TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo : letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. "Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953 LETO XIIL Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 4. septembra 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 103. Pred revizijo železniških tarif. Sezonsko povišanje tarif ni imelo zaželjenega uspeha. — Tarife je prilagoditi novim potrebam in prilikam. —* Pospeševati je domačo proizvodnjo napram tuji konkurenci. O sejah tarifnega odbora, ki je nedavno zasedal, smo prinašali kratka poročila o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, in o poteku razprav. Smatramo za potrebno, da priobčimo danes v celoti uvodno poročilo, ki ga je podal tajnik ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič ob začetku razprav, ker vsebuje to poročilo vsa najaktualnejša prometna vprašanja ter bo prav gotovo zanimalo vse naše gospodarske kroge. Tajnik Ivan Mohorič je izvajal: Dnevni red letošnjega zasedanja postavlja tarifni odbor pred veliko nalogo, da konkretno določi in začrta železniški upravi smernice za izvedbo revizije celokupnih železniških tarif. V drugi vrsti mora tarifni odbor zbrati informativno gradivo za nujne mere, ki se morajo v interesu našega gospodarstva izvesti še v toku sedanje izvozne sezone, da se pomaga onim gospodarskim strokam, za katere je aanašnja tarifna situacija tako neugodna, da povzroča škodljiv zastoj v blagovni trgovini. Da bi mogel tarifni odbor uspešno izvršiti to nalogo, je potrebno, da pred vsem zna, v kolikem obsegu in s kakšnim finančnim efektom namerava ministrstvo prometa izvesti revizijo odnosno reformo železniških tarif, osobito ali naj se to izvede na podlagi sedanjih prihodov, ali s zahtevo še večjega finančnega efekta, odnosno ali je država pripravljena, da v korist poživitve blagovnega prometa zniža tarife. Od odgovora, ki ga bo prejel tarifni odbor na ta kardinalna vprašanja, je odvisno vse na-dalnje delo, kakor tudi sestava konkretnih predlogov, ki se naj jih stavi železniški upravi. V tem oziru moramo imeti pred očmi, da so dohodki državnih železnic v letu 1929. napram 1928. znatno porastli, in to daleč preko pričakovanih sto milijonov, ki odpadejo na povišanje tarif, odobreno meseca marca pr. 1., dočim ni prineslo železniški upravi pričakovanih koristi sezonsko povišanje tarif, ki se je izvedlo brez vsakega zaslišanja tarifnega odbora in neglede na ugovore in pripombe gospodarskih korporacij. Za sestavo konkretnih predlogov za revizijo, odnosno reformo tarif je potreben podroben študij, porazdelitev dela in priprava statističnega materijala, glede katerega bo stavil konkretne predloge tajnik zagreb. zbornice g. dr. L. Karmanski. K temu bi hotel samo pripomniti, da bi bilo delo tarifnemu odboru znatno olajšano, če bi se mu dalo možnost upogleda in bi mogel izkoristiti vse rezultate dela, do katerih je prišla generalna direkcija železnic tekom dveletnega proučavanja problema reforme naših tarif. Popolnoma jasno pa je že danes to, da je v svrho preciznejšega diferenciranja raznih vrst blaga napram razlikam v vrednosti potrebno povečanje števila tarifnih razredov v splošni klasifikaciji. S tem se že otvarja vprašanje spremembe sistema in sheme naših tarif. Razen tega postaja vedno bolj aktualno vprašanje uvedbe haremov za pošiljke v teži 15 ton, ki je bilo sicer že davno načeto v tarifnem odboru in glede katerega obstoji že precedenca pri direktni tarifi z Nem- čijo. Zato se po našem mnenju ne sme našemu notranjemu prometu odrekati tega, kar se je že dalo zunanjemu prometu. Glede lokalne tarife smo pri razpravah v tarifnem odboru že večkrat ugotovili, da so gotove izjemne, odnosno izvozne tarife skoro brezpomembne in brezpredmetne in da kot take ne bi smele niti obstojati, ker bodo vsi, ki razmer ne poznajo, mislili, da uživa dotična stroka industrije ugodnosti, kojih pa ta industrija v resnici sploh ne more izkoristiti, ter je ugodnost samo teoretična. Tako je n. pr. slučaj z izvozno tarifo št. 22 za surovo železo; saj je vendar že splošno znano, da je naša produkcija mnogo dražja kot tuja in se že vsled tega ne more izvažati naših produktov na inozemska tržišča. Nadalje imamo posamezne postavke, po katerih tarifira jedva eden ali dva predmeta in katere bi se moglo brez katerekoli škode ukiniti in dotično vrsto blaga uvrstiti v katero drugo sorodno postavko, ki je tej najbližja. Serija sedanjih izvoznih izjemnih tarif je, kakor znano, recepcija tarif po veliki večini tujega režima, torej tarifne politike Dunaja in Pešte, katera jugoslovenskim pokrajinam ni bila posebno naklonjena. Zato je potrebno, da se vzame kot bazo za zgradbo tarif sedanje stanje jugoslo-venskega gospodarstva, upoštevajoč pri tem tudi zahteve bodočega razvoja in potrebe najbližje bodočnosti. To je tem bolj potrebno, ker so po osvoboditvi nastale v naši državi mnoge temeljite izpremembe, katerih se pri vodenju tarifne politike ni vedno upoštevalo, ker se je držala ugodnosti, ki so bile že pred vojno odobrene posameznim panogam gospodarstva. — Na ta način se je moglo zgoditi, da uživajo posamezne stroke industrije po tri, štiri in celo tudi pet izjemnih tarif, da so favorizirane celo pri dovozu surovin, kakor tudi glede polfabrikatov, izdelkov in celo odpadkov, dočim ne uživajo druge stroke nobene ali samo nezadostne podpore tarifne politike. Tkidi glede same višine tarifnih DOSTAVNINA IN OBVESTNINA ZA INOZEMSKE PAKETE. Ministrstvo za gradbe je z odlokom štev. 48.087 od 1. avgusta t. 1. odločilo, da se za vse inozemske pakete poleg carinjalnine v znesku 5 Din od 1. septembra t. 1. dalje pobira dostavnina v znesku 5 Din, če se paket dostavi naslovniku na dom, ali pa obvestnina v znesku 50 par, če se naslovniku dostavi samo obvestilo. Obe ti pristojbini morajo pošte izterjati od naslovnikov ob izročitvi paketov v gotovini, zaračunajo ju pa v portovnih znamkah na spremnicah. Nedostavljene pakete, ki se vračajo v inozemstvo, morajo pošte obremeniti s to pristojbino na ta način, da na spremnico napišejo do-stavnino, če je pošta skušala paket dostaviti na dom, oziroma, obvestnino, če je bil naslovnik o dohodu paketa samo obveščen. Pravilno izterjavanje in zaračunavanje teh pristojbin mora nadzorovati upravnik oziroma za to določeni uradnik. olajšav je po našem mnenju potrebna pri mnogih