustiti. pustile seveda se shajati k posvetovanju, delavcem so se Za tem so pa zaprli nekega markerja, o katerem vedo da je anarhist. Je pravi krivec, se bode kmalu poka- ralo. Zaprti marker skuša dokazati, da je bil tisti večer drugje. Liitlichu v Belgiji je zaradi več atentatov po Samomor. V Homatovu na Češkem izvlekli so dni iz vode neko ženo železniškega strojevodja, ki je bila sebi na život privezala svojo tri tedne staro hčerko in ž skočila v vodo. Sodi se, da je bila zblaznela. te njo Velika ploha s točo je bila v Kavrimu na Češke m. slednje dni bilo več preiskav. Našli so mnogo bomb, di- Velika voda je odnesla neko hišo in mnogo živine je potonilo. namita, anarhističnih pisem. V Amsterdamu zaprli so rus- kega dijaka, o katerem misli da je hist. Nedavno je bil v Liittichu. Ker je občeval z mnogimi znanimi Ponarejalci denarjev. Policija je v Berolinu zasledila družbo ponarejalcev bankovcev. Dva ključarja, od katerih je jeden baje anarhist, so takoj zaprli. anarhisti in se je kmalu potem izvršil neki atentat » se Našli srebrnih mark in niklastega denarja po 10 vinarjev. so mno go Dekle ustrelil. V Poznanju na pruskem Poljskem je sodi, da je on prinesel bombe. Iz Liitticha je potem po- neka dekle, ki je pod policijskim nadzorstvom, vojaka na s traži pred magacinom, za smodnik z nenravnimi ponudbami ho tela toval v Amsterdam. V Avreuillu v Belgiji je 100 policijstov preiskovalo četrt mesta, v katerem se navadno zbiraio anarhisti. so več dinamita Našli 15 oseb zaprli. Zaprli so tudi neko žensko Schleibach, katera je vešča več jezikov in je oskr- Vevenot in je nadzornik izdelovanja patron Imel je pri bo vala dopisovanje z nemškimi in angleškimi anarhisti proč izpeljati. Ko je jo vojak hotel prijeti, da jo odved e v zapor, je zbežala. Vojak je streljal za njo in jo ubil. _ _ _ » General Gurka v Ajacciu. V prvi hotel v Aja cciu je prišel nedavno postaren gospod, ki je rekel, da je gen eral sebi Ko je Visoka botra V ZIoczoa\ v Galiciji rodil se je nekemu pismonoscu ravno tisto uro in ravno tisti dan sin, kakor nadvojvodi F Salvatorj Pismonosec nadvojvodinji Valerij brnil do najvišjega dvornega urada, bi le smel novorojeni svojemu sinu dati isto ime, kakor ga bode imel no\ nadvojvoda in če bi nadvojvoda in nadvojvodinja botrovala njegovemu otroku Pismonoscu se je kmalu poslalo z Dunaja precejšno darilo in naznanilo, da lahko svojega sina da krstiti pismo, v katerem se priporoča vojaškemu poveljništvu. ostavil Ajaccio, se je izvedelo, da je bil general Gurka, ki je hotel nepoznan obiskati Korziko. Z vojaško upravo se je pa dogovoril, da odpotuje kot general Vevenot. Iz Trsta se nam piše. Tatvine so tukaj na dnevne m redu. V petek se je pripeljal v Trst Jožef Tominc in Novega mesta na Dolenjskem. Ž denič, nastavil v neki hiši v ulici Madonina z obleko jim se je pripeljal neki neznan m s katerim se je bil seznanil v Ljublj ondi v skupni Tominc se je pustil kovčeg rednosti 40 gld. ter šel v mesto njegovi odsotnosti je pa bil prišel njegov tovariš po kovčeg češ, da je Tominc poslal ponj. Sleparja sedaj iščejo. za Huberta da nadvojvoda Franc Salvator nadvojvodinj prevzameta boterstvo. Seveda se je preskrbelo, za sposobni osebi, da pri krsta nadomestujeta botra in botro. Lahko si mislimo, kako so stariši bili veseli, da se jim je izpolnila želja. lavcu Vidmarj postojinskega okraja je pa nekdo bil 3u gld. češ, da mu preskrbi delavsko knjižico, katero mo imeti vsak tuj Slep delavcu pripovedoval, da je v službi pri policij Iz Dubice v Bosni vam sporočim nekej maleg Čez se nam piše dne 13. maja: a iz Bosne. Prošli teden je tisuč duš, Prusov luteranov. Volkovi na Krasu. Blizu Podgrada strgali so te dni volkovi štiri ovce. Tudi v sežanskem, postojinskem vo- došlo v naš kostajniški okiaj Vlada jih je naselila na svoja zemljišča okoli