Pogumno v 1980. leto
GLAVNI DIREKTOR DIPL. INŽ. MARJAN PRELEC O USPEHIH V TEM IN NALOGAH V 1980. LETU
Ko ob zaključku letošnjega leta ugotovi jamo in ocenjujemo uspešnost našega poslovanja, ne moremo mimo dveh, za naš kolektiv, zelo pomembnih mejnikov.
V tem letu, ki je bilo za naš kolektiv jubilejno 20. leto, smo lahko ponosni podali obračun našega uspešnega dela, pomembnega ne samo za nas delavce Ingrada, marveč za celotno našo družbeno skupnost. Že danes pa lahko ugotovimo še to, da smo v jubilejnem letu izvršili tudi rekorden obseg proizvodnje od obstoja našega kolektiva. To leto je
bilo za gradbeništvo zelo razgibano in so bile investicije v takem razmahu, da z našimi kapacitetami nismo vedno sledili zahtevam in željam investitorjev. Tudi obrtno instalacijske in projektantske kapacitete niso bile ob tolikih delih vedno dorasle svojim nalogam.
Zaradi itega nismo mogli čestokrat dosegati pogodbenih obveznosti in tudi naše ilastne investicije nismo -talko uspešno izvajali, kakor bi jih morali.
Zavedamo se, da tu nismo storili še vsega in da se bomo morali v bodoče mnogo bolj truditi, da bo naše delo boljše in ob tem zadovoljstvo naših poslovnih partnerjev in nas vseh večje.
V prihodnjem letu čaka-'o naše gospodarstvo velike preizkušnje, ki bodo zah-
tevale od vseh kolektivov naše družbene skupnosti resno in vestno izvajanje stabilizacijskih ukrepov, kaj ti ob zaostrenih pogojih gospodarjenja bodo lahko uspešno poslovali le tisti kolektivi, ki bodo skrbno in vestno gospodarili. Tudi mi se zavedamo,
Krepitev
POMEMBNEJŠI ZAKLJUČKI I. KONFERENCE ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Osrednji temi na prvi konferenci Zveze sindikatov Slovenije (bila je 22. novembra letos), sta bili
da se bomo morali z vso zavzetostjo potruditi, da bo gospodarjenje v našem kolektivu kar najboljše, za kar imamo tudi vse pogoje. In še nekaj o našem delu za leto 1980.
Z veseljem ugotavljam, da smo si že letos pridobili ali dogovorili toliko dela, da so naše kapacitete za prihodnje leto že preko 70 % zasedene. Da bo uspešnost naših del večja, se moramo tako lotiti čim skrbnejših priprav
in prepričan sem, da uspehi ne bodo izostali.
Ob uspešnem zaključku tega poslovnega leta se zahvaljujem vsem delavcem našega kolektiva, samo-
r ravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam za široko in plodno sodelovanje. V Novem letu 1980 želim vsem članom kolektiva in njihovim svojcem veliko zdravja, osebne sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov.
kolektivnega dela
vloga in naloge Zveze sindikatov pri uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja ter demokratizacije odnosov in krepitev kolektivnega dela ter odgovornosti v Zvezi sindikatov Slovenije.
Zlasti je bila poudarjena odločnost in pripravlje-
nost sindikatov, da v naslednjih mesecih, s povečano aktivnostjo, pripomorejo, da bodo delavci pripravili in sprejeli realne in s svojim interesom u-sklajene plane.
(Nadalj. na 2. strani)
Novi hotel v Dobrni je pomembna pridobitev za ta zdraviliški kraj. Izvajalec del: TOZD GO Celje
******************
KREPITEV
KOLEKTIVNEGA DELA
(Nadalj. s 1. strani)
Kaj je vodilo slovenske sindikate v tej odločitvi? Izhajajo predvsem iz treh temeljnih spoznanj, ;ki jih takole opredeljujejo. Uveljavljanje vloge in odgovornosti delavcev pni pripravljanju, sprejemanju in uresničevanju planov je eden temeljnih pogojev zato, da bodo delavci kot u-pravljalcii družbenih sredstev obvladovali vse pogoje pridobivanja, ustvarjanja in razporejanja dohodka. Pokazalo se je namreč, da se je na nekaterih najpomembnejših področjih pridobivanja in razporejanja dohodka vpliv delavcev celo zmanjšal.
Planiranje materialnega, socialnega in prostorskega razvoja v razmerah socialistične blagovne proizvodnje je tudi pogoj za zavestno in organizirano u-smerjanje družbenih sredstev in ustvarjalnih ter delavnih sposobnosti delavcev in delovnih ljudi pri uresničevanju tistih razvojnih ciljev in nalog, ki lahko zagotovijo hitrejši in skladnejši razvoj materialne podlage dela ter družbenega in osebnega standarda delavcev, iki morajo postati enakovredna sestavina planov samoupravnih organizacij in skupnosti.
In slednjič, brez organizirane aktivnosti zavestnih socialističnih sil, pri čemer imajo posebno odgovornost prav sindikati kot razredna in množična družbeno politična organizacija delavcev, ni mogoče zagotavljati izražanja izvirnih interesov, ciljev in potreb samoupravno organiziranih delavcev, še manj pa njihovo demokratično usklajevanje ter Samoupravno odločanje.
Pomembna ie tudi ugotovitev, ki jo je podal tov. France POPIT o nevzdržni skuplnskchlastniški miselnosti (zapiranja v TO) in medsebojno nerazumevanje, ki izvira iz mišljenja delavcev posameznih TO, da so proizvajalna sredstva njihova in ne družbena
last in da je dohodek, ki ga ustvarjajo, nastal zgolj po njihovi zaslugi. Svojega dejanskega prispevka k ustvarjenem dohodku ne znajo objektivno oceniti in ne vidijo, kaj so k njemu prispevali tudi delavci, 'ki so sodelovali v reprodukcijskem procesu. Tako v nekaterih TO delavci razmišljajo, ali bodo pomagali delavcem v sosednji TO, čeprav so v sestavu iste delovne organizacije. Ob takšni miselnosti se TO spreminjajo v delovne organizacije in s svojim ravnanjem razbijajo obstoječe delovne organizacije.
Za nadaljnje delovanje sindikatov pa je pomembna tudi demokratizacija odnosov. Gre za uresničevanje Titove pobude glede kolektivnega vodstva in odgovornosti. Po predlogu slovenskih sindikatov naj bi uvedli za vodilne funkcionarje na republiški in občinski ravni enoletni mandat z možnostjo enkratne ponovitve mandata. V osnovnih organizacijah pa naj bi bil mandat dvoleten.
Omenim še naj aktivnost sindikata v INGRADU v pripravah na občne zbore.
V decembru mora biti končano evidentiranje novih kandidatov v izvršne odbore vseh Osnovnih or-ganizacj s tem, da se celotni seznam novega odbora v popisnici dostavi občinskemu sindikalnemu svetu. To še posebej velja za predvidene predsednike OOS in konference, za katere je potrebno soglasje tudi od občinskega sveta ZSS.
Občni zbori morajo biti v naslednjem mesecu, t.j. januarja 1980, kjer se naj zlasti:
—	oceni delovanje osnovnih organizacij v dveletnem obdobju,
—	sprejme usmeritev za bodoče delovanje,
—	izvoli izvršni odbor in
—	izvoli nadzorni odbor.
Predlagamo, da 1/3 dosedanjih članov ostane še za eno mandatno dobo v odborih, predvsem tisti, ki jim še ne poteče mandatna doba.
Ervin Drgajner
Lea Cmak prejela Zlati znak ZSS
Na slavnosti 10. decembra v Ljubljani, je predsednik ZSS Vinko Hafner
podelil zlate znake ZSS za 1979. leto 60 posameznikom in petim osnovnim organizacijam. Zlati znak so ddbili za večletno delovanje pri uresničevanju naprednih interesov članstva in za uveljavljanje skupnih, dolgoročnih in celovitih interesov delavskega razreda.
Med dobitniki tega visokega odličja je tudi članica naše delovne organizacije Lea Čmak.
Iskrene čestitke!
Srednjeročni plan 1981 - 85
— na zborih so delavci v vseh TOZD sprejeli smernice za pripravo planov in elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov — sedaj pa...
Na kratko o dosedanji aktivnosti pri pripravi planov.