tarifah revizija, da bi bolje odgovarjale današnjim potrebam in prilikam. Tudi glede obsega tarif povdarjajo gospodarski krogi, n. pr. pri izjemni tarifi št. 7, upravičeno zahtevo za razširjenje, odnosno ukinitev sedanjih omejitev, o katerih se je že pred časom govorilo v tarifnem odboru. Izven vsakega spora in dvoma pa je tudi, da se mora zgraditi sistem izjemnih izvoznih tarif tako, da bo v največji meri podpiral konsolidacijo domačega tržišča, dajal prvenstvo domačemu blagu in proizvodom, pospeševal predelavo sirovim v državi in favoriziral čimbolj izvoz finalnih proizvodov. Dosledno je treba omejiti konkurenco tujih proizvodov, ki imajo že itak odprto cenejšo pot v našo državo po vodi in ki se brez katerihkoli težav morejo poslu žiti tudi vseh olajšav, katere jim nudijo naše lokalne izjemne tarife. Srednjeevropskim državam Nemčiji, Češkoslovaški, Avstriji in Madžarski, ki predstavljajo skupno nad 57 odstotkov celokupnega našega uvoza, je omogočen tako cenen dohod po vodi na glavna tržišča Jugoslavije in v najbolj rodovitne kraje naše države, dočim se mora naš izvoz, čegar tonaža je trikratna, boriti z največjimi težavami. Napram uvozu tujega konkurenčnega blaga potom rečne plovitbe so v naši državi domači proizvodi, ki se producirajo v zapadnih delih države in prodajajo v vzhodnih delih, obremenjeni z nerazmerno visoko vozarino v taki meri, da je pri mnogih predmetih neglede na sedanje znižane pogodbene carinske postavke konkurenčna borba trajno nevzdržna. Tu je treba, da se z dobro zamišljeno tarifno politiko zaščiti domača produkcija ter da se za gotove predmete, osobito za železo, železne izdelke, papir, kemične, proizvode, vzpostavijo smerne tarife, da se pospeši prodaja domačih proizvodov iz zapada na iztok in nasprotno. Jasno je, da se mora znižane tarife skonstruirati tako, da jih ne bi mogla uporabljati tuja konkurenca. Donavska konkurenca postaja za naše za-padne dele države vedno bolj intenzivna in nevarna, pa je vsled tega potrebno, da se nam iz tega položaja pomaga s primernimi merami naše tarifne politike. Take tarife morajo veljati za prevoz blaga na daljave čez 300 km. m ., , ..v >. (Konec prihodnjič.) TRGATEV 1*0 NOVEM VINSKEM ZAKONU. Po pravilniku za izvrševanje zakona o vinu, ki je bil objavljen v »Službenih novinah« 14. p. in. se sme vršiti trgatev: Trgatev grozdja za uživanje se sine vršiti v času, kadar pač dotična vrsta dozori. Splošna trgatev grozdja za prešanje pa se ne sme vršiti pred rokom, ki ga ugotovijo občinska oblastva v sporazumu z najbližjim za to pooblaščenim državnim ali samoupravnim kmetijskim organom. Vinogradnikom, ki imajo razne vrste grozdja, more občinska oblast dati dovoljenje za trgatev pred splošno trgatvijo, vendar samo za zgodne vinske vrste in v sporazumu z vinogradniki. Vprašanje ustanovitve banovinskih delavskih zbornic študirajo na pristojnih mestih. Stavljeni so predlogi delavskih organizacij. Ko bo vsa zadeva preštudirana, bo izdal minister za socialno skrbstvo tozadevno naredbo. Vodič po gozdarski razstavi Važnost, vloga in potreba gozdov. Na veliki vsedržavni gozdarsko -lovski razstavi, ki bo odprta samo do 15. t. m., so predmeti iz gozdarstva razvrščeni v velikih paviljonih M. in Paviljona jfeta tekom celega dne prenapolnjena. Obiskujejo jih ljudje prav vseh slojev, saj nudita dokaj interesantnega materijala za gospodarja, kakor za delavca, za gozdarja, kakor za laika, za moške in ženske, skratka, vsi bodo našli v zares bogati razstavi mnogo privlačnega in zanimivega. Koj v začetku vidimo v majhnem modelu ter v slikah pokrajino Krasa, deloma v prvotnem opustošenem stanju, deloma z znaki dela kultivatorja. Ugodni vpliv gozda na ozračje in vodovje nam predočujejo slike barona Gagema, med tem ko nudijo zlasti meteorologom podučno snov povprečne prikazitve univerzitetnega zavoda za meteorologijo iti geodinamiko (za dobo 188—1915) padavin, temperature in viharjev — posebej še prikazitev situacije zračnega tlaka za časa severja in juga na dan 17. januarja, oz. 8. maja 1930. Številne slike gozdarskega odseka dravske banovine prikazujejo gozdne razmere te banovine, a druge slike nam kažejo bogastvo posameznih držav Evrope na gozdih. V nadaljnjem vidimo bogato zbiri ko goznih dreves in grmovja; za vsa-ko vrsto je tu vejica V zimskem ib letnem stanju, cvet in sad ter odrezek stebla^ kakor tudi dotična slika-Tvrdki Saša Stare in »Fructus« nam prikazujeta zanimive zbirke gozdnih semen. Na lepih slikah občudujemo mogočnost in krasno rast slavonskega hrasta. Več čudnih izrastkov nam kaže šegavost narave. Koj nato sledi ponazoritev vzgoje gozda. Več slik nam predstavlja razne vrste gozda po vzgoji in po obratovanju, naravno in umetno pomlajevanje. V malem modelu vidimo sadišče in drevesnico z vsemi pripomočki za obrat. Druge slike nam kažejo oskrbovanje mladih sestojev in njegove ugodne posledice. V veliki skupini so zbrani pripomočki za podelavo lesa, glavni in postranski gozdni pridelki. Primitivna drvarska koča nam kaže skromno življenje drvarja; v posebni skupini vidimo vse orodje, ki ga rabijo; na štorih vidimo, kako se s pravilnim delom preprečijo znatne izgube na materijalu. Ne manjkajo tudi moderni stroji za podiranje gozdnih dreves. Nazorno so prikazana — po luib-ljanski direkciji šum in po univ. rrof. dr. Kralu — svpjstva lesa.— Razstavljena novejša iznajdba dunajskega in. ženjerja Thiela omogočuje doVčki vlažnost lesa. S'edijo ra z1 ioni snril-menti lesa, kakor se podeUujeio v ’"i-tih »Fructusa«), gozdne zdravico strupene rastline (zbirka lekarnarja mr. Bahovca in V. Rohrmana), šota kot gorivo in gnojilno sredstvo. Vsakovrstne gobe. V majhnih in večjih modelih je prikazano oglarenje: oglar pred svojo kolibo, z vsem orodjem, kopa na pol zložena in dovršena; razne vrste oglja, pripomočki za merjenje in računanje kop; destilacija v retortah in pridobljeni produkti. Dalnja manjša skupina nam kaže različne pripomočke za merjenje in preračunavanje lesa in drv. Večja in mnogovrstna je skupina, spravljanje lesa. Tu vidimo vsakovrstna sredstva — v modelih, slikah in grafikonih —, ki nam služijo za spravljanje lesa po suhem in po vodi, primitivne pa tudi moderne naprave; vidimo model gozdne poti z mostovi, modele riž in žičnic, plavov in grabelj — ne manjka niti traktor s priklopnim vozom. Še pestrejše so slike iz gozdnega varstva. Na malem modelu