Dubice loškem okraji raztrgali so več Sp so mislili, da šk odo v ega Da to ne bode pase Vlada jih bodeš podpirala vine in vsejedno jim bo težko domačinom po volji, se mora razumeti. Sedaj ker je prebivalstvo itak že gosto naseljeno nakupila potrebne ži- delajo volkov psi i ali sedaj se je dognalo, da se je priklatilo več z živežem in ker so se naselil v gosto za- — Dijak Ivan Hermann iz Glivice v Pruski Šleziji je te dni ukradel svojim starišem 1000 mark in jo pobegnil. V Trstu ga je prijela policija z nekim Henrikom Flickschuh, kateri ga je spremljal iz Nemčije. Najdeno mrtvo žensko truplo. Pri Liberci na raščene šume in pustinje. Govori se med ljudmi, da jih dojde sto tisoč, da bodo Srbe-Bosance spravili v Srbijo in mesto njih naselili Pruse. Tudi Turki, gospodarji zemljišč govore, da češkem našli so v nekem gozdu že močno strohnjeno žensko naselijo na svoja posestva Pruse, da jim iztrebijo in obdelajo truplo, zraven pa še sledove strdene krvi. Truplo je bilo še neobdelano zemljo. To ne bo dobro domačinom radi paše, krito s suhladjo. Skoro ni nobene dvojbe, da je ženska umorjena. po- ker tu takega občinskega sveta, nego turški ali pahijski in državni. Vlada pa preseljuje Turke iz Krajine na hrvaško Plinova eksplozija. Dne 11. t. m. je v proda- bosanski meji doli v Posavino v bolj zemlj Kdor ima jalnici za oblačilo Hermama Beltelheina na Dunaji v izlože- no 6 danov zemlje, mora prodati in iti v Posavino ; preselij valnem oknu počila i: punova cev in užgala vse tamošnje blago. 1200 rodbin. Res čudno preselj po ti deželi Pomlad prodajalni ce so gasilci hitro postavili nekaj stvarij mej zmešnjavo je nekdo po- smo imeli jako lepo od sv. Jurja še prev odnjo ni bilo hude suše kot lani dežj da sejanje le počasi napreduj Rž je imela že koncem aprila klas, prideljki zdaj še rastej vremena nas Bog obvaruj, včeraj lepo že pobijala Iz •J 4 t *fM 4 ď J drugim pult z denarno miznico. Občno rabil in vlomil v miznico, ter pokradel ves denar. Posrečilo se je ogenj omejiti, ali škoda je vendar precej velika. Sin poslanca barona Dipaulli se je ponesrečil. gosta toča nekatere kraje. Tukaj se je sestavilo društvo, da napravi tvornico za sladkor peso, ki donaša lep dobiček ljudj so začeli sejati sladkorno Peruvansko pravosodje. V Limi v Južni Ame riki so Italij Giaffa obdolžili neke zarote V Učenec sedmega razreda bolzanske gimnazije je dne 9. t. m. napotil v Mendel na pomladanski izlet. Mimogrede je hotel obiskati svojo mater v Kaldernu. Da hitro pride, sedel je na bicikel. Na nekem precej strmem mestu je pa padel s bicikla a in z glavo z vso silo zadel ob kamen pri cesti in bil je takoj jeci so ga z mrtev. groznim mučenjem prisilili, da se je priznal krivega Na to so ga brez vsake obravnave ustrelili. Italijani v Peruu so zaradi tega jako razburjeni. Zaprli so v Brnu Franciško Brichto, ki je prosila dva mesarska pomočnika, da umorita njenega gospodarja in ključarica mej binkoštnimi prazniki Potem bodo pa vlomili v Grozovitosti blazneca. V San Benedettu pri As- blagajnico, v kateri je 80.000 gld. in si denar mej seboj raz- caliju je neki Camali zbraznil in v blaznosti pobil pet oseb tri težko ranil. delili. Jeden mesarskih pomočnikov je stvar naznanil policiji, ki je njo takoj zaprla. v štirinajstdnevni zapor obsodili so v Pragi mnišeškega trgovca Suchomela, ker je v neki gostilni zabav-ljal proti izjemnemu stanju. v Omladina. Pri porotnem sodišči v Liberci na Češkem sta bili obsojeni zaradi veleizdaje, rušenja javnega reda in miru, zaradi rušenja postave o razstrelilih in razžalenja časti osebi, ki sta bili v zvezi z „Omladino" laček je dobil v Pragi. Dvajsetletni Mi-4 in tudi sedemnajstletni Halle triletne ječe. Zatožena dvajsetletna Frančiška Simanek je bila oproščena. Strela. V Badenu pri Dunaji je te dni strela ubila Bil je V tovarno