URN_NBN_SI_DOC-M7BHLAJ2

Eva Verona, Die Aufhebung der kroatischen Klosterbibliotheken unter Josef II. Wien 1970, 40. Festschrift Josef Stummvoll, 439—449. Ne preveč bogata literatura o zgo­ dovini bibliotek v naših deželah je dobila dragocen prispevek s študijo Eve Verone o ukinitvi samostanskih bibliotek na Hrvatskem pod Jože­ fom II. Viri, ki jih je avtorica zbrala, so v glavnem katalogi samostanskih bibliotek in inventarji, napravljeni ob ukinitvi, ter zadevne določbe držav­ nih oblasti od 1782 do 1796. Na kratko omenja avtorica tudi usodo jezuitskih bibliotek po razpustu reda 1773. Takratna deželna vlada je poskušala rešiti te knjige za domača učilišča in ustvariti veliko biblioteko pri akademiji v Zagrebu, toda 1779 je bila deželna vlada ukinjena in vse njene funkcije so prešle na ogrsko namestništvo, kar je položaj poslab­ šalo. Pri razdelitvi jezuitskih biblio­ tek je postala glavni dedič univerzi­ tetna biblioteka v Budimpešti. Odločbe jožefinskih ukinitev od 1782 dalje je izpeljalo namestništvo, ki je s posebno brošuro predpisalo, kako naj se sestavijo inventarji uki­ njenih bibliotek. Zato so ti inventarji precej dobri, vendar so ostale nejas­ nosti posebno pri rokopisih, knjigah v celicah itd., kar onemogoča natanč­ no izračunanje števila. Prvi ukinjeni hrvatski samostan je bil samostan klaris v Zagrebu, ki pa ni imel biblioteke. Leta 1784 so v Av­ striji ukinili pavlinski red in s tem so bili prizadeti njegovi samostani hr- vatske in istrsko-primorske province. Pavlinci so od 13. stoletja dalje na Hrvatskem ustanovili ok. 30 samosta­ nov in se odlikovali po pedagoškem in znanstvenem delu članov. Malošte­ vilni še obstoječi katalogi in že ome­ njeni inventarji dovoljujejo le približ­ no ocenitev fondov. Važna je bila posebno biblioteka samostana v Lepoglavi, ki je bila s približno 5000 zv., med temi večje število rokopisov in inkunabul, naj­ večja samostanska biblioteka na Se­ vernem Hrvatskem po 1773 ukinjeni jezuitski biblioteki v Zagrebu. Drugi pavlinski samostani so imeli manjše biblioteke: Remete, Čakovec, Crikve- nica, Novi, Svetice, Senj, Križevci, Baška, Varaždin, Požega, Kamensko, Modruš, Cepič in Sv. Petar u šumi. Število knjig teh bibliotek se giblje med 2200 in 1000, skoraj povsod tudi inkunabule in rokopisi. Za nekatere biblioteke pa ni podatkov. Pri inventuri se je izkazalo, da so bile pavlinske biblioteke v tem času nekako zanemarjene: knjige, navedene v katalogih, so manjkale, knjige, ki niso v katalogih, pa so bile v biblio­ tekah. Razložili so to ponekod s tem, da že več let ni bilo bibliotekarja ipd. 176