vidimo razne načine omejičenja. V slikah in originalih vidimo vse mogoče prirodne poškodbe ter take, ki jih povzročajo živali in človek; vidimo lepe zbirke mrčesov (baron Hoschkove bupresti-de; notarja Hafnerja škodljivi in koristni mrčesi; iste vrste zbirko drž. realke v Ljubljani); razstavljena je tudi v originalu in slikah biologija največjih gozdnih škodljivcev. V slikali vidimo uničevanje mrčesov iz aeroplanov. K varstvu prirode razstavlja muzejsko društvo zbirko zaščitenih rastlin; direkcija šum sliko narodnega vra-stvenega parka ob triglavskem pogorju. Posebno skupino tvori ureditev gozdnega gospodarstva. Prikazani so tu razni osnovni načrti s preglednimi gospodarskimi kartami, reliefi gozdov direkcije šum v Ljubljani, barona ZUNANJA TRGOVINA AVSTRIJE. V mesecu juliju se je zunanja trgovin^ Avstrije skrčila; uvoz je padel za 32-9 na 218*3, izvoz za 14-7 na 138*7 mil. šil. Pasivnost se je zmanjšala za 18*2 na 79*6 mil. šil. in je prišla približno na položaj v maju. Napram lanskemu juliju je bilo skrčenje še večje; uvoz je padel za 41*1, izvoz za 45*3 mil. šil.; pasivnost je bila približno na isti višini. V prvih sedmih letošnjih mesecih je padel uvoz za 196*6, izvoz za 153 mil. šil., pasivnost od 583*8 na 540*2 mil. šil. Omembe vredno je, da je padla aktivnost v bilanci fabrikatov za 30 mil. šil. * * * VLADNI KREDITI ZA VODOVODE V PRIMORJU. Po inšpekciji v Dalmaciji je poročal gen. Živkovie Nj. Vel. kralju o vprašanjih vodne preskrbe v krajih, ki trpijo na pomanjkanju vode. Nato je bilo takoj dovoljenih 1, 400.000 Din za vodovodne zgradbe v okrajih Šibenik, Biograd n. M. in Benkovac. Z deli so že pričeli. Kar se tiče drugih krajev, ki nimajo pitne vode, je odredil ministrski predsednik izdelavo potrebnih načrtov. Potrebne gradbene svote bodo vstavljene v državni proračun bodočega leta. * * * V LANCASHIRE GROZI NOV ŠTRAJK. Lancashire je največji angleški tekstilni okraj. Zmeraj so tam štrajki. Sedaj grozi nov štrajk, ker je izbruhnil med delodajalci in delojemalci bombaževih tkalnic nov konflikt. Tkalnice hočejo v zasledovanju racionalizacije vpeljati sistem osmih statev, po katerem bi to število statev prišlo na enega delavca. Lani osnovani odbor predlaga, da mora priti v svrho olajšanja krize zopet ceneno blago na trg. Treba je torej ali mezde znižati, da se nabavni stroški pocenijo, ali pa se mezde obdržijo in se znižajo nabavni stroški z racionalizacijo oziroma z uvedbo novodobnih produkcijskih in delovnih metod. Zlasti naj se posnema zgled Japonske in naj se vpeljejo avtomatične statve v najširši izmeri. Seveda pa postanejo s tem delovne moči razpoložlijve in delavci se obračajo ravno proti odpuščanju delavcev, ki je v zvezi z racionalizacijo potom osmerih statev. Borna, kamniške korporacija, različni instrumenti, ki se jih poslužuje suni airski geometer in taksator. Sledi skupina Zagradba hudournikov. Tu vidimo razstavljene skrbno izdelane projekte za zagradbe hudournikov v Dravski banovini; vidimo modele izvršenih naprav in izkaze gradbenih stroškov. Agrarne operacije so razstavile zanimive načrte o razdelitvi in komasaciji gozdov in o izvršbi melijoracij. Agrarni referent srezkega načelstva prikazuje na preglednih kartah Dravske banovine 'sedanje stanje' agrarne reforme. Gozdarska literatura. Tu so zbrane knjige, časopisi, letaki v slovenskem in srbsko - hrvatskem jeziku novejšega in starejšega datuma. V paviljonu J pa je zbrana bogata lesna industrija. Razstavili so tu naši domači lesni industrijalci in obrtniki ter nekatere hrvatske veletvrdke vsemogoče lesne izdelke; razne vrste desk in drugih sortimentov mehkega in trdega lesa, razvrščene po borznih uzansah; železniške pragove, naravne in impregnirane (drž. zavod za impregnacijo, (Kruševac); zaboje, sodčke, deščice za parkete, ladijska tla, • prešane plošče, leseno volno, vžigalice, lesene žeblje, kopita, celulozni papir (papirnica Vevče), umetno svilo, vse to ponajveč, prikazano od surovine do finalnega izdelka; vidimo dalje raznovrstne pridelke domače lesne obrti; izdelovanje »suhe robe«. Lepo izdelane slike in grafikoni nam nazorno prikazujejo veliko, važno vlogo, ki jo imajo gozdi v našem izvozu in v naši trgovinski bilanci. V paviljonu F so razvrščeni raznovrstni stroji in orodje za obdelovanje lesa, od modelov primitivne žage do najmodernejšega polnojarmenika. Pohištvo naših mizarjev in mizarskih zadrug je razstavljeno v paviljonu E, DRŽAVNA POSEST V ZASEBNEM OBRATU. Na merodajnih mestih študirajo sedaj vprašanje obratovanja državnih posestev, zlasti gozdov, rudnikov in kmetijskih posestev. Ce se bo pokazalo, da je državna režija pri posameznih posestvih nerentabilna, bodo prepustili posestva potom javnih oferlnih razprav zasebnemu obratovanju. Nekatera posestva so že sedaj v visoki izmeri v zasebnem obratovanju; prim. naš članek o izvozu lesa itd. * * * NOV POLJSKI ZAKON O DELNIŠKIH DRUŽBAH. V Poljski" so sprejeli nov zakon o delniških družbah, ki bo stopil v veljavo 1. jan. 1931, kakor pravi poročilo iz Varšave. Vsa pravila družb morajo biti dotedaj prilagodena predpisom novega zakona; ta končnoveljavni rok je tembolj omembe vreden, ker grozi družbam, ki bi zadevnih obveznosti ne izvršile, nevarnost razpusta. — Nov zakon o delniških družbah bo uveljavljen tudi v Nemčiji in razmotrivajo o njem tudi v Avstriji. KONKURZL Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za mesec avgust 1930 sledečo statistiko.(številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta); 1.) Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 2 (3), v Savski 3 (3), v Vrbaski 1 (0), v Primorski 1 (1), v Drinski 6 (20) v Zetski 4 (1), v Dunavski 3 (19), v Moravski 3 (26), v Vardarski 3 (18), Beograd, Zemun in Pančevo 3 (18). 2.) Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v Savski banovini 7, v Dunavski 2, v Moravski 1. 3.) Odpravljeni konkurzi; v Dravski banovini 5 (1), v Savski 3 (1), v Primorski 1 (3), v Drinski 1 (6), v Zetski 2 (0), v Dunavski 5 (5), v Moravski 3 (4), v Vardarski 0 (3), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (0). 4.) Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 3 (0), v Savski 1 (0), v Primorski 1 (1), v Dunavski 1 (0). Zračncpoštne pošiljke.. Gradbeno ministrstvo, kot najViSJa poštna uprava je predpisalo 1. avgusta novo tarifo glede dopolhilnih taks za transport pošiljk po zračni! pošti; tarifa je stopila v veljavo 15. avgusta. Pošiljke pisemske pošte se morejo po novi naredbi prevažati ne samo v države, v tanili navedene,\temveč tudi!v. vse*druge evropske in izvenevropske države. V zadnjem slučaju gre pošiljka po zračni poti samo do ene od tarifiiih di-žav, naprej pa do namenilnega kraja po* železnici ali po ladji. Pošiljavec plača poleg običajne poštne tarife tudi'še dopolnino pristojbino za zračno prevažanje do tarifne dežele'. Na pošiljki' je- treba pripomniti »par avion jusqu’-au « (po zrakoplovu do — —). Dopolnilna pristojbina za pisma vetja tudi' za zaprte dopisnice. Po zračni poti se prevažajo v aeroplanskem zaklepu za Berlin S 2 pošiljke za Danzig, Litvo; Latvijo, Estonsko, Rusijo, Finsko, Švedsko in Norveško; zaklep Pariš Uare-du-Nord (severni kolodvor) pošiljke v Belgijo in Italijo; zaklep Dunaj — pošiljke v Italijo in Švico; zaklep Praha 82 pošiljke v Holandijo; zaklep Aleksandrija pošiljke v Egipet; zaklep Strassbourg gare (Str. kolodvor), pošiljke v Brazilijo, Argentino in Chile. V tarifi za zadnje tri dežele znaša dopolnilna pristojbina za vsakih 5 gramov ali za začeti del te teže 26 dinarjev. Spričo te visoke pristojbine se priporoča uporaba kolikor mogoče tenkega papirja. Natančnejša navodila dajejo pisemski odelki večjih pošt. Zgled: V Bagdad (država Irak) naslovljena pošiljka gre, ker Irak ni tarifna dežela, z aeroplanom do Aleksandrije (»par avion jusqu’ Alexandria, Egypte«) v Egiptu kot najbližje tarifne dežete in potem dalje, kakor smo zgoraj povedali; v našem slučaju prevzame pošiljko najbrž najprvo železnica ali ladja-do Palestine ali Sirije in nato avtobus* do Bagdada. POLLETNE BILANCE AVSTRIJSKIH BANK. Izšle bodo ludi letos s precejšnjo zakasnitvijo, v oktobru. Gotovo je, da so doživele banke v prvem letošnjem polletju nadaljnjo poostritev rentabilifetne krize, ker se je depresija v gospodarstvu tudi poostrila. Splošni promet se je zmanjšal. Zlasti se je zožil obrestni promet, posebno še, ker je marža med debetno in kreditno obrestno mero padla skoraj Za 1 odstotek in je likvidnost denarja trajno pritiskala. Glede na tvorbo kapitala banke niso popolnoma uvedle onega znižanja kreditne obrestne mere, ki ga je zahteval mednarodni gospodarski položaj. In res so hranilne vloge precej narasle, kar je velikega pomena za nadaljnji razvoj gospodarstva. Ni pa pravilno, da bi iz prvega polletja sklepali na vse,- leto, ker se je dotok investicijskega posojila precej poznal in so se odprle bankam sedaj nove možnosti udejstvovanja, zlasti v elektrifikaciji. Tej stroki so se vse tri velebanke intenzivno posvetile. Tvrdka Carl Lutz, Landesprodukten, Stuttgart, Ncekerstr. S5a I. želi stopiti v kupčijske stike s tukajšnjimi izvozniki jabolk za mošt. Gre za večje naročilo (3 do 400 vagonov). Tvrdka Prima FabrieaTriestina Piglia Mosche, Tricste, Via della Tesa No. 81 želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki zobotrebcev. Tvrdka M. Gccraedt, Obst-, Landes-produkte und Siidfriichtc-Grosshandlung, Essen, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki sadja, predvsem sliv in jabolk. Tvrdka Arnold Kronengold, Wien II., Forstergasse 10 želi stopiti v kupčijske stike s tukajšnjimi izvozniki kakor tudi producenti želoda in divjega kostanja. M. Panjan, Glina (Hrvatska), želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki pridejo v poštev za nakup lanenega semena, bučnih koščic, jajc in perutnine. Sliv in čežane bodo izvozilo iz Drin-ske banovine okoli 800 vagonov. V Valjevu bodo zgradili modferne sušilne naprave. Za ceste v Zetski banovini jp dovolila vlada banu 300:'milijonov Din. Najprvo bodo* popravilu cesto &;tor--Ulciuj in Ple\ l:j£—Savnik. Za melioracije1'je donolila vlada poleg že dbvoljenih banovinskih kfeditav še eno milijardo dinarjev. Najprvo bodo pričeli z obre/irim izsuSenjetu Skadrske-ga ježera. Letošnji pridelek sliV se ceni pot poročilu banske uprave vv Novem Sadu na 160.000 stotov. Izvozna cena se giblje okoli'3 Din za l kg. Nkjboljši odjemalec je Nemčija. V" Jagodinr v Srbiji bode zgradili to-.-varno za izdelovanje salam in drugih mesnih produktov. Db svoj F veliki kapa-: citeti bo usposobljena tovarna zlasti za izvoz. Glede predora pod Beogradom, ki bo. vezal Pančevski most z železniško postajo ob Savi, dalje glede,« nove* železniške postaje za osebni promet ittl.so bili na zadevni konferenci v-Beogradu napravljeni pozitivni' sklepi. Glede gradbe banovinske bolnišnice v Slav. Požegi se Itfo vršila 12.' t. m. prri banski upravi v Zagrebu ofertna raz--prava. Proračun 3,800.000 Din. Za nakup plemenske* živine v Angliji1 iii Švici so dobile z nakupom poverjene komisije še naknadni*' kredit 2,300:009 dinarjev. 0 velikih zaključkih jugoslov!»nskega žita za Anglija, pod ugodnimi cenami, poročajo konzulati irr trgovske tvrdke. Izvoz se je deloma že pričel; večina se bo izvozila v oktobru. Pridelek kokonov* v Jugoslaviji pada; leta 1928 jih* je bifo l,145.00(p kg;, lani 1.256.000 kg, letos pa l,0fl;00Crkg. Cene so vsled kriz.e na svetovnem trgu; svile močno padite. Dunajska engres-tvrdka iipk Anton Gottschald, obstoječa od leta 1750', je postala s pasivi 200.000 šil. ihsotventna. Ponuja 54> odstotkov v 42 enakih mesečnih obrokih. Uvoz koruze v Španijo je-zopet dopuščen, prodaja je postavljena' pod kontrolo. Finska banka je zaiižaltti obrestno mero na 6 odstotkov. V Varšavi; je dejal v pozdravnem govoru predsednik kongresa, da predstavlja blok osmih vzhodnoevropskih držav 95 milijonov ljudi, kar pomeni za poljedelstvo in za industrijo 95 milijo-, nov konsamentuv. Če se ta blok združi, je ni sile v gospodarstvu sveta,, ki bi mu mogla stopiti nasproti. Tarifni odbor v V. S. A. je-sklenil, da bo revidirali več earinskodnrifnih postavk. Zunanja trgovina Ogrske* ki je Ma v prvi polovici leta močno aktivna, je bila v juliju za 10 mil. pengfl pasivna, kar je zlasti posledica močnega padca v iz-, vozu moke in pšenice1,, pa tudi strojev in špirita, dočim je uvoz v marsičem narasel. Dovoljeni so krediti za ustanavljanje mlekarskih zadrug; v več kot 350 krajih so bile doslej take zadruge ustanovljene na novo. Skorajšnji konec nadprodukcije v petroleju napoveduje v Parizu se nahajajoči predsednik Standard Oil Co. »Razen Rusije obstoji sicer še v vseh deželah nadprodukcija, a vsled vpeljanih produkcijskih omejitev bodo morali najbrž še v teku leta 1930 poseči po starih zalogah.« Vsled indijskega bojkota evropskega blaga je moralo tudi v Moravski več tovarn omejiti obratovanje in odpustiti večje število delavcev. Izredna podpora za nemške ladjedelništvo so naročila nemško-ameriške petrolejske družbe za Standard Shipping Comp v Newyorku v znesku 30 milijonov mark. Mednarodno zvezo za izvoz žice bodo skušali na sestanku evropskih žičnih tovarn v Bruslju v pričetku oktobra obnoviti. S tem, da so se francoske tovarne zedinile glede domačih kvot, je odstranjena ena glavnih težkoč. Zaključki racionalizacije v češkoslovaški Po poročilih na Mednarodni delovni Urad so se dosegli v Češkoslov. na polju racionalizacije znatni uspehi. Število tip za železniške tračnice v rudarstvu je padlo od 45 na 7, ono za pli-nove in vodovodne cevi od 7854 na 1336, vijakov od 2300 na 220, valjarjev od 3600 na 600. 7a ta način so se dosegli lepi uspehi. V jeklarnah v Vit-kovicah se je poraba premoga od leta 1921 dalje skrčila za 40 odstotkov. V plzenskih škodovih tovarnah znaša dnevni prihranek premoga napram letu 1919 520 vagonov. Racionalizacija je pa dovedla tudi do dviga v produkciji. Tako so dvignili v neki valjarni produk- cijo vagonov od 1000 na 2500, dočim je število delavcev padlo od 450 na 220. V razmerju do leta 1920 je narasla produkcija v železni industriji za 1020 odstotkov, dočim je število zaposlenih delavcev naraslo samo za 32 odstotkov. Naraščanje delovne kapacitete je bilo v več slučajih združeno z zvišanjem mezd. V neki tekstilni tovarni so znižali produkcijske stroške za 56 odstotkov, pri čemer so mezde delavcev narasle za 30 odstotkov. V neki bombaževi tkalnici je narasla produkcija za 25 odstotkov, mezde pa za 12-5 odstotkov. Prvi protesti iz USA. Prvi ugovor ameriške avtomobilne industrije proti grozečemu otežkočenju na evropskih trgih se obrača proti Češkoslovaški. Ameriški producenti avtomobilov se bojijo zlasti, da bi »kvotni sistem« praške vlade, s katerim se uvoz ameriških avtomobilov omejuje, prevzele tudi druge evropske države. Iz tega vzroka je »Ameriška trgovska zbornica za avto-mobilno industrijo vložila pri državnem tajniku oficiclni protest. Zadnjo pobudo za vložitev tega protesta so dale vesti o dogovorih glede fran-cosko-češkoslovaške pogodbe, ki bi ameriški avtoinobilni industriji napravila še večje težave. V ameriških interesiranih krogih so povzročile veliko vznemirjenje tudi govorice o tvorbi kartela Francije, Nemčije, Belgije, Avstrije, Češkoslovaške in Italije v svrho omejitve uvoza ameriških avtomobilov. Če bi te dežele zares sprejele »kontingentni sistem«, bi bil tudi proti njim vložen protest. Zlasti se obrača ameriška avtomobilna industrija proti temu, da bi se v slučaju sprejetja francosko-češkoslovaške pogodbe carina na importirane avtomobile zvišala zlasti za one vozove, ki se importirajo preko letne kvote 750 avtomobilov. Amerikanci izjavljajo, da bi bila navedena kvota za ostale dežele produkcije zadostna. Zedinjene države nasproti bi v normalnih razmerah eksportirale večkratno izmero tega števila in se zato ne morejo postavljati na isto stopnjo z drugimi državami. V protestu se tudi bere, da se ta kvotni sistem smatra v Ameriki kot napad na ameriško avto-mobilno industrijo. — Stara stvar: Ame-rikanec si sme vse dovoliti, Evropejec se niti braniti ne sme. * * * Cena bombaža nižja kot pred vojno. Od odlične strokovne strani je dobila >N. Fr. Pr.« sledeče poročilo: Ameriški bombaž je dosegel z 10-8 cents globinsko točko, kakršne po vojski sploh ni zaznamoval. Celo poleti 1921 in jeseni 1926 so bile notacije višje. Kakšno je razmerje te cene do predvojnih cen? V zadnjih desetih letih pred vojsko je bila najnižja napovedana cena 7 cents, najvišja 19-8. Najnižje povprečne cene vsake posamezne sezije zadnjih desetih predvojnih let so dale povprečnost 9-6 cents, najvišje 14-7 cents, skupna povprečnost je znašala 12-15 cents. Ameriški bombaž notira torej danes že okoli 15 odstotkov ceneje kot je bila predvojna povprečnost. Pri tem se navajajo današnji produkcijski stroški s seriozne strani s 16 do 17 cents. Prav tako kot pšenica in drugi agrarni produkti zadnjega leta se prodaja tudi bombaž z zgubo Za farmerja. Vzrok za slabe cene je popuščanje konsuma vsled splošne svetovne gospodarske krize; letošnji pridelek bo najbrž srednje dober in se bo dopolnil še iz preostalih zalog pretekle sezije. Pomembno trdne so v zadnjih mesecih cene vzhodno-indijskega bombaža; niso več odnehale, dočim so zgubile ameriške 250 točk; prejšnja izredna pariteta v prilog vzhodnoindijske-mu bombažu se je umaknila zopet normalni diferenci v cenah. Novi pridelek v Vzhodni Indiji ni prevelik, prodaja je zadovoljiva, zlasti na Daljnjem vzhodu. A tudi cena vzhodnoindijskega bombaža odgovarja že nizkim cenam predvojne dobe. — Nadaljnje oblikovanje cen bo seveda v prvi vrsti odvisno od definitivnega zaključka letošnjega pridelka. Največjo vrednost imajo uradne številke, a se večkrat zgodi, da so zasebne cenitve in številke bolj zanesljive. UGODNA TRGOVINA Z OPIJEM. Ze večkrat smo pisali, kako neugodno je za prodajo našega opijevega maka, da ga večinoma pokupijo grški prekupci iz Soluna in ga z velikanskim dobičkom prodajajo naprej. In sedaj beremo: V trgovini z opijem Vardarske banovine Se zdi, da je podraževalna solunska pre-kupovalna trgovina sedaj popolnoma izločena. Središče trgovine z opijem je postalo Skoplje. Letos so prodali že 60 tisoč kg po 680 Din neposredno v inozemstvo. MAJHNA NAROČILA VAGONOV PRI NEMŠKI DRŽAVNI ŽELEZNICI. Naročila Nemške državne železnice, bredvidena za prvo polovico prihodnjega leta, so v nemški industriji vagonov in lokomotiv razočarala. Naročenih je Samo 100 velikih tovornih vagonov, dalje 100 D-vagonov in 800 do 900 navadnih osebnih vagonov v fakturni vrednosti skupaj 52 milijonov mark. Ker bodo nemške tovarne vagonov s svojimi tekočimi naročili zaposlene najda-lje do konca oktobra, bi izvršile nova naročila Državne železnice že do konca tekočega leta. Zato bodo morale obratovanje tako skrčiti, da bodo nova naročila izvršena šele v teku prvega Polletja prihodnjega leta. Novih lokomotiv je nar&čila Državna železnica sa-tno 51, Že v nekem drugem članku smo 'bokazali, kako se nemški vagonski in lokomotivni industriji slabo godi. TRGOVINSKI SPORAZUM S POLJSKO šef jugoslovanske delegacije, ki je sodelovala na varšavski poljedelski konferenci, jugoslovanski minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič, se je za varšavske konference pogajal o zakljuoitvi dopolnilnega sporazuma k trgovinski konvenciji s Poljsko iz l. 1922. Sporazum je bil dogovorjen in podpisan 31. avgusta ob 22. uri. Podpisala sta ga jugoslovenski minister za trgovino in industrijo in poljski minister trgovne. S tem sporazumom je dosežen pogodbeni kontingent za večino naših izvoznih predmetov. Neki kontingenti, kakor za slive, vino, sadje in kon-servirane ribe, so bili znatno povečani. S tem je vprašanje naše pogodbe s Poljsko našlo zadovoljivo rešitev. WOLFRAM- SE DOBRO DRŽI. Neugodni gospodarski položaj in velika nadprodukcija sta spravila kovinski trg v depresijo, ki traja razen majhnega kolebanja že skoraj eno leto. Veliki padci cen v kovinah so v zadnjih mesecih potegnili za seboj tudi woI-fram, katerega so prodajali po 14 do 15 angl. šilingov za tono in enoto, čeprav se je gibala produkcija v normalnih mejah. Kitajske zmede so pa transportno možnost za vvolframovo rudo, ki se nahaja v obilnih množinah zlasti na Kitajskem, zelo oležkočile, in ker je ponudba pri razmeroma dobrem povpraševanju majhna, je cena naenkrat narasla do 20 angl. šilingov. TEDENJjll Devizno tržišče. Vsled ullima in še iz predzadnjega tedna trajajoče kupčijske rezerviranosti je zaključil minuli teden s skupnim prometom 13.100 milj. dinarjev, od če-gar je bila komaj dobra četrtina zaključena s posredovanjem Narodne banke, ostanek t. j. 10.384 milj. Din pa s privatnim blagom. S tem je dosegel totalni promet meseca avgusla doslej najnižio mesečno prometno številko približno 51 'Vi milij. dinarjev. Višina na poedinih borznih sestankih doseženega deviznega prometa se je gibala izmed 3-9 in 18 milij. dinarjev, to je izmed pondeljkovega najvišjega ter sredinega najnižjega dnevnega prometa v pretečenem tednu. V ostalem pa pričajo ti-le prometni podatki: dne 25. avgusta Din 3,755.35493 Curih-Lon-don, dne 26. avgusta Din 3,872.190-96 London-Curih, dne 27. avgusta dinarjev 1,750.94057 Curih-London, dne 28. avgusta Din 1,825.87446 London-Curih, dne 29. avgusta Din 1,896.039 London-Berlin, da je glede višine zaključitev rva vsakem borznem sestanku tekom zadnjega tedna prevladoval London in Curih ter v petek 29. t. m. še Berlin. V pogledu razvrstitve z ozirom na skupni v posameznih devizah doseženi celotedenski promet prednjačita kakor v predzadnjem tednu tudi tokrat London s 4-110 milj. Din, Curih s 3.453 milj. Din., za njima sledita Trst z 2.522 milj. Din in Berlin z 1.194 milj. Din, dočim izkazujejo oslale devize razen Prage (0841 milj. Din) minimalne višine zaključkov tako n. pr. New Vork 0383 milj. Din, Dunaj 0-338 milj Din, Budimpešta 0146 ter končno Pariz 0113. Devizna tečajnica ne očituje na splošno nobenih bistvenih sprememb, posebno pa pri Curihu, ki je bil trgovan dosledno na bazi 1095-90 in deloma pri Italiji, ker je bila na pondeljkovem borznem sestanku zaključena po 295 10, od torka do vštevši petka (29. m. m.) pa vseskozi po nekoliko višjem tečaju 295 15. Izmed ostalih deviz so od pon-deljka na petek v minulem tednu popustili tečaji Berlina od 13-47 na 13 465, Budimpešte od 9 8862 na 9 8835, Londona od 27460 na 274-50 in New Vorka 56 27 na 56 255. Edini Pariz je od ponedeljka (221-79) na sredo učvrstil svoj tečaj na 22181, potem pa v petek zopet dosegel svoj pondeljkov tečaj. Nasprotno pa so od 25. do 29. m. m. beležile z dvigajočo tendenco-naslednje devize: Amsterdam 22705—2271, Bruselj 78763-7-8795, Dunaj 79683-7 9705 in končno Praga 16724—16735. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Brez bistvenih sprememb. Zaključene so bile dne 26. m. m. samo delnice Kranjske industrijske družbe po 312 —. V efektni tečajnici je omeniti edino Prvo hrvatsko štedionico, ker je povpraševanje notiralo 910-— skozi ves minuli teden na 920 — od 22. m. m., blaga pa ni bilo. Blairovo 8% posojilo je beležilo od 25. do 29. m. m. 9775, 7% pa 87 — dne 25. m. m. 87-25 dne 26. in 28. m. m. 87 50 dne 27. m. m. in slednjič 87 75 dne 29. m. m. Tendenca je ostala neizpremenjeno skrajno mlačna, pravtako tudi zanima- n)e. Žitni trg. Slaba tendenca za pšenico se v poslednjem tednu na inozemskih tržiščih ni izboljšala in so raditega pri nas cene za pšenico v poslednjem tednu preče) popustile. Dovozi pšenice od strani kmeta so sicer zelo slabi, vseeno pa druga roka pšenice iz prejšnjih nakupov ne more prodali radi rezerviranosti konzuma. Izvoza za pšenico trenolno ni pričakovati, ker so naše cene še vedno nad svetovno parifeto. V splošnem se v tekočem mesecu ne pričakuje izboljšanja položaja in je verjetno, da se bode situacija šele meseca oktobra razčistila. Tudi cena koruze je pri nas malenkostno nazadovala, akoravno je tenden- ca za koruzo v Chicagu stalna in notira sedaj že skoraj 15 Centov več kot pšenica. Živahno povpraševanje po koruzi iz inozemstva je prenehalo in to je tudi glavni vzrok, da se po znižanih cenah ponuja koruza iz Vojvodine, Srema in Slavonije v vseh pasivnih krajih naše države. Nova koruza se nudi po Din 112-50 za dobavo v mesecih december — januar, vendar trenotno pri nas ni interesa za terminsko kupčijo. Za ostale poljske pridelke je morrujn-tano slabo zanimanje. Kupčija s pšenično moko tudi ni tako živahna kakor je bila meseca julija ter kupuje konzum le neobhodno potrebne količine. Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno 1 vagon koruze in 4 vagone pšenice. Bačka nova pšenica: 80/81 kg, 1% prim., mlevska* voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 230-— do 232-50. Bačka nova pšenica: 79/80 kg 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 220"— do 222-50. Bačka nova pšenica: 78/79 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 215-— do 217-50. Nova bačka rž: 72 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 167-50 do 170’—. Novi spomladanski ječmen, pivovarski: 09/70 kg, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 210 - do 212-50. Novi ozimni Ječmen: 66/67 kg promptna dobava, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, Din 175-— do 177-50. Novi oves baranjske provenience: slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 205— do 207-50. Bačka koruza: suha, zdrava, rešetana, promptna dobava, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, Din 177-50 do 180'—. Koruza bačka okrogla za mletev: suha, zdrava, rešetana, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 200-— do 202-50. Moka bačka nularica: slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 380 do 385. Lesno tržišče. jesenska izvozna sezona se je sicer že pričela, vendarle je zanimanje kon-zmnenlov še vedno zelo rezervirano. Razmerje med produkcijo ter konzu-mom zaostaja daleko za nivojem prejšnjih let toliko glede količine kolikor glede cen. Naši lesni industrijci se omejujejo le na gotova fiksna naročila, kajti lesni odjemalci kupujejo le blago ki ga momentano rabijo. Zelo malo blaga se pripravlja za zaloge. Medtem ko so se naši manjši trgovci pečali prejšnja leta zelo s produkcijo tramov se opaža, da je sedaj ta produkcija znatno popustila in na zalogah ni vobče tega blaga. In to se pojavlja tudi pri mehkem lesu. Drva in oglje se izvažajo v precejšnjih količinah, kvaliteto goriva se zahteva prvovrstno, toda cene se kljub temu nikakor ne dvigajo. Tako tudi pričetek jesenske kampanje ni še omilil splošne stagnacije. Pretečeni teden se je zaključilo 10 vagonov drv bukovih, žaganih na 33 cm za izvoz v Italijo, 3 vagone bukovega oglja, 1 vagon bukovih neobrobljenih plohov ter 1 vagon letvic, ki pa so bile prodane eksekutivnim potom. POVPRAŠEVANJA: 1 vagon neobrobljene bukovine, I., II., III., od 3 m naprej, v debelinah 38, 58, 68 mm. Cena franko vagon Sušak. Lipovi plohi, I., II., večjo množino. Cena prihod Sušak. Hrastovi pragovi: 2-60 m, 16 X 26 cm gornja ploha; 2-60 m, 15 X 25, 15 cm gornja ploha; navesti je treba množino ter ceno franko vagon avstrijska meja Št. Ilj. Plačilo potom akreditiva. Večja partija hrastovih neobrobljenih plohov, I., II. — Cena franko meja Postojna ali Jesenice. Bukovi pragovi: 2'60 m, 24 X 14, 14 cm gornja ploha; 260 m, 21 X 13, 13 cm gornja ploha; navesti je treba množino, rok dobave ter ceno franko vagon prihod Sušak. Hrastovi pragovi: ca. 10 do 15.000 kom. 2-60 m X 16 X 26 cm. Cena naj se stavi franko vagon nakladalna postaja. Par vagonov smrekovega zdrobljenega čresla. Madrieri: ca. 800 m3, 68 mm X 22 cm širine, prizmirane, od 3 do 8 m dolžine, s 25% 3-33, 3-66, 4-33, 4-66 m itd. Bukovi neobrobljeni plohi: od 80 do 130 cm, z malo 100 mm, v uzuelnih dolžinah. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit. 1 vagon škuret, 12 mm, I., II., III.,, medija 24 do 25 cm, konično do 3 cin; 2 vagona desk, 24 mm, I., II., III., medija 24 do 25 cm, konično do 3 cm; 1 vagon plohov, 38 mm, I., II., III., medija 24 do 25 cm, konično do 3 cm; 1 vagon plohov, 48 mm, 1., II., III., medija 24 do 25 cm, konično do 3 cm. Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja. Smrekove deske, I., II., 20 in 24 mm z medijo 24 mm. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit. Rabi se eno lepo partijo lipovine za Grčijo, ostrorobe, pararelno čeljene, suhe. Cena franko vagon meja Djevdjelije. 6 do 7 vagonov lepih orehovih plohov, čimveč črnih (bosanske provenijence). — Več vagonov bukovih metlišč, 27 X27 mm. Cena meja Postojna tranzit. Smrekovi foderini (izključena jelka), I., 11., 1 do 2 vagona, z lahko toleranco majhnih zdravih grč v dolžini 4 m, debeline 16X100 ali 24X115. Dobava naj bi se vršila v 3 ali 4 tednih. Cena naj se glasi franko vagon meja via Postojna tranzit. Smrekove deske: 12 mm 12 m3, 18 mm 16 m3, 24 mm 18 m3; vse v širinah 22, 25, 28, 30, 33, 36 cm. Cena franko vagon prihod Sušak. Orehovi hlodi: (za furnir), od 50 cm srednjega premera naprej, od l-60 m dolžine naprej. — Crešn.jevi hlodi (za furnir), od 2‘30 do 3 m dolžine, od 50 cm srednjega premera naprej. — Cena naj se glasi franko vagon Sušak. « Borovi brzojavni drogi: 2000 do 3000 komadov, 6-50 m dolžine, premer v vrhu najmanj 10 Vi cm. Cena franko prihod Sušak ali franko vagon meja Postojna tranzit. Orehovi I. plohi: brez grč, v sledečih dimenzijah: debelina od 30 cm naprej, dolžina od 3 m naprej. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit. Zadostuje 1 majhen vagon od 7 do 8 m3. Hrastovi in bukovi pragovi: v dimenzijah 2-60 m X 24 Xl4 X 15 cm; 2‘60 m X 21 X 13 X 13 cm. — Cene za hrastove in bukove pragove so sledeče: Hrastovi pragovi Din 66'— za I. razred; Din 58'— za II. razred; Bukovi pragovi Din 44'— za I. razred; Din 38-— za II. razred. — Gornje cene se razumejo za blago poslano »Sotto Palanco« na Sušaku, popolnoma svobodno vseh davkov in uverenja ter carine. Tozadevna roba se lahko pošlje tudi samo franko Sušak, toda cena se temu primerno zmanjša. Količina, katera se zaključi, je najmanjša 15.000 kom. Več vagonov testonov brez testatov. Več vagonov lepe lipovine. 2 vagona, sestavljena kakor sledi: polovico tramov 11/13 do 21/26 cm, večinoma kratko blago, nekaj malega 9 in 10 m; 600 moralov, 4 m, 60X78 mm, 600 moralov, 4 m, 38X78 mm. Dobava brezpogojno tekom enega meseca. Cena 100 lir za trame in 200 lir za morale franko meja. Teža m3 500 kg. 1 vagon, 24—25 m3, bukovih neobroblje-nih desk, samo 27 mm debelih, od 2 m naprej. popolnoma suhih (1 m3 do 750 kg) I., 11., III., lep monte. Cena franko meja. Dobava takoj. Smrekovi in jelovi trami 25/25—70/70 cm debeline, 8—16 m dolžine, 12/12—24/24 cm debeline, \'A—12 m dolžine, po možnosti naj bi bili žagani, ako pa ne, morajo biti tako izdelani, da izgledajo, kakor da bi bili žagani. Rabilo bi se jih 2000 m3. Oddaja v partijah najmanj 500 m3 franko vagon Cif Dun-kerque. Oglje, Canello, I., se ga rabi vsaka množina. Cena franko Postojna. PONUDBE: Ca. 1003 suhih, lepo tesanih tramov. 1 vagon lepega, belega javorja (plohi) od 27 do 100 111111. 1 dopion brzojavnih drogov, dobava takojšnja. Jelovina, konična roba: 13 mm, I., II., III., 130 m3, medija 21/20 cm; 18 mm, I., II., III., 25 m3, medija 26 cm; 24 mm, I., II., III., 160 m3, medija 26/27 cm; 50 mm I., II., III, 28 m3, medija 25 cm. Morali (remeljni): 68/68 mm, 4 m, 23 m3; 68/68 mm, 4—6 m, 2 m3; 34/68 mm, 4 m, 4 m3; 78/78 mm, 4 m, 23 m3; 78/78 mm, 4—6 m, 2 m3; 39/78 mm, 4 m, 2 m3. Bukovi plohi: 41 m3 od 40 do 100 mm debeline, toda brez 90 mm, od 2 do 6 m dolžine s ca. 80% od 450 m, medija 28 cm. Testoni: 20 mm, 2 25 m, medija 23 cm, ca. 47 m3. Cene franko vagon meja Postojna tranzit. Trami ca. 1000 m3, cena franko vagon meja Postojna tranzit. Hrastovi nežamani plohi ca. 30 m3 od 50 do 100 mm debeline, 2—4 m dolžine, blago suho, zdravo. — Cena franko vagon nakladalna postaja. 6 vagonov jelovine, same lepe III.. 4 m, od 15 cm naprej, s sledečimi debelinami: 12, 18, 24, 28, 38, 45, 48 in 58 mm. - Franko vagon nakladalna postaja. Trami: 55 m3 5/6, 6/7, 6/8, 7/8, 4, 5, 6, 7, 8 m. Suho, teža m3 500 kg. Franko vagon nakladalna postaja pri Boh. Bistrici. Tedaj 3. septembra 1930. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din OBVISI: 4m*t»rdjun 1 h. foM. . . ■ 22-71 B«Mm IM —•— 13-46 ftruMitj 1 belga —•— 7-8763 BudlimpcAta 1 pragi . . —■— 98878 Burih 100 tr 1094-40 1097-40 Danaj 1 idUng 79533 7-9833 London 1 funt —•— 274-36 I«wyorit 1 dolar . . . . , 56-18 56-38 Part« 100 tr 220-73 222 73 Praga 100 kron _•— 167-29 Trat 100 Ur 294-05 296-05 Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg kovaškega plinskega koks.a — Strojni oddelek Direkcije dr- žavnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. septembra t. I. ponudbe glede dobave 400 kg bele bombaževine za ležišča; do 13. septembra t. 1. pa glede dobave 1000 komadov vijakov in 300 kilogramov žičnikov. — (Pogoji so na vpogled prio menjenih oddelkih). — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 10. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg firneža, 500 g mi-nija, 500 kg alabaster mavca, 150 kg suhe barve, 500 kg ilovice za sobosli-karje, razne bronze in 24 komadov ščetk; do 17. septembra t. 1. glede dobave 15.000 kg katrana. — Direkcfja državnega rudnika Kakanj sprejema do 10. septembra t. I. ponudbe glede dobave 88 kvadr. m parketnega poda, 30.000 kg ovsa, 100 I špirita, raznih olj, merila ter glede dobave 3 konj. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije; Dne 20. septembra t. 1. pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave 1 motornega čolna. — Dne 20. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 m3 jelovih desk, 100 m3 jelovih letev; dne 22. septembra t. I. glede dobave 47.000 kg raznega železa, 6000 kg zakovic in 300 kg žice; dne 23. septembra t. !. pa glede dobave 3000 komadov smolnatih bakelj. — Dne 20. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave barv; dne 22. septembra t. t. glede dobave 12.000 komadov metel; dne 23. septembra t. I. pa glede dobave materijala za zapornice. — Dne 22. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave lesa, žičnikov, karbolineja. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 20. septembra t. 1. se bo vršila pri račun-sko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave elektrod; dne 22. septembra t. 1. glede oddaje knjig v tiskanje; dne 23. septembra t. 1. pa glede oddaje knjig v tiskanje; dne 23. septembra t. I. pa glede dobave pohištva za postajo Beograd —Sava. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). — Dne 10., 13., 18., in 20. septembra t. 1. se bodo vršile pri Glavnem sa-nitetskem slagališlu v Zemunu ofertalne licitacije glede dabove raznih zdravilnih kemikalij. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem slagalištu). — Dne 18. septembra t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave živil (fižol, riž, testenine, zdrob, olje, sladkor, kavine konzerve, kava, čaj, kis, moka, cikorija itd.); dne 20. septembra t. I. pa pri Komandi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave živil (fižol, riž, zdrob, testenine, mast, olje, paprika, kis, krompir, čebula, koruzna moka). (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih oddelkih). Prodaja raznih odpadkov se bo vršila potom licitacije dne 19. septembra t. 1. pri Auto Komandi IV. armijske oblasti v Zagrebu (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in blago pa pri omenjeni komandi). Tijm poročila Živilski trg v Ljubljani dne 3. t. m. je bil kot običajno ob sredah in sobotah, živahen in bogato založen. Okoličanke in Trnovčanke so prinesle mnogo sočivja in sadja, tudi Dalmatinci so razstaviti dosti lepega grozdja po 6 — 8 Din; na »kokošjem trgu« je bilo mnogo iaičk, par po 2 50; zajčkov po 16 Din in pišk par po 50 Din. — Cene sočivja so ostale v splošnem neizpremenjene-krompir je po 125 do 1-50 Din. kumarice komad1 050 do 1 Din; salatna glava po 1 Din, šopek rdeče pese po 1 Din, grah 3 Din mera, paprika 3 kom. za 1 Din, strošji fižol kg 2 Din, buče kom. od 1—250 Din, kislo zelje po 1-50 do 3 Din, repa od 4 do 5 Din. Izredno mnogo je bilo jabolk po 3 50 do 5 Din, češpelj je že pričelo zmanjkovati, cena je jako različna od 5-8 Din kg, domače hruške se dobe že po 3 50 Din, drage so pa jagode-brusnice po 10 Din liter, črne maline (kopišnice) so pa znatno cenejše, po 2-50 Din. Med sočivjem je nekaj raritet, n. pr. karfijole po 2 50—3 Din in viške melone kg 6 Din. Meso drži svojo stalno ceno: goveje kg 18 do 20 Din, prašičje po 25, telečje 24—26 Din, koštrun od 14—15 Din, dobi se tudi govedina pavšalirana (vse vrste I., tl. itd) po 14-16 Din. -Dobro je bil založen trg tudi z mlečnimi izdelki; suh sir v hlebcih po 28 Din, surovo maslo kom. po 10 dkg po 3 Din itd. Kupčija je bila dobra, ker je po prvem. Najboljši šivalni stroji za obrt in industrijo so samo r ,GRITZNER* in »ADLER* pisalni stroji ,URANIA* in pletilni stroji ,DUBIED* Znižane cene, najlepše opreme edino le pr] JOSIPo PETELINCU Ifabljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodL Telet št 2913. K KUVERTA dbuKba ■ O. B. Tvomlia kovert ii konfekcija papirja LJUBLJANA Votartkl pot l Karlovška c. 9 Veletrgovina | v Uubllani priporo!* špecerijsko blago raznovrstno Iganja, moko In deZeine pridelke. - Raznovrstne rudninsko vodo. Lastna praiarna za kave In mlin za dlSave * električnim obratom., Ceniki na razpolage! KASTELIC IN DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 9 ‘PRITLIČJE L.VO GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh Trgovci! Naročajte in širite Trgovski list LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA USTANOVLJENA 1900 Delniška glavnica t Oin 50,OOO.OOO*— Skupne rezerve cca. Oin 10,000.000*- CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CISTA PODRUŽNICE: Pralice, Celje, Črnomelj« Kranj, Maribor, Metkovit, Novisad, Novomesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, SlovenJaradec, Split, ilbenik, Zagreb Se priporoča za vse bančne posle USTANOVLJENA 1900 Brzojavni naslov: v BANKA Brzojavni naslov podruin.: Ljubljanska banka Telefonske Številke: 3M1, 2413, 2S02, 2S03 D reja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovako - industrljako