-----   62   -----
Izstop Slovencev iz štajarskega deželnega
zbora.
Minolega meseca je imelo tukajšnje katoliško politično društvo svoj občni zbor. To priliko je porabil predsednik Klun, da je zopet slavo pel koaliciji. Posebno se je ponašal s tem, da je koalicijska vlada postavila v proračun potrebščino za dvojezično nižjo gimnazijo v Celji. Sodili bi bili, da ima ta gospod državni poslanec tudi od levičarjev že kako zagotovilo, da se ne bodo z vsemi silami upirali tej gimnaziji, ko to stvar prišteva mej koalicijske pridobitve. Kako dvomljiva je ta pridobitev, pokazalo se je kmalu v štajarskem deželnem zboru.
Poslanec Kinzl je stavil naslednji predlog :
Deželni zbor naj sklene:
„Ker je v državni budget uvrščen od vlade znesek za ustanovitev državne nižje gimnazije z nemško-sloven-skim učnim jezikom v Celji:
ker pa je iz vseh pojavov in iz celega razvoja te stvari brezdvomno jasno, da zahteva: ustanoviti nižjo gimnazijo z nemško-slovenskim učnim jezikom v Celji ali zunaj Celja, ne izvira iz kulturnih potreb, ampak naj le temu služi,  da se pridobi za narodni  vpliv in za po-
litično veljavo Slovencev na Spodnjem Štajarskem nova za nadaljni .narodni razvoj merodajna podpora na stroške^ po sedanjem vladnem načelu zagotovljene narodne posesti Nemcev;
ker se zdi deželnemu zboru, da se s takim postopanjem naravnost prelamlja koalicijsko načelo, ki služi kot podlaga sedanjim političnim razmeram:
„ker   je   ta   novi   napad na postojanke Nemcev na
Y
Štajarskem vzbudil v ljudstvu silno na vso deželo, da še celo čez njene meje se razširjajočo nevoljo, da torej nameravana naprava resno in stalno v nevarnost stavi v deželi narodni mir;
ker konečno mora deželni zbor vpliv takih naprav z ozirom na blagor dežele uvaževati in se o njih posvetovati, oziroma staviti nasvete po § 19. odd. 1. točka a deželnega reda, zato se najodločneje izjavi deželni zbor Vojvodine Štajarske proti nameravani osnuvi državnega nižjega gimnazija z nemško-slovenskim učnim jezikom v Celji ali slovenskih vzporednih razredov na državnem gimnaziji v Celji ali sploh proti vsakemu koraku, ki se pod pretvezo kulturne potrebe ali vzgojeslovnih ozirov pokaže le kot nov naskok v nemško jezikovno ozemlje na Spodnjem Štajarskem.
Deželnemu odboru se naroča, da to resolucijo predloži c. kr. vladi."
če se je v štajarskem deželnem zboru stavil ta predlog, temu se mi ne čudimo. Od nemških nacijonalcev bi mi Slovenci tudi kaj druzega ne pričakovali. Pomenljivo je pa to, da so ta predlog podpisali tudi vsi nemški liberalci, z deželnim glavarjem vred. Nemški liberalci so vendar zavezniki gospoda Kluna in tovarišev v državnem zboru. To je pač najboljši dokaz, da koalicija nam Slovencem ni prijazna. Ne bili bi mislili, da se bode tako hitro pokazalo, kako se gospod Klun moti, ko hvali liberalce. Ne smemo pa misliti, da je to le kaka prenagljenost štajarskih Nemcev. Mej liberalnimi štajarskimi poslanci so mej drugim zastopniki veleposestva, ki se nimajo bati kacega pritiska svojih volilcev in imajo kaj tesne zveze z grofom Wurmbrandom. Ti možje bi se gotovo ne bili postavili tako po robu zahtevam Slovencev, ako bi vlada bila zares kaj naudušena za celjsko dvojezično gimnazijo. Skoraj že lahko rečemo, da je ta gimnazija že pokopana, k večjemu da bi se dala rešiti z velikimi koncesijami levičarjev v vprašanji volilne reforme. Te koncesije bi pa morale biti take, da bi se za dolgo zagotovil nemškim liberalcem odločilen vpliv v Avstriji.
Ta dogodek je pač dokaz najskrajnejše nemške brezozirnosti in preširnosti. Vzlic temu pa mi tega nemškim liberalcem toliko ne zamerimo, ako porabijo ugodno priložnost. Njim gre za to, da rešijo umetno nemštvo na Spodnjem Štajarskem. Slovenci so pač največ pripomogli, da se je sklopila koalicija Nemcem v korist, kajti brez grofa Hohenwarta bi ne bilo koalicije. Nekoliko več ozira proti Slovencem bi torej bilo pričakovati že iz hvaležnosti, a hvaležnost v politiki je jako redka in se nanjo ne sme
-------    63    -------
preveč računati, poleg tega pa v tem slučaji tudi liberalci se lahko na to sklicujejo, da gospodje Klun in somišljeniki niso sklenili koalicije njim na ljubo, temveč so vrgli Taaffeja le zaradi tega, ker so se bali, da bi jih po razširjenji volilne pravice narod več ne poslal v državni zbor. Če so jih pa vodili taki sebični nazori, potem pač tudi hvaležnosti ne morejo od nikogar zahtevati.
Vsa odgovornost za te dogodke pada na slovenske koalirance. Imeli so moč v rokah. Liberalci so bili v največji zadregi. Tedaj naj bi bili liberalcem jasno povedali, kaj vse zahtevajo od njih v narodnem oziru in ne poprej stopili v koalicijo, da se jim zagotovi vresničitev njih želj od snovajoče se vlade in od vseh koaliranih strank. Liberalcem je tedaj šlo za veliko, bili bi radi vse kaj druzega še dovolili, kot celjsko gimnazijo
Seveda bi od grofa Hohenwarta bili morali z vso resnostjo zahtevati, da se ne pogaja le na lastno roko in jih obvesti o vseh svojih korakih. Ko bi pa grof tega ne bil hotel, je bila dolžnost slovenskih narodnih strank, da začneta najodločnejšo agitacijo proti njemu v njegovem volilnem okraji. Seveda bi gospodje Klun Povše in tovariši bili se morali postaviti na vzvišenejše stališče. Neliko požrtovalnosti sme se zahtevati od vsacega narodnega zastopnika.
Tako so pa konservativni poslanci brez vsacih zagotovil šli po kostanj v ogenj za nemške liberalce in sedaj vidimo posledice te skrajno lahkomišljene in škodljive politike. Zato smo pa pač radovedni, če se bodo še nadalje našli na Kranjskem ljudje, ki bodo taki politiki slavo peli.
Kdo bode morda jih s tem izgovarjal, da niso znali presoditi posledic. Tak izgovor je pač piškav. Možje, ki mislijo, da so zmožni zastopati svoj narod v državnem zboru, morajo pač znati presoditi vsak politični položaj. Posebno gospod Klun se pa tudi že tako dolgo peča s politiko, da je že lahko do dobrega spoznal nemške liberalce. Mi ga nimamo za tako najivnega, da bi bil res verjel, da so se kaj poboljšali. Sedaj je namreč lahko biti voljen. Piše nekaterim župnikom in ti potem vplivajo na malobrojne volilce. Težje bi bilo, ko bi se bilo število volilcev potrojilo. Tukaj bi se ne bilo dalo kar tako mej seboj napraviti, temveč potrebno bi bilo volilnih shodov in prerešetavale bi se bile zasluge in nazori raznih kandidatov. Za to pa ne mara gospod kanonik, ki že ljubi bolj mirno življenje, zato se je zavezal s Plenerjem v ohranitev sedanjih ugodnih razmer.
Pa povrnimo se k dogodkom v štajarskem deželnem zboru. Slovenski poslanci so videč, da se na njih več ne ozira, sklenili ostaviti deželni zbor. Svoje postopanje so utemeljili s to le izjavo:
„Ker ima ob koncu seje staj. deželnega zbora dne 7. februvarija 1.1. od deželnozborske večine izročeni predlog namen, zabraniti ustanovitev šolskega zavoda za Slovence na Štajarskem, dasi ne bo osnovan na stroške dežele, marveč na stroške države in dasi s tem nemški sodeležani ne izgube nobenega šolskega zavoda;
ker se nadalje ta predlog sploh načelno izjavlja proti vsakemu koraku, s katerim bi se vstrezalo kulturnim potrebam in vzgojeslovnim ozirom v prilog slovenskega naroda ter je s tem v popolnem nasprotji z osnovnim državnim zakonom;
ker se napori slovenskega naroda, pridobiti si šolski zavod, razžaljivo opisujejo kot zgolj agitacijsko sredstvo ter se Slovenci v narodnem oziru sploh razglašajo kot popolno brezpravni;
ker je ta predlog podpisan od cele nemško-nacijo-nalne in liberalne večine — na čelu deželni glavar, ki je vendar imenovan za celo Štajarsko in ne le za nemški del dežele — in se s tem razodevajo nazori narodne nadutosti, nestrpnosti in sovraštva do Slovencev kot nazori deželnozborske večine;
ker je konečno po vsem tem v deželnem zboru popolno izključen vsak ozir na kakeršnokoli še tako opravičeno narodno zahtevo  Slovencev;
smatramo zastopniki slovenskega naroda vsako na-daljno udeleževanje pri razpravah te visoke deželne zbornice kot neplodno in brezvspešno ter s častjo slovenskega naroda nezdružljivo in zato izjavljamo, da se nadaljnih obravnav ne moremo več udeleževati."
Posebno velicega vtisa ta izstop na liberalce ni napravil, to je že vidno iz tega, da je drugi dan deželni glavar grof Attens izjavil glede na to izjavo, da je on ne le deželni glavar temveč tudi deželni poslanec in se od njega ne sme zahtevati, da bi se v tako važnem vprašanji ločil od svoje stranke. S tem je torej zatrdil, da je vse dobro premislil in popolnoma odobruje to izzivanje Slovencev. V takem deželnem zboru pač res Slovenci ne morejo več sodelovati. Huje je pa konservativcem, da so Slovenci izstopili. Takoj drugi dan so prišli s predlogom, deželni zbor zahtevaj, da naj vlada uravna srednje šole na Dolenje Štajarskem tako, da bodo abitur-jentje znali dobro oba deželna jezika. Ta predlog na videz celo dalje sega nego zahteva dvojezične gimnazije, ker bi se tudi Nemci morali učiti slovenščine; v resnici pa nam Slovencem ne zadošča, ker ž njim ni rečeno, da odpade za slovenske učence pripravljalno leto, ki je največja krivica. Na tem pa mi Slovenci nimamo tudi nobenega interesa, se li nemški učenci uče slovenščine ali pa ne.
Če pa bolje ogledamo ta predlog, pa vidimo, da je skrajno nevaren, seveda, če bi se vsprejel. S tem bi se napravil nov povod, da naši koaliranci nadalje podpirajo koalicijo. Rekli bi lahko, da morajo počakati, kako bode vlada skušala ugoditi tej zahtevi. Tako bi Nemci pridobili si čas izkoristiti si popolnoma sedanji ugodni položaj. Ta predlog ima jedini namen slovenske konservativne poslance pridržati v koaliciji in ta namen bi tudi utegnil doseči, če se pomisli, da ti gospodje iz skrbi za lastne mandate se nikakor ne morejo odločiti od sedanje družbe. Boje se namreč, da z razpadom koalicije pade sedanja vlada, ker ne bode mogla izpolniti kroni dane obljube, da izvrši volilno reformo in potem bi utegnil priti zopet
-------   64   -------
grofTaaffe, ali pa Steinbach in ona volilna reforma, katere se tako boje, bi se zopet utegnila pokazati na obzorji. Najhujše je pa še to, da se celo govori, da Taaffejeva volilna reforma, ki ne preminja ustave in državi ne naklada novih bremen, se celo mogla vpeljati, ne da bi ta državni zbor moral v to privoliti, končno besedo bi torej utegnil imeti še le zbor, ki bi se volil na podlagi novega volilnega reda. To je pa že tako strašilo, da nekateri slovenski poslanci pač že radi tudi dvojezično gimnazijo v Celji zataje, če je to le na kak lepši način mogoče in tak način bi se našel, ko bi bil vsprejet predlog šta-jarskih konservativcev.