Delavski sveti vseh temeljnih organizacij so nekateri v februarju, nekateri pa v marcu letos sprejeli sklepe o pripravi srednjeročnih planov TOZD za obdobje 1981-85, obenem so sprejeli program aktivnosti za vse faze do sprejetja plana in samoupravnega sporazuma ter določili svoje predstavnike in jim s tem dali pooblastilo, da bodo enakopravno zastopali cilje in interese temeljnih organizacij pri u-skla je vanju njihovih razvojnih ciljev in interesov s cilji in interesi vseh, s katerimi bo TOZD v tem razvojnem obdobju vstopala v dohodkovno soodvisnost, tako v DO Ingrad, kot tudi navzven v SOZD, SIS, SS, v občini in še kje.
Na podlagi teh sklepov in v skladu s programom aktivnosti je strokovna služba v mesecu juniju izdelala obširno analizo dosedanjega razvoja ter pripravila prav takšno anali-tično-dokumentac j sko gradivo o tem. To analizo so podrobno obravnavale komisije za plan v TOZD in jo posredovale organom in samoupravnim delovnim skupinam. Objavljena je bila tudi v našem Obveščevalcu štev. 30.
Nato je strokovna služba v sodelovanju s komisijami za plan TOZD pripravila osnutek smernic za pripravo planov in elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov. Te osnut-
ke so komisije za plan v vseh temeljnih organizacijah predložile svojemu delavskemu svetu, ti pa so jih po obravnavi in z nekaterimi dopolnitvami podali kot predlog za sprejem na zborih delavcev. Delavci v vseh TOZD so v novembru (ena TOZD v decembru) z osebnim izjavljanjem na zborih potrdili predloge svojih delavskih svetov oz. sprejeli smernice za plane in elemente za sporazume, s tem pa so aktivno in neposredno začrtali smeri in poti svojega razvoja v prihodnjem razvojnem obdobju.
Vsekakor je vsaka TOZD opredelila ta svoj razvoj in svoje cilje tako, kot jih smatra za najprimernejše s stališča svojih interesov, svojih potreb in svojih možnosti.
Ker pa je vsaka TOZD, posebno znotraj DO Ingrad, dohodkovno močno soodvisna, je treba te posamične cilje in interese uskladiti s cilji najprej vseh v delovni organizaciji, te pa nato še s cilji širših oblik združevanja in s cilji družbene skupnosti. To pomeni: v naslednji fazi planske aktivnosti bomo zadostili načelu srečevalne-ga planiranja.
Vsa ta »srečanja« in u-sklajevanja moramo opraviti do marca 1980 in v tem času pripraviti temelje planov TOZD in osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana. O-boje bodo delavski sveti konec marca 1980 podali delavcem kot predlog za sprejem z referendumom. S tem bo dana podlaga, da bo strokovna služba pripravila strokovno gradivo za plan in za sporazum, ki ju bo sprejemal delavski svet vsake TOZD. Po delovnem programu bodo vse tč faze opravljene do 31. 10. 1980, plani in spo-
razumi pa potrjeni v novembru 1980.
Že ob julijski analizi dosedanjega in bodočega razvoja smo v vseh sredinah in na vseh ravneh široko in poglobljeno razpravljali o potrebah, možnostih, trendih, zasnovah itd. Še posebej in še bolj smo to storili ob sprejemanju smernic in elementov na zborih. Zato vsega tega danes ne bi ponavljali, pa tudi preobširno bi bilo. Pač pa bi bila umestna ugotovitev, ki so jo ob zaključku dosedanje, pripravljalne faze postavili nekateri samoupravni organi in organizacije, med njimi tudi koordinacijski odbor za u-činkovitejše gospodarjenje, namreč: pri vsej dosedanji dejavnosti je aktivno sodelovalo veliko število delavcev, tako po vodstveni kot po samoupravni dolžnosti, pa vendar še nismo dosegli tiste širine in stopnje podružbljanja planov, kakor jo zahteva zakon o združenem delu in zakon o planiranju. Poleg tega pa marsikje in marsikdo še misli, da moramo planirati pač zato, ker to zahtevajo predpisi. To je sicer res, ni pa dovolj, ker bi bil takšen plan le formalni akt, neuporaben kot učinkovito sredstvo upravljanja in odločanja. Resnica je, da je boljše ali slabše pojmovanje o planiranju obenem, tudi vzrok in posledica za ustrezno u-spešnost pri oblikovanju in vodenju razvojne in tekoče politike.
Zato moramo zastaviti takšne plane, ki bodo vsako in vse TOZD pripeljali do največjega uspeha. To pa je posamični in skupni interes ter v našem samoupravnem sistemu pravica in obveznost vseh, ki v In-gradovih TOZD združujemo delo.
Ludvik Arnuš, dipl. oec.
Sklepi Delavskega sveta
Delavski svet je na 9. rednem zasedanju dne 19. novemtora razpravljal in sklepal o naslednjih vprašanjih:
—	Potrdil je poročilo o delu odbora za gospodarjenje in s tem iv zvezi predlagane ukrepe za izboljšanje poslovanja, pravočasnega sestavljanja obračunov in točnosti le-teh, poročilo o realizaciji investicijskega programa za leto 1979 in osnove programa za leto 1980.
—	Sprejel je poročilo o poteku priprav na sprejemanje srednjeročnega plana. Pri tem je ugotovil, da tečejo priprave in sprejemanja srednjeročnega plana po programu, ki je bil sprejet v februarju letos.
Trenutno teče sprejemanje osnutka smernic za sestavo srednjeročnega plana in osnutek elementov za Sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o temeljih planov za obdobje 1981-85.
— Potrdil je predlog odbora za racionalizacije in tehnične izboljšave, ki so jih podali člani kolektiva. Izplačilo enkratnih nagrad za podane predloge je odobril naslednjim:
1.	Hindel Vinku, VK mizarju iz TOZD Lesni obrati za priključek odse-sovalne naprave pri poravnalnem stroju. Nagrada znaša 1.515.— din.
2.	Sorčan Edu, VK mizarju v TOZD Lesni obrati za priključek odsesoval-
ne naprave na pregibni krožni žagi in za regulacijsko šablono za natančno prileganje veznega Okovij a na okenska krila.
Nagrada znaša za vsak predlog po 1.515.— din.
3.	Prfslan Zdenku, gradbenemu tehniku v TOZD projektivni biro za inovacijo »oblaganje fasadnih outinord zidov s fasadno opeko in styro-poram.«
Nagrada znaša 12,186.— din.
— Sprejel je poročilo odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito o njegovem dosedanjem delu.
(Nadalj. na 4. strani)
Naši jubilanti
Ob Dnevu republike so sprejeli jubilejne nagrade in priznanja delavci, ki so letos dopolnili: 30, 25, 20, 15 in 10 ilat neprekinjenega dela v delavni organizaciji.
30 let:
Ambrož Anica, knjigovodja <iz Mehanizacije; Čemoša Avgust, stikopleskar iz Proizvodnih obratov; Hrašar Jože, gr. delovodja iz Žalca; Rizmarič Franc, šofer in Sester Jože, skladiščnik iz Skupnih služb; Vitanc Martin, skladiščnik iz Lesnih obratov; Čadej Milan, miner iz Medloga.
Jutriša Ivan, zidar iz Celja; Korelc Stanislav, strojnik iz Medloga
Ivan, gr. delovodja, Vaš Martin, Zidar, iz Žalca;
Klement Franc, skladiščnik, Slivnik Franc, ,gr. tehnik, Stojčič Milan, strojnik iz Ljubljane;
Gnilšek Mirko, elektrikar, Jošt Stanislav, žerjavist, Lednik Martin, šofer, Romih Mirko, žerjavist, Špeglič Alojz, šofer, Mazaj Ivan, šofer, iz Mehanizacije;
Horvat Pavlina, telefonistka, Ilič Stjepan, strojnik, Jag-rič Marta, gr. tehnik, Kranj čec Josip, strojnik, Pjagu-lovič Djordjo, strojnik, Plajhner Franc, železokrivec, Štravs Franc, -voznik vil-ič., Zanjlko Stjepan, železOkrd-vec, Hriberšek Ivan, miner, Podihraški Branlko-Leo, čuvaj, Lojen Ivan, železokrivec, Drofenik Stanko, Skladiščnik, iz IGM Medloga;
Augiustiničič Jože, skladiščnik, D j alk Anto, zidar, Fric Janez, Sklad, delavec, Gurgič Josip, zidar, Hohnjec Josip, tesar, Jovanovič Milekno, zidar, Mastnalk Jože, tesar, Šu-mec Štefan, zidar, Žnidarec Dragutin, gr. delavec, iz Rogaške Slatine;
(Nadaljevanje na 4. strani)
25 let:
Beg Štefan, strojnik, Bibič Ferdo, tesar, Božičnik Ivan, cememtninar, First Viktor, železokrivec, Gorjup Stanko, zidar, Haložan Ivan, zidar, Kajiba Neža, čistilka, Remus Anton, tesar, Šmuc Maks, gr. delovodja. Trobiš Ivan, gr. delovodja, vsi iz Celja.
Borko Franjo, Skladiščnik, Čevnik Franjo, pravnik, pom. glavnega direktorja, Kerkdš Albert, vodja IC iz Skupnih služb;
Pirš Franc, zidar iz Laškega;
Jezernik Andrija, tesar, Jezernik Ciril, tesar dz Slov. Konjic;
Jerman Anton, zidar, Muršič Stanko, zidar iz Žalca; Purageršek Ivan, šofer iz Mehanizacije;
Kovač Milan, el. tehnik, Novak Karlo, vodja slilkopleSk., Pintar Jože, ing. org. dela, iz Proizvodnih obratov;
Fajs Jože, čuvaj, Murko Franc, delovodja, Petelinšek Ivan, gr. delovodja, Rotar Ivan, Strojnik, D osedla Rafael, miner, Planinšek Alojz, Strojnik iz Medloga;
Cizej Ignac, Skladiščnik, Košenina Ivan, tesar, iz Lesnih obratov;
Novak Ivan, igr. delovodja, Šinkovec Janez, gradlb. tehnik iz Ljubljane.
Zorko Mijo, skladiščnik dz Mehanizacije; Berghaus Ivan, ključavničar iz Proizvodnih obratov
20 let:
Ajister Roman, ing. org. dela, Čremožnik Jera, čistilka, Kajba Jošip, Zidar, Razgoršek Martin, tesar, Šmarčan Jože, tesar, Trusk Milan, delavec, Čander Vincenc, gr. delovodja, iz Celja;
Fifer Egidij, gradb. tehnik, Roškar Janez, zidar, iz Laškega;
Bračun Mijo, tesar, iz Šentjurja;
Jalšovec Ivan, železokrivec, Rebernak Franc, zidar, Šu-perger Jakob, tesar, Vrenko Karel, gr. delovodja, Vora-ček Peter, železokrivec, iz Slovenskih Konjic;
Hladnik Silvo, gr. tehnik, Komerički Jože, zidar, iz Žalca;
Čdki Neda, knjigovodja, iz Ljubljane;
Bratina Erik, skladiščnik, Draganovič Hasar, čuvaj, Gmajner Franc, strojni ključavničar, Jamnišek Franc, strojni ključavničar, Oberžan Anton, vodja obdelovalnega serv., Pesan Anton, kovač, Ulamec Anton, strojnik avtodvig., Velenšdk Slavko, kovač, Žličar Andrej, avtomehanik, Zorin Jožef, šofer, iz Mehanizacije;
Hudomalj Franc, strojni tehnik. Lončar Vjdkoslav, gr. delavec, Nerat Alojz, delovodja, Novak Vlado, železokrivec, Zagode Stane, dipl. gr. ing., Džerkes Stjepan, strojnik, Potočnik Albin, vodja obrata, Štih Stanko, te-racer iz Medloga;
Dvojmoč Jože, klepar, Hrovat Branko, Skladiščnik, Mešl Jože, vodja obrata, Šafarič Stanko, elektroinstalater, iz Proizvodnih obratov;
Jug Franc, žagar, Rotar Jožef, žagar, iz Lesnih obratov; Eisenkoler Alojz, tesar, Jurak Anton, gr. delovodja, Ogrizek Janez, zidar, Pavlič Dragutin, gr. delovodja, Re-bernjak Franc, referent, Šumak Martin, gr. delavec iz Rogaške Slatine;
Božnik Edmund, dipl. gr. iing., Verbič Ana, kurirka, Lesjak Marija, obrt. knjigovodja, Petrič Milena, ekon. tehnik, Sraga Marko, receptor, Šverko Ivanka, tajnica, iz DS Skupnih služb;
Simon Tomo, delovodja, Novak Vlado, železokrivec, Veš-ligoj Leopold, strojnik iz Medloga; Balek Jože, delovodja, Furjan Josip, zidar, Harinski Jože, zidar iz Šentjurja; Gajšek Milan, zidar iz Celja; Salamon Jože, žagar iz Lesnih obratov; Premuš Avgust, delovodja iz Celja; Horvat Janez, strojnik iz Medloga;
15 let:
Dedič Hasib, zidar, Durakovič Osman, zidar, Miklavčič Teodor, zidar, Robida Tatjana, gr. tehnik, Sipovič Ra-miiz, tesar, šaikušič Musitafa, zidar, Tukič Ibrahim, tesar, iz Celja;
Balek Jože, gr. delovodja, Čanžek Ana, čistilka, Duraki Fejzula, gr. delovodja, Furjan Josip, zidar, šentjurc Irena, tajnica, Ključarič Josip, gr. delovodja, iz Šentjurja;
Jurovid Franjo, tesar, Sarko Janko, gr. delavec, Zorman Stjepan, zidar, iz Slovenskih Konjic;
Škvorc Zlatko, strojnik, Marolin Mijo, zidar, Rajnik
Več skrbi pripravnikom
JUBILANTI
(Nadaljevanje s 3. strani)
Mihevc Ivan, vodov, instal., Roiič Petar, slikopleskar, ŠtiiEter Rudolf, vod. c.k., iz Proizvodnih Obratov; Turnšek Jože, mizar, iz Lesnih obratov;
Jelen Ivan, gr. tehnik, iz Projektivnega biroja;
Frtlič Silva, čistilka, Grabner Jožica, mat. fcnjigov., Kač Ana, gradb. tehnik, Krivec Vladimir, geometer, Krajnc Alojz, gr. tehnik, Pelko Erna, tajnica, Vlahovič Dragica, kuharica, Žutič Marija, ek. tehnik, iz Skupnih služb. Pelko Jernej, dipl. inž. arh. iz Projektivnega biroja; Žohar Franc, nab. prodaj ni referent iz Skupnih služb; Vrenko Alojz, strojnik, Andrinek Janez, delovodja, Veber Franc, železOkrivec iz Medloga.
10 let:
Gajič Stanoje, tesar, Habek Ivan, zidar, Landero Ladislav, zidar, Popovič Stojlko, zidar, Stojanovič Milenko, tesar, Šiisteik Adem, strojnik, Makar Franjo, gr. delovodja, iz Celja;
Mamič Vejsil, zidar, Rečnik Danijel, zidar, Šoberne Alojz, gr. delavec, Tufelkčič Jusuf, tesar, iz Laškega; Krajnc Rudolf, zidar, Narat Jožef, tesar, Pejič Matija, zidar, Vardič Matija, zidar, Vojislk Janez, zidar iz Šentjurja;
Brusi Karel, zidar, Kos Florjan, gr. delovodja, iz Slovenskih Konjic;
Muherina Huse, gr. delavec, Zabojnik Mihael, gr. delavec, Divjak Franc, zidar, Rojniik Marija, referent, iz Žalca;
Ahmetbašič Mamo, zidar, Oručevič Mustafa, ,gr. delavec, iz Ljub\jane;
Gretič Franjo, tesar, Kovač Maks, tesar, Lampret Janez, gr. delavec, Lovrenčaik Franc, zidar, Škorjance Josip, gr. delavec, Škrablin Martin, gr. delovodja, iz Rogaške Slatine;
čater Vinko, -šofer, Jelen Ivan, strojnik, Košir Uroš, žerjavist, Lipovšek Dušan, strojnik, Špegel-j Viljem, elektrikar, Potočnik Janez, čuvaj, Kosem Ivan, žerjavist, iz Mehanizacije;
Firulovič Jovan, železOkrivec, Jošovc Oto, voznik viličarja, Operčkal Alfonz, strojnik, Ramšak Engelbert, strojnik, Ogrinc Franc, šofer, Brantuša Jakob, mizar, Majer Anton, teracer vsi iz Medloga;
Cvek Robert, vodov, inlstal., Lipičnik Jernej, vodov, inštalater, Strajner Anton, klepar, iz Proizvodnih obratov; Lebar Jožef, -tesar, Slakan Emil, tesar, iz Lesnih obratov;
Dukarič Andro, laborant, Huhič Smail, inštruktor, Steb-le Ivo, dipl. ekonomist, Vrečko Marija, gr. tehnik, Brneči Bojan, hišnik, Arzenšek Marta, kuharica, Jazbec Olga, kuharica, visi iz Skupnih -služb.
Javornik Jernej, zidar iz Slovenskih Konjic; Maček Peter, strojnik iz Mehanizacije; Dvorski Mato, zidar iz Žalca in Prevoršek Marjan, avtomehanik iz Mehanizacije
Marija Pšakar
(N-adalj. z 2. strani)
SKLEPI DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE
—	Imenoval centralno popisno komisijo za izvedbo letne inventure, komisijo za -popis osnovnih sredstev, zemljišč in zgradb, komisijo za popis terjatev in obveznosti in komisijo za popis vrednostnih papirjev -in blagajne.
—	Sprejel je poročilo odbora za praznovanje v jubilejnem iletu.
—	Soglašal je s predlogom za ponovno imenovanje Črepinšek Leona, dipl. gradbenega inženirja za direktorja tehničnega sektorja.
—	Potrdil je predloge komisije za izobraževanje. S tem v zvezi je odobril povrnitev -stroškov šolanja Ogrizek Francu iz TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina, Slamnik Emilu iz TOZD GO Celje in Očko Jožetu iz TOZD IGM Medlog na delovods-ki gradbeni šoli.
—	Sprejel je informacijo o novemu načinu odločanja
o stanovanjskih vprašanjih delavcev GIP Ingrad (objavljeno v obveščevalcu -št. 37).
—	Obravnaval je zahtevo družbenega pravobranilca samoupravljanja v zvezi z reševanjem stanovanjskega -vprašanja Grušikovnjaik Štefana i-n ing. Pelko Jerneja. S tem iv zvezi je sprejel svoja stališča, o katerih pa se bodo dokončno odločili -delavski sveti TOZD in DSSS.
—	Na predlog TOZD je imenoval delegate v skupščino sklada skupnih rezerv Občine Celje in sicer:
1.	ing. Turlk Staneta, iz TOZD Mehanizacije,
2.	Jurkovšek Antona, iz TOZD IGM Medlog,
3.	Steb-le Iva, dipl. ekonomista iz delovne skupnosti Skupne službe in
4.	Brinovec Franca, iz TOZD GO Celje.
—	Sprejel je Sklep, s katerim je pooblastil Berginc Franca, direktorja kadrov-sko-pravnega sektorja za sklepanje lin podpisovanje s področja kadrovskih in splošnih zadev, iter zadev s področja družbenega standarda.
Ivica Bezlaj
Pripravništvo ureja tako zakon o združenem delu kot zakon o delovnih razmerjih, zlasti pa Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu.
Da bi zadovoljili zakonskim zahtevam, smo sprejeli enoten pravilnik za vse, Iki opravljajo ali bodo v bodoče opravljali pripravniško dobo v DO Ingrad.
Pripravništvo poteka v dveh delih. V prvem delu se bo pripravnik seznanil s čimšitišim področjem del iz svoje stroke, tako da bo razporejen iz oddelka v oddelek in krajši čas opravljal posamezne naloge. Hkrati se -bo na seminarju seznanil iz razvojem -in organiziranostjo naše organizacije, s potekom samoupravljanja -in samoupravnimi akti, delegatskim sistemom, z gospodarjenjem v organizaciji, z raznimi predpisi kot so varstvo pri delu in drugim. V drugem delu se bo podrobneje seznanil z deli in nalogami, ki jih bo kasneje opravljal.
Pripravljalni
seminarji
Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije je za naslednje leto pripravila program informati vno-prip ravlj alnih seminarjev za opravljanje strokovnih izpitov v gradbeništvu.
V letu 1980 bo devet seminarjev v naslednjih terminih:
1. seminar od 21. 1. do 25.
1,
2. seminar	od	25.	2.	do
29. 2., 3. seminar	od	31.	3.	do
4. 4., 4. seminar	od	14.	4.	do
18. 4., 5. seminar	od	19.	5.	do
23. 5., 6. seminar	od	22.	9.	do
26. 9., 7. seminar	od	20.	10.	do
24. 10., 8. seminar	od	17.	1,1.	do
21. 11. in 9. seminar	od	15.	12.	do
19. 12. 1980.
Roki za posamezne seminarje so vSklajeni z izpitnimi rolki. K izpitu se lahko prijavijo diplomirani gradbeni inženirji in arhitekti z 2-letno prakso in gradbeni inženirji, arhitekti in gradbeni tehniki is 34etno prakso.
Stroški za udeležbo in strokovno literaturo znašajo din 2.600.— za kandidata. V tem znesku pa niso zajeti stroški bivanja v hotelu BOR v Preddvoru pri kranj-u, kjer so seminarji.
Posamezne temeljne organizacije prosimo, da isvoje kandidate pravočasno prijavijo v razpisane seminarje preko kadrov-sikoipralvne službe.
Imel bo mentorja, ki bo spremljal njegovo delo in razvoj. Vodil bo dnevnik, kamor bo dnevno beležil, kakšne naloge in kako jih izvaja, na kakšr*^ probleme je naletel -in podobno. Dnevnik bo pregledoval mentor, vso koordinacijo pripravniške dobe pa bo vodil oddelek za izobraževanje.
Pripravniška doba se bo -zaključila s strokovnim izpitom in tu je prinesel pravilnik o pripravništvu še eno novost. Član komisije bo zunanji strokovnjak, ki ga bo določila gospodarska zbornica.
Cilj pripravniškega staža je, da mladega sodelavca čimširše strokovno u-sposobi-mo, ker bo le tako -lahko :kar največ doprinesel -k našemu skupnemu cilju. Da bomo to dosegli,
nas bo stalo precej dobre volje in potrpljenja. Težave bodo v začetku, ko bo akcija stekla, bo pripravnik opravil najprej splošni del im bo šele nato prišel na svoje bodoče delovno mesto. Tako bo lahko sam najbolj spoznal, katera dela mu -najbolj ustrezajo, mentor pa bo tudi ugotovil, za katero delo je najprimernejši.
Pa še to. Vsak pripravnik je vedoželjen, pomagajmo in razlagajmo mu vsi, ki ga bomo srečali, čeprav nam -danes -morda ne bo hvaležen, zanesljivo nam bo jutri. Zelo je kritičen in natančen, naj brez strahu vse -pridno beleži v svoj dnevnik. Morda se bo kdaj iz tega razvila kakšna racionalizacija dela.
Edita Čebela, dipl. psih.
Obveščenost -
pogoj za odločanje
SINDIKATI IN POSLOVODNI ORGANI ODGOVORNI ZA OBVEŠČANJE
V dneh 2. in 3. novembra 1979 je bil v Radencih na pobudo Zveze sindikatov Slovenije delovni dogovor organizatorjev obveščanja, novinarjev in urednikov glasil v združenem
^'“Delovni dogovor so obogatili s svojimi prispevki Vinko Hafner, Alojz Gojčič, Lenart Šetinc, Franc Vreg in Ivo Zorčič.
Temeljna ugotovitev srečanja je bila, da obveščanje v združenem delu kljub velikim vloženim naporom, materialnih sredstev, še ni zaživelo kot enakovredna sestavina celovitega družbenega sistema informiranja. Vzroki za takšno stanje so v premalo uveljavljeni praksi in zavesti o vlogi, ki jo ima obveščanje v procesu samoupravnega odločanja. Delavcu morajo biti vse potrebne informacije dostopne, morajo priti do njega in sam se mora vključevati v proces informiranja. Iz tega je sledil zaključek, da se prične z akcijo »TISOČ DELAVCEV — SODELAVCEV«.
Informacijski sistem mora delovati v konkretnem okolju, na katerega vpliva in ga sooblikuje. Ob tem nam mora biti jasno, da v samoupravnem sistemu ni le neposredni proizvajalec tisti, ki potrebuje informacijo od strokovnih in poslovodnih struktur, temveč mora biti med njimi sklenjen krog obveščanja. Če ga ni, potem samoupravljanje šepa in se vsiljuje domneva, da hoče nekdo drug odločati v delavčevem imenu.
Ob koncu so na delovnem srečanju bili sprejeti sklepi, ki so hkrati stališča sindikatov, ki jih bomo morali v bodoče izvajati.
Kratka vsebina najpomembnejših sklepov je naslednja:
—	sistem obveščanja v združenem delu mora biti odprt in podružbljen tako, da bomo preprečevali nevarnost monopoliziranja in zapiranja informacij;
—	za vzpostavitev celovitega sistema informiranja so odgovorni predvsem osnovna organizacija zveze sindikatov in druge družbenopolitične organizacije, poslovodni organi in strokovne službe;
—	službe obveščanja naj bodo organizirane na nivoju delovne organizacije, katere morajo biti tesno povezane z organi upravljanja;
—	informacija naj bo celovita, zajema naj tako samoupravno, kakor tudi poslovno področje. Delavci morajo dobiti tisti minimum kazalcev ob periodičnih in zaključnih računih, ki jih sindikati zahtevajo že sedaj;
—	v srednjeročnem razvojnem programu za obdobje 1980 — 1985 je začrtati tudi razvojno pot obveščanja.
Obveščanje je pogoj za našo osveščenost, iz katere izvira naša zrelost pri odločanju. Ker se delavci Ingrada tega dobro zavedamo, bomo tudi stališča sindikatov v celoti osvojili pri svojem delu.
Franjo Čevnik
IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD
Naše TOZD v 1980. letu
Direktorje temeljnih organizacij smo zaprosili, da ob zaključku poslovnega leta napišejo najpomembnejše dosežke in težave v poslovanju 1979., kakor tudi, da seznanijo delavce prek Glasila o nalogah in perspektivah temeljne organizacije v novem 1980. letu.
Žal, smo sprejeli članke le od nekaterih, ki jih tudi objavljamo. Po pregovoru »bolje kasneje, kakor nikoli« pričakujemo prispevke o tem za kasnejše številke, pa ne samo od direktorjev, temveč tudi od drugih delavcev.
TOZD GO CELJE	no nalogo, saj bomo mo-
rali opraviti preostala po-Za poslovno leto 1979 je godbena dela ,iz 1979. leta bila značilna izredna dana- v višini 420 milijonov, mičnost pri gradnji inve- Sklenili smo že pogodbe stioijSkih objektov, saj za naša dela v višini okoli smo od planiranih 400 mi- 180 milijonov din predvide-lijonov dinarjev že v me- varno, da bomo sklenili seču septembru dosegli pogodb še za 100 do 150 realizacijo v višini 380 mi- milijonov dinarjev. Vsi polij onov.	da tki kažejo, da bomo v
Poslovno stanovanjska stolpnica v Miklošičevi ulici
Zato predvidevamo, da bomo močno presegli planska predvidevanja. Zapisati pa je 'treba, da je bila planirana proizvodnja realna. Toda, plan bomo presegli le po zaslugi večje intenzivnosti in boljše organizacije dela.
Kljub itemu ugotavljamo, da smo imeli izredne probleme zaradi pomanjkanja materialov, posebej še betona, železokrivskih storitev in pretežno vseh obrtnih storitev. Toda kljub doseganju dela nismo zabeležili primerne rezultate, ik čemur nam je pripomogla še problematika planiranih kadrovskih zasedb.
V prihodnjem letu stoji naš kolektiv pred zahtev-
prihodnjem letu opravili dela v skupnem znesku o-koli 600 do 700 milijonov dinarjev.
Planirana dela bomo u-speli izvrišti le pri najboljši organiziranosti delovne oragnizacije kot celote.
Zato je nujno, da zaradi takšnega obsega del izvršimo funkcionalno reorganizacijo med DSSS in TOZD tako, da bodo dani naj bolj iš pogoji za izvajanje in kontrolo proizvodnega procesa.
Naš kolektiv je prepričan, da bo uspešno opravil vse naloge z dobrim sodelovanjem vseh TOZD in delovne skupnosti skupnih služb, soudeleženih v skupnem prihodku.
Z željo po polnem sodelovanju pni skupnem delu in uspehih, želim srečno
in uspehov polno novo 1980. leto.
Roman Ajster, inž. org.
Nova »Turška mačka« v gradnji
TOZD GO LAŠKO
Vrednost proizvodnje naše temeljne organizacije v 1980. letu bo 1875 milijonov dinarjev.
Prevzeli smo že okoli 80 o/0 glede na predvideno vrednost naše proizvodnje in to na območju Laškega, Radeč, Celja in Štor. Gradili bomo: most v Zagorju, bloke v Radečah, proizvodno halo Papirnice Radeče in trgovski objekt v Laškem. Po vsem tem borno v prihodnjem letu dosegli planirano vrednost proizvodnje. Seveda pa bo nujno, da se strokovno o-krepimo. Tako bomo morah dodatno usposobiti zidarje, tesarje in druge. Posebej zavoljo zahtevnejših objektov, kot so mostovi in razni industrijski objekti.
Pričeli smo z gradnjo mostov po novi tehnologiji, ki pa terja tudi priza-
devno in strokovno strukturo delavcev.
Zaradi pomanjkanja stanovanj za delavce na gradbišču, potekajo razgovori za nakup stanovanjske hiše v Laškem, kjer bi lahko našlo streho 30 delavcev.
Delavski svet temeljne organizacije, odbor za gospodarjenje ter odbor za koordinacijo so razpravljali o letošnjih rezultatih, ki niso zadovoljivi, zato so sprejeli tudi nekatere ukrepe, ki so obvezni zlasti v prihodnjem letu, da hi tako dosegli boljše proizvodne rezultate.
Tako je nujno, da pripravi planski oddelek oceno, kakšne objekte lahko prevzema naša temeljna organizacija, zlasti zaradi naših kapacitet. Gre za dejstvo, da nam primanjkuje nekaterih obrtnih storitev, še posebno instalacijskih. Prav tako bomo morali dopolniti tehnologijo in uveljavljati strojno delo, s sodobnejšim sistemom opažev in montaže.
Nujno moramo opremiti vse skupine s potrebnimi lahkimi stroji, določiti pa moramo v TOZD tudi koordinatorja za strojno o-premo.
Egidij Fifer
Stanovanjski blok v Senovem
V Štorah gradi TOZD GO Laško stanovanjsko stolpnico in zdravstveni dom
IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD
TOZD GO LJUBLJANA
V naslednjem letu nas čaka veliko 'težkih nalog, za Ikatere realizacijo se bomo morali v celoti maksimalno zavzeti.
TAKO BOMO GRADILI: Samski dom I v šiški
Lokacija novega siamskega doma je na mestu
Prizidek k obstoječi občinski zgradbi v šiški
Idejni osnutek za ta objekt je izdelal naš TOZD, projektiranje PGD in PZI pa je bilo poverjeno In-vest-biroju Koper. Objekt obsega:
a) dograditev obstoječega
Trgovsko poslovni center RS-3
Lokacija tega objekta je ob Dolenjski cesti, površine so namensko predvidene za trgovino s prehrambenim blagom, PTT, banko, za frizerje, knjigarno, bife in drugim, v tretji etaži pa so pisarniške površine. Vse Skupaj meri 6160 m2.
Celjsko avtobusno postajo so gradili delavci TO Ljubljana
ob Celovški cesti, kjer je še pred nedavnim stala gostilna »Slepi Janez«. Poleg bivalnega dela bo še centralni restavracijski del (predvidena je gradnja treh takšnih domov), del za k u 11urno-dnužabno življenje in rekreacijo v skupni bruto površini 13200 m2.
objekta občinske skupščine enakega višinskega gabarita, iki bo »prekril« obstoječo bombo-niero dn cvetličarno, b) samostojni Objekt P+3 ob Celovški cesti, ki bo pod pravim kotom priključen obstoječi zgradbi. Predvidena površina je 8850 m2.
Stanovanjska soseska ŠS-8/2
Stanovanjski objekti so enaki kot v že zgrajeni soseski šS-7/1. Soseska je med novo in staro Vodnikovo cesto. Tudi tu v ŠS-8/2 bomo zgradili štiri objekte Skupaj z delavci G P Tehnika kot je to bil
primer v že končani so-seški. Objekt ima 140 stanovanj v skupni površini 8400 m2.
Kompleks objektov SPB-1 v Domžalah
predstavlja skupno gradbišče. Tu nastopamo namreč skupaj z GIP Beton-Zasavje v razmerju 50 : 50. V prvi fazi bomo zgradili 9800 nr poslovnih površin in 10970 m2 stanovanj. Kompleks objektov ima tri faze in se bomo predvidoma v Domžalah zadržali pet let.
Poleg teh glavnih je v programu še nekaj manjših ali večjih gradbišč: iz-
obraževalni PTT center, u-pravna zgradba Vodnogospodarskega inštituta, ga-ražno-poslavn.i objekt Komunale Ljubljana, stanovanjska soseska ŠS-10, dvorana borilnih športov v Kosezah, javna zaklonišča na Rudniku in zaključevanje del na objektih, ki smo jih pričeli v minevajočem letu.
Vsem sodelavcem v tozdih in delovni skupnosti skupnih islužb želimo v letu 1980 veliko uspeha na poslovnem področju, v o-sebnem pa zdravja, veselja in sreče.
Dušan Lajovic
Predsednik Občinskega sveta ZSS Ljubljana-Šiška Vu-kašin Lutovac je s pomočjo naših delavcev položil temeljni kamen za prvi samski dom.
TOZD GO ŠENTJUR
Nenehno povečevanje obsega proizvodnje, tako v fizičnem kot finančnem smislu, ob raznih težavah v letošnjem letu ni dalo zadovoljivih rezultatov dela. Menim, da so osnova za doseganje boljših delovnih rezultatov, večjega zadovoljstva investitorjev pa tudi samih delavcev v temeljni organizaciji nekateri ukrepi, organizacijske spremembe in enakovredno mesto temeljne organizacije v okviru Ingrada.
Program dela ,v bodoče sloni na naslednjih osnovah:
— večja zavzetost vseh zaposlenih za doseganje
boljših rezultatov ter zavzetejše samoupravno in družbenopolitično delo,
—	uveljaviti takšno operativno in drugo organizacijo temeljne organizacije, da bo sposobna v sodelovanju z DSSS in drugimi temeljnimi organizacijami prevzemati iin izvrševati dela v zadovoljstvo investitorjev,
—	kadrovska prerazporeditev in zapolnitev, seveda za vsa tista delovna mesta, ki so potrebna za normalno poslovanje in uspešno sodelovanje z DSSS in drugimi TO, kot tudi z investitorjem,
—	doslednejše uresničevanje nagrajevanja po delu, ki naj spodbuja delavce za doseganje boljših rezultatov,
—	povečana skrb za kadrovanje delavcev za neposredno proizvodnjo pa tudi strokovnega kadra,
—	aktivnejše samoupravno in delegatsko delo,
—	dosledno izpolnjevanje planskih nalog v 1980. letu s pripravami za naslednje srednjeročno obdobje,
—	stabilizacijsko obnašanje v poslovanju,
—	čiste, čvrste in bolj povezujoče odnose z DSSS in drugimi TOZD v Ingradu in s koope-
V teh dneh so delavci TOZD GO Šentjur hiteli z zaključnimi deli na objektu za Skupščino občine Šentjur
ran ti,
— odpravljanje vseh doslej znanih slabosti.
V želji, da bodo naša prizadevanja naletela na ugoden odmev pri vseh
delavcih in z vabilom za sodelovanje, želim v 1980. letu še večje delovne uspehe.
Marjan Kotnik, var. inž.
Ru.šitvcna dela na Trgu V. kongresa opravljajo delavci

IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD
TOZD PROIZVODNI OBRATI
TOZD PO si je za bodoče Obdobje zadala pomembne naloge. V letu 1979 so organi samoupravljanja in družbe napol! tične organizacije v GIF »Ingrad« sprejele načela raizvoja delovne organizacije GIP »Ingrad«, kjer je med drugim poudarjena tudi pospešena razširitev dejavnosti TOZD PO.
Ugotovljeno je, da so dejavnosti, ki 'jih združuje TOZD PO izredno deficitarne in je zaradi itega to problematiko obravnaval koordinacijski odbor DO in zavzel stališče, da je potrebno prioritetno o-premiti obrate TOZD PO in povečati število zaposlenih. Takšno stališče podpira tudi izvršni svet Skupščine občine Celje.
lo vsekakor dodatnih naporov posameznikov, vendar moramo vedeti, da se nam bodo ti napori bogato poplačali.
Kot prioritetno je bil v letu 1979 dan poseben poudarek povečanju zmogljivosti v kleparskem obratu. Uspelo je kadrovati planirano število učencev, ni nam pa uspelo Obnoviti zastarele strojne opreme, katere dobava se je zavlekla zaradi režima u-voza v leto 1980. Tudi ta oprema bo pripomogla k bistvenemu povečanju zmogljivosti obrata tako v krovsko-klaparski kot v dejavnosti prezračevanja. S programom intenzivne vzgoje učencev pri praktičnem poučevanju, od katerega tudi v prihodnje ne smemo odstopiti, smo na dobri poti, da si vzgojimo
Krovci TOZD Proizvodni obrati na strehi »Semenarne«
Na osnovi teh ugotovitev je odbor za učinkovito gospodarjenje PO izdelal izhodišča smernic razvoja v bodočem srednjeročnem obdobju, kjer je dan poseben poudarek, poleg ostalih elementov, predvsem vzgoji kadrov. Bilo je potrebno takoj ukrepati, saj je pridobivanje kvalificiranih delavcev skozi lastno vzgojo izredno dolg postopek in bomo na ta način uspeli vidno povečati število zaposlenih šele v letu 1983.
Število učencev se bo podvojilo, kar bo zaihteva-
čimprej 'kadre, Iki so v tej dejavnosti še posebej deficitarni.
Tudi izgradnja načrtovane nadstrešnice ob ključavničarski delavnici se bo zamaknila v prihodnje leto. Sploh pa stojijo v prihodnjem obdobju pred nami obsežne naloge, ki smo si jih zadali s programi, predvsem pa okoli dokončne ureditve delovnih prostorov.
Te naloge bo mogoče reševati le postopno v okviru razpoložljivih sredstev.
Jože Pintar, inž. org.
TOZD IGM MEDLOG
Spodbudne ugotovitve ob zaključku vsakega leta vedno znova zavezujejo k še boljšim dosežkom. Dobro snovanje .investicijskih naložb pa pomeni stalno iskanje Skritih rezerv v fazi razvoja, kar dela IGM
uspešnega in ustvarjalnega.
Ker je IGM potencialni nosilec večjih investicij tudi v bodočem planu razvoja DO, je nujno, da tvorno sodelujemo pri načrtovanju, da razvoja ne prepuščamo naključju, ter da plane neprestano prilaga-
Obrat »težki elementi« IGM
jamo spremenjenim pogojem tržišča.
V letu 1980 bo potrebno izpolniti naslednje važnejše naloge:
1.	Investicije — Čimprej dokončati začete investicije in sicer železokriv-sko delavnico z aneksom in strojno opremo ter obrat trafo-postaj v Rogaški Slatini.
Izvršiti montažo sekundarne id robi lnice v Stranicah in delni remont v Libojah.
Začeti z izgradjo obrata cevi in obrata vzdrževanja z zakloniščem.
2.	Proizvodnja — V celoti zadovoljiti potrebe gradbene operative z armaturo in betonom ter montažnimi izdelki. Enako nuditi tržišču več betonskih izdelkov.
3.	Samouprava — Smo pred volitvami novih samoupravnih organov in vodstev družbenopolitičnih organizacij.
Zavzeti se bomo morali, da bodo kandidirani delavci v organe taki, ki bodo sposobni pravilno in odgovorno sprejemati odločitve in zastopati interese delavcev TOZD, DO in širše družbene skupnosti.
MEDLOG ZOPET POPLAVLJEN
Novembrske padavine, ki so skoraj po vsej Jugoslaviji povzročile velike poplave in naredile o-gromno škodo, so letos zopet prizadele obrate v Medlogu.
Na večer 15. novembra je Savinja pri Levcu izne-
nada prestopila bregove in v kratkem času preplavila vse obrate od 10 — 70 cm visoko. Edino objekt jedilnice je kljuboval visoki vodi, tako da so ostali prit-linči prostori za pičlih 6 cm nad narastlo vodo.
Že naslednje jutro je voda odtekla in zapustila za sabo zablatene prostore z vsemi posledicami.
Čeprav je nastopila poplava iznenada, so delavci druge izmene in ostali, ki so se odzvali klicu, veliko pripomogli pri preprečevanju še hujših posledic, saj so veliko elektromotorjev, strojev in materialov, tudi do kolen v vodi, rešili pred zalitjem vode. Vsega se ni dalo rešiti, voda je preveč hitro naraščala. Nastala škoda je precejšnja preko 650.000 din brez ocenjene škode zaradi zastoja proizvodnje.
Prvi dan po poplavi je tekel boj na čiščenju in za ponovno usposobitev
obratov. Betonarna in že-lezokrivska delavnica sta bili nared že ob 10 uri. Ob 12 uri je stekla proizvodnja v obratu IN-AS. Drugi dan in naslednje dni so bili postopoma usposobljeni še ostali obrati.
Delavski svet TOZD IGM Medlog je na svoji 16. redni seji, dne 16. 11., izrekel javno pohvalo vsem delavcem, ki so nesebično in požrtvovalno pomagali pri reševanju: Balog Branku, Fusič Metodu, Horvat Janezu, Jošt Ignacu, Ko-merički Francu, Luc Štefanu, Mujič Rešotu, Okro-gar Bojanu, Petelinšek Ivanu, Sambolj Branku, Škrbič Dragu, S pegi Albinu, Verdel Andreju, Vala-gič Vitomiru in Čobanovid Miloju.
Posebno zaslužne je tudi nagradil z manjšo denarno nagrado.
Zagode Stane, dipl. gr. inž.
Poplave na deponijah TOZD IGM Medlog
TOZD GO SLOVENSKE KONJICE
Poslovni objekt Kmetijskega kombinata Slovenske Konjice — zgrajen po montažnem sistemu Ingrad
Poslovno stanovanjski blok v izgradnji

Kulturno življenje v Ingradu
Postavilo se nam je vprašanje, zakaj dramska skupina ne dela. Nismo se pa vprašali, kje so vzroki za njeno nedejavnost.
Ne bi si upali trditi, da je dramsko — kulturno življenje tako padlo, kot je razbrati iz postavljenega vprašanja. Strinjam pa se, da v letošnjem letu resnično ni bilo toliko prireditev (doma) kot prejšnja leta, kar pa seveda ne velja za sodelovanje drugod.
Takoj uvodoma naj povem, da je dramska skupina odprtega tipa in da kot takšna vseskozi povezuje člane drugih delovnih organizacij, šol, ustanov, JLA, krajevnih skupnosti.
Skupina je v zadnjem obdobju štela od 8 do 12 članov, ki je skozi ves čas svojega aktivnega delovanja pridno vadila in se pri-
De/o, ki mu dajemo pozornost
UČENCI IN ŠTIPENDISTI V GOSPODARSTVU
Začetek novega šolskega leta je že daleč za nami in dijaki se že krepko borijo za boljše ocene, tako pri teoretičnem kot pri praktičnem pouku.
V letošnjem letu smo pridobili 148 novih učencev v gospodarstvu, tako da imamo trenutno skupaj 323 učencev. To je do sedaj največ učencev v vsej zgodovini Ingrada. Zaradi tega smo morali pridobiti nove bivalne prostore in odločili smo se, da odkupimo Finžgarjev dijaški dom. Večina učencev že stanuje v tem domu, po končani adaptaciji pa se jim bodo pridružili še učenci, ki trenutno stanujejo v mladinskem domu v Riharjevi ulici.
Skupno število štipendistov je ostalo skoraj nespremenjeno. Skupno imamo 63 štipendistov, od tega več kot polovica na srednjih šolah. Štipendisti, ki so v letošnjem letu zaključili šolanje, so se že lepo vključili v naš kolektiv.
Navada je, da ob koncu leta ocenimo delo, ki smo ga oziroma bi ga naj opravili v teku leta. V celoti gledano smo z delom naše Komisije za štipendiranje in izobraževanje pri KS ZSMS kar zadovoljni, saj je to področje dela pri ZSMS sorazmerno novo. S štipendisti smo se srečali dvakrat, prvič v mesecu februarju, drugič v aprilu. Drugi sestanek smo organizirali na TOZD IGM Medlog, kjer smo si ogledali tudi proizvodnjo. Takrat smo se domenili, da se bomo še enkrat sestali v mesecu juniju. Štipendistom naj bi s pomočjo multivi-zije predstavili našo delovno organizacijo, natačneje pa bi se tudi dogovorili o ustanovitvi Kluba štipendistov.
Sestanka na žalost nismo mogli organizirati. Postopek glede dobave mul-tivizije se je nekoliko za-
vlekel, tako da bomo lahko ta načrt uresničili šele v prvih mesecih naslednjega leta. Trenutno pripravljamo program za novo-sprejete delavce, ki pa je prilagojen tako, da bo zanimiv tudi za štipendiste.
V ustanavljanju je aktiv štipendistov, vendar bi pri
tem delu želeli večjo podporo s strani občinske konference ZSMS. Upamo, da bomo uspeli z njihovo pomočjo in s pomočjo šti-pedistov v začetku prihodnjega leta postaviti vsaj temelje in da bo delo aktivno zaživelo.
Marta Ograjenšek
Vrsta nalog
Glede na to, da so pred nami volilne programske konference OO ZSMS, je bila osrednja točka, poleg obravnave srednjeročnega plana, posvečena prav evidentiranju vseh možnih kandidatov za sprejem funkcij v OO ZSMS pri Ingradu. Zavedamo se te zahtevne in pomembne naloge. Zato smo letos začeli z akcijo prej, kot je običajno — sicer pa nam bo moralo priti v zavest, da je kadrovska politika eden od pomembnih faktorjev našega delovanja in da mora biti stalna akcija in nikakor ne občasna naloga. Prav tako smo se tudi dogovorili, da bomo za vse novoevidentirane člane organizirali seminarje, ki bodo ob prostih sobotah.
Volilne programske konference OO ZSMS bomo imeli od februarja do marca, v mesecu aprilu pa volilno programsko konferenco ZSM »Ingrad«, na kateri bomo odkrito spregovorili o vseh pomembnih nalogah, ki stoje pred mlado generacijo, še posebej pa se bomo dotaknili vprašanja o delovanju mladih v delegatskem sistemu. Med drugim bomo tudi sprejeli programsko u-smeritev dela KS, kritično in samokritično spregovorili o realizaciji nalog v tem mandatnem obdobju in še in še.
Vendar se pred nas postavlja vprašanje, zakaj še vedno tako malo razpravljamo, se dogovorjamo ali pripravljamo možne variante kar se tiče kolektivnega dela in odgovornosti v Zvezi socialistične mladine. Zato je bil eden od zaključkov tudi ta, da bi na naslednji seji KS, ki bo v mesecu decembru v osnovni organizaciji ZSM TOZD Lesni obrati, osrednjo točko dnevnega reda namenili prav tej problematiki.
Franci Ramšak
pravljala na številne nastope.
Tako smo sodelovali na več prireditvah, proslavah in to ne samo v občini Celje, ampak tudi zunaj nje. Sodelovali smo na proslavah, ki so bile organizirane za: rezervne vojaške starešine krajevnih skupnostih, VVZ Anice Černe-jeve, JLA — izbirno tekmovanje vsearmadncga območja, nakar smo bili povabljeni v Ajdovščino in nazadnje na zaključno prireditev vsearmadnega ljubljanskega območja, ki je bila v Ljubljani, kjer je naše izvajanje bilo ovrednoteno z najvišjo možno oceno. Med drugim smo tudi sodelovali na centralni proslavi Dneva samo-upravljalcev.
Za vse te nastope, kakor tudi za priprave, je bilo potrebno vložiti veliko truda in prostega časa. Le tako smo dosegli željene u-spehe.
Res pa je, da smo trenutno pred velikim vprašanjem, kako uspešno na-
daljevati s kulturno dejavnostjo, ko pa vemo, da se prav tu začenjajo naše težave. Te pa so:
—	še vedno celotna kulturna dejavnost večinoma sloni le na delu ZSMS pri Ingradu, kjer smo skoraj popolnoma prepuščeni samim sebi;
—	ni človeka, ki bi se sistematično in strokovno ukvarjal ne samo z delom dramske, ampak s celotnim kulturnim življenjem v delovni organizaciji. Mislim, da bi se morali zavedati pomembnosti realizacije kongresnih sklepov s tega področja;
—	prav tako je v času počitnic zapustilo skupino nekaj ključnih članov in to iz objektivnih razlogov.
Slej ko prej se bomo morali zavedati, da je kultura pomembna sestavina našega vsakdana, da to ni nekaj odvečnega, in da ji bomo morali vsi skupaj posvetiti precej več časa.
Franci Ramšak
OKROGLA MIZA
Mladi in problemi
V	naši samoupravni vsakdanjosti se iz dneva v dan srečujemo s težavami in problemi, ki so v naši hitro razvijajoči se socialistični družbi prav zaradi tega pravzaprav neizbežni. Zavedamo se, da se s problemi moramo soočiti in jih rešiti. Mladi, z nekaterimi specifičnimi problemi, ne bomo stali križem rok.
V	tem sestavku bi rad opozoril na razprave mladih komunistov, ki so bile podaAe na redni seji aktiva mladih komunistov meseca junija 1979. Iz razprav so se izkristalizirala številna vprašanja, ki se tičejo predvsem omejene možnosti mladih pri aktivnem sodelovanju v delu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, življenjskih in delovnih pogojev, stanovanjske in vzgojne problematike, nagrajevanja po delu ter fluktuaoije.
Ker so ta vprašanja sprožili predvsem naši u-čenci, čeprav je to dejansko širša družbena problematika, je bil eden izmed sklopov sestanka — organizacija okrogle mize »U-CENCI V GOSPODARSTVU«, ki bi obravnavala o-menjene teme. S tem namenom je koordinacijski svet ZSMS GIF »Ingrad« imenoval štričlansko komisijo za pripravo okrogle mize. V cilju dobre priprave smo k sodelovanju povabili tudi predstavnike Mladinskega doma.
Velja omeniti, da je KS ZSMS GIF »Ingrad« prvo
okroglo mizo s podobno tematiko organiziral že junija 1978. Torej bo na predvideni okrogli mizi — decembra ali januarja — zanimivo ugotoviti ali smo napredovali pri reševanju te problematike.
Seveda se pri reševanju le-te nadejamo podpore in pomoči ustreznih strokovnih delavcev, predstavnikov družbenopolitičnih organov in drugih, ki jih bomo vabili na okroglo mizo.
Ob tem ne smemo pozabiti, da moramo našim u-čencem, oziroma mladini sploh posvetiti vso pozornost, saj je le-ta nosilec naše prihodnosti.
Peter Ograjenšek
PREPRIČEVANJE
IZ ZVEZE KOMUNISTOV:
Pogovarjali smo se o našem delu
Pokongresno obdobje ZK je pokazalo v Ingradu, da smo marsikje prepočasni. Posebno ise ito kaže v neikaite-rih OOZK, kii se vse preveč ukvarjajo same s seboj in niso sposobne doseči idejnopolitične vloge partije. Problem je tudi v tem, da delujejo ozko, angažirani so le posamezniki, čutiti je premajhno odgovomoist. Najbrž je težko pričakovati, da se bodo anale ivse OO takoj po kongresu ustrezno organizirati in doseči želj eno kvali teto. Kljub temu pa je vsako čakanje nedopustno, ker bodo neizbežne nekatere posledice v medsebojnih odnosih, na ekonomskem področju in povsod, kjer bo praznina. Problemi so nastali tudi pri iskanju iskupnith stališč med OOZK. Ni bilo iniciativ. Nismo ise znašli kako doseči akcijsko povezanost, ki je objektivna nuja in temelji na demokratizaciji odnosov znotraj naše družbe. Spoznati moramo tudi to, da je akcijsko povezovanje proces in ne enkratna oblika.
Iniciativo za akcijsko povezovanje je v tem trenutku prevzela koordinacija ZK. Kot osnovna naloga te koordinacije je, da zagotovi izvajanje dogovorjenih sklepov in stališč, ki bodo 'sprejeta na raznih oblikah akcij skih povezav (konference, posvetovanja, seminarji, delovne skupine itd.). V ta namen je dogovorjeno, da bomo imeli koordinacijo v ožji in širši obliki. Ožjo sestavljajo sekretarji OOZK, širšo pa polog njih zadolženi člani za posamezna področja dela, povezave itd. S tem želimo doseči praktičnost reševanja nekaterih del (skupno DP usposabljanje itd.) ter akcijsko enotnost. Dosegli bomo tudi skupno odgovornost preko posameznih konkretnih zadolžitev. Seveda pa pojmujemo organiziranost in delovanje 'kot proces, ki ga je treba stalno prilagajati potrebam.
Jože Mešl
ZA NAMI SO VOLITVE V VODSTVA OO ZK
Izvoljeni sekretarji:
TOZD GO Celje — Rajko KRANJC
TOZD GO Laško — Slavko VALE
TOZD GO Šentjur — Igor GORJUP
TOZD GO Slovenske Konjice — Edvard ŠPES
TOZD GO Ljubljana — Pero KOVAČEVIČ
TOZD GO Žalec — Drago ZAKUŠEK
TOZD GO Rogaška Slatina — Ivan REBERNJAK
TOZD IGM Medlog — Miro VERDEL
TOZD Mehanizacija — Jože ANDERLUH
TOZD Mehanizacija 2 — Branko ANDROIČ
TOZD Lesni obrati — Igor CIZEJ
TOZD PO — Edvard URLEP
TOZD Projektivni biro — Bogdan FILIPČIČ
DSSS — Ivica BEZLAJ
Obnovljena ambulanta
Dolgo smo ugotavljali, da so prostori nefunkcionalni, da jc oprema zastarela, toda dlje od tega nismo oziroma niso prišli. Prave pobude ni bilo, zlasti iz vrst ambulantnega kolektiva.
Pred tremi leti smo se pričeli znova pogovarjati o adaptaciji ambulante. S predstavniki vseh treh kolektivov (Ingrad, Obnova in Cestno podjetje), katerih delavci koristijo tu zdravstvene usluge, smo se le dogovorili o delih. Pričela so se v sredini junija letos. Brez težav ni šlo. Toda, konec je bil vendarle dober. Dne 7. decembra, letos smo odprli razširjene in obnovljene ambulantne prostore. Imamo veliko, lepo čakalnico,


je za moške in ženske, or-dinacijske prostore, ki so površinsko veliko večji in ki so seveda sodobno o-premljeni in funkcionalni.
Urejene so tudi sanita-
zraven.
Vsi prostori so primerno osvetljeni in ogrevani. Na vsak način velika in pomembna pridobiterv za delavce v ambulanti ter za paciente.
Vsi se bomo v novih prostorih bolje počutili. Zato iskrena hvala vsem,
Posnetkiz otvoritve obnovljene obratne ambulante v Riharjevi ulici
ki je tudi za tiste, ki iščejo pomoč pri zobozdravniku, zatem ločene sanitari-
rije in garderoba za delavce v ambulanti ter vs.i drugi prostori, ki sodijo
ki so kakorkoli pripomogli, da smo rešili veliko nalogo.	Jelka Gorenak
Ali gradimo biološko pravilno?
Koordinator OO ZK je Bogan Filipčič. Koordinator se voli vsakih šest mesecev izmed sekretarjev.
Volilna konferenca 00 ZK v TO GO Laško
Konec oktobra je bila volilna konferenca OO ZK v temeljni organizaciji GO Laško, 'ki so se je poleg ostalih udeležili: sekretar komiteja ZKS Laško, Cveto Knez, Franc Vrbnjak, član CK ZKS in Jože Mešl, koordinator OO ZK v delovni organizaciji Ingrad.
Na volilni konferenci je bila v ospredju razprava o gospodarskih dosežkih v temeljni organizaciji in naloge komunistov za še boljše gospodarjenje v prihodrtje. Težaven položaj, ki je izviral iz slabe oskrbljenosti z gradbenim materialom je povzročil marsikateri zastoj na gradbiščih. Toda z racional-
nim delom se je premagala 'kriza in tudi devetmesečni rezultati so pokazali ugoden rezultat.
Zlasti se ob tem ugotavlja, da so komunisti v smeri dobrega gospodarjenja storili veliko in se hkrati zavezujejo, da bodo svojo aktivnost na tem področju še povečali. Obenem pa niso zanemarjali idejnopolitičnega usposabljanja članstva.
Na volilni konferenci so izvolili štiričlanski sekretariat, >ki ga bo v naslednjem obdobju kot sekretar vodil Slavko Vale.
Vlado Šmerc
VPLIVI BIVALNEGA OKOLJA NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE
To vpraašnje se vedno bolj pogosto pojavlja glede na naraščanje raznih bolezni civilizacije, kot so živčna, srčna in rakasta obolenja. Iščejo se vzroki in bivalno okolje, v katerem človek preživi največ časa, ima lahko znaten vpliv na njegovo zdravje in počutje. O teh vplivih pa vemo danes še zelo malo. Nova veja znanosti — gradbena biologija — skuša razrešiti vsa vprašanja v zvezi z vplivi na človeški organizem in ga tako zaščititi.
Že samo dejstvo, da je gradbeništvo eden glavnih odjemalcev kemične industrije in da je kemično o-nesnaževanje ena naj večjih nevarnosti današnjega časa, jasno kaže kako pomembni so taki zaščitni ukrepi. Na ji večja nevarnost pri kemičnem onesnaževanju je prav v tem, da se vplivi na zdravje (predvsem rakasta obole-
nja in poškodbe živčnega sistema) kažejo šele po več letih.
Strupene snovi so v barvah, lakih, lepilih, izolacijah, stenskih in stropnih oblogah, talnih oblogah, pohištvu. Škodljivi učinki se kažejo včasih šele po 20 ali 30 letih, kar bodo čutile tudi prihodnje generacije. Zato je nujno, da z intenzivnimi znanstvenimi raziskavami čim-prej spoznamo vse nevarnosti in jih pravočasno odstranimo.
Inštituti za gradbeno biologijo so doslej odkrili in posredovali javnosti že številne ugotovitve o vplivih bivalnega okolja na človekovo zdravje, mnogo pa je ostalo še nepojasnjenega. Naša dolžnost je, da vse te izsledke dosledno upoštevamo v praksi. Za to so predvsem odgovorni projektanti in vsi tisti, ki oblikujejo smernice in normative za stanovanjsko gradnjo oziroma gradnjo nasploh.
Dokazani so že