Theyer in Hardmuth na Dunaji je najemnika posestva grofa Wimpffena, Josipa Herzoga. takoj mrtev, udarila strela. Škode pa ni dosti napravila. Samomor bankirjev. V Rimu se je ustrelil bankir Sinegalia rojen Tržaceč. Dolgo je veljal za večkratnega milijonarja. Zadnji čas mu je kupčija šla slabo in napovedati je moral konkurs. Ponarejalci bankovcev V Vidmu so prli po sestnika tiskarne Viktorj Battij > ker so v njegovi tiskarni ponarejali avstrijske petdesetake. Zaprli so v Osoppu stavbe nega podjetnika Venchiaruttij Bujah gostilničarja Michelettij ker so razpečavali ponarejene bankovce. Vkupe so zaprli že 32 oseb. Samomor šolskih otrok. Na Dunaji so te dni v vodo skočile zaradi slabih spričeval jednajstletna Ana Jeřábek in njen devetletni brat Karol, otroka vdove policijskega straž-nega nadzornika, zaradi slabih spričeval. Predno sta šla, od doma, rekla sta svoji mlajši sestrici, da naj pove materi, da sta šla v Donavo. Priporočila sta jej, da naj bode ona pridna. Donavi sta vzela seboj neko drugo deklico in v pričo nje skočila v vodo. Osemnajstletni morilec. V Parizu so zaprli osem- naistletnega brezposelnega trgovskega pomočnika, ker je umoril iko dišav Ludoviko Andriesen. Nesreča pri streljanji. V Queenferry došlo angleško ladijo Gralata je pozdravljala s streljanjem nemško bro- D*?* vin X ISitUj dovje. Pri desetem strelu je vsled neke nepojasnjene nesreče ubilo topničarskega inštruktorja Lawrenca in jednemu pomorščaku roko odtrgalo. Neogibno potrebno je za ysako družino Kathreinerova Kneipp-ova sladna kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. datek k pravi kavi. Nedosegljiva je kot do- (12) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje. Dobi se povsod. V 2 kile 25 kr. (m ■ Tržne cene. V Ljubljani dne 12 maja 1894. Pšenica gld. 8*20 kr. . 6-30 kr., ječmen gld. 6-20 kr., oves gld. 7 30 kr., kr., proso gld. 6'50 kr., turšica gld. 5 60 kr., rž gld. ajda gld. leča gld. 12 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., grah gld. 12. kr., fižol gld.8. \ kr. < 1 4 i 4 Loterijske srečke. S - LT 5L V Lincu dne 12. maja t. 1.: 35, 36, 67, 79, 64. V Trstu dne 12. maja t, 1.: 17, 72, 34, 13, 74. V Pragi dne 16. maja t. 1. : , 16, 18, 11, 51 79. . V 4 r • — * r t kupuj branjevci, temveč pravi star predgovor. trgovci lahko uporablja moje podjetje, kajti tako ve- lika trgovina, kot je moja, ima vsled kupovanje velikih mno- žin blaga za gotov denar in drugih prednosti nizke stroške kateri so naposled le kupovalcu v korist. m Mični vzorci zasebnim kupovaloem zastonj in franko. Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar krojače nefrankovano. Blago obleke. Peruvien dosking visoko duhovščino, uniforme c. kr. uradnikov, telovadce, livreje, sukno predpisano blago veterance, požarne brambe, bilard igralne mize, prevlake vozove, loden tudi nepremočljiv /;a lovske suknje, perilno Ceno, pošteno, trdno, čisto volneno sukno blago, potni pledi itd. cene cunje jedva splača krojač, priporoča Janez Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) največja zaloga sukna v vrednosti Va milijona goldinarjev Pošilja proti povzetju ! Dopisuje nemščini, češčini, madjarščini, lijanščini, francoščini in angleščini. sci ni, izgotovljene v lekarni » angelu varhu a c. JBUAJDY-a y Kromerižu (Moravsko) i ► so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (23) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : 1 steklenice 40 kr dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marijaceljske kapljice i za želodec prodajajo se pr v Ljubljani i 4 Piccoli in lek. Svoboda ; v Postojni lek. Fr. Bec carich ; v Škofji Loki lek Kari Fabiani v dovljici lek Alex. Roblek; v Novemmestu i Dom Rizzoli in lek. Bergmann ; v Kamniku Močnik; v Črnomlju lek Blažek M M Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki