103
Šopek Marijinih čednostij
PVII. Pokorščina. o   nepokorščini   naših   prvih   starišev Adama in Eve je prišlo s prvim gre-hom   na  svet   vse  hudo.   Za   to  ne-pokorščino je  poleg  Odrešenika za-dostovala tudi Marija. Izbrana jc bila za  mater Odrešeniku;  odločeno ji je bilo, da bo morala ž njim vred čutiti bolečine, katere bo sam trpel. 2 no-beno besedo se ni branila tega. Dala je  tedaj  angelju  za  vse časeprepo-menljiv odgovor: ..Dekla sem Gospo-dova", to jc:  služabnica sem Gospo-dova, ki hočem vse storiti, kar on želi.  Marija je po svoji   pokorščini   sndelovela pri  odrešenju; njena po-korščina je   tudi ljudem   najlepši zgled te prepotrebne čednosti.
Marija je v zgodnjih letih cvetoče mladosti morala zatisniti trudne oči svojemu očetu in svoji matcri. To je bila pač huda poskušnja za sveto devico, toda tolažila jo je zavest, da ju v svojem življenju nikoli ni raz-žalila z nepokorščino. O, da bi tako mogel reči vsak otrok! Da bi pač vsakdo rad poslušal svojega dobrega očeta in svojo skrbno mater! — Likurg, ki je dal za ' špartansko državo najboljše postave, kar nič v njih ne omenja nepokoršoine otrok do starišev ali kake kazni za to, ker se mu je zdelo nemogoče, da bi se otrooi predrznili z nepokorščino žaliti svoje stariše. Tako je sodil pagan. — Kako se morajo zavedati le dolinosti krščanski otroci, ki ved6, da so stariši namestniki božji. Bog je — rckel bi — vzel jeden biser iz svoje krone in ga dal starišem, da imajo večjo veljavo pri otrocih. — Otroci morajo ljubiti svoje stariše in "jim biti hvaležni tudi radi tega, ker so njih največji dobrot-niki. Le poglej, Ijubi otrok, potno čelo svojega očeta in žuljave roke! Ali te ne opominjajo k Ijubezni? Psav radi tebe toliko delajo in trp<5 oče. In ali moreš biti nepokoren svoji materi, če se ozreš v njih Ijubeče, skrbno oko?
104
Marija je preživela svoja mladustna leta v tem-pelju. Svojim prednikom je izkazovala jednako pokor-«čino  in  spoštovanje,   kakor  svojim   starišem.   S tem
ravnanjem je dala pielep zgled vsem, ki imajo v živ-ljenju predstojnike ali namestnike starišev, katerim morajo biti pokorni v vseh rečeh, kar ni zoper božje zapovedi. Koliko zvestih posnemovalcev in posnemovalk
105
ima Marija v tem! Evfraslja je bila bližnja sorodnica cesarja Teodozija. Svet ji je ponujal v obilnosti vse posvetne sreče in slave. In vendar je prostovoljno za-pustila svet, prosila za vsprejem v samostan in je tukaj vsem svojim sestram dajala zgled najbolj od-kritosrčne ponižnosti in pokorščine. Rada je drugira pometala, vodo nosila v kuhinjo in kruh pekla; nobeno delo ji ni bilo pretežavno. Nabrala si je tako polno dobrih del za nebesa, in sv. cerkev jo tudi časti kot svetnico.
Najbolj zvesti posnemovalci in častilci Marijini pa bodete, Ijubi otrnci, če bodete zlasti pokorni sveti katoliški cerkvi. ki nadaljuje na zemlji delo Jezusa Kristusa in vodi ljudi k vconemu zveličanju. Ona je v resnici naša dobra raati. Sv. katoliška cerkev sprejme precej po rojstvu človeka \n mu da nadnaravno živ-Ijenje milosti božje pri sv. krstu; v vseh važnih okoli-šcinah njegovega življenja ga spremlja, tolaži ga na smrtni postelji in še potem, ko je njegovo telo po-kopano v grobu, moli za njegovo dušo. Zato je sveta Terezija na smrtni postelji večkrat ponavljala besede: »Hči sem sv. cerkve". in ni nehala Boga zahvaljevati za to milost. To je bilo njej največje veselje in naj-večja tolažba. Frav to je menil tudi blagi Tomaš Mof; Brezbožni kralj Henrik VIII. ga je silil. da bi otlpadel od sv. katoliške cerkve. Častitljivi starček pa se ni dal premotiti ne po lepih besedah, ne po grožnjah. Za kato-liško cerkev je žrtvoval svoje premoženje, svojo čast, svoje življenje in predno je umrl, je še rekel: ,,Jaz umrjem v sv. katoliški veri." Tako je pokazal svojf* Ijubezen do sv. katoliške cerkve slavni Tomaž Mor; ti, ljubi otrok, jo pokaži z zvestim iijpolnjevanjem cer-kvenih zapovedij.
A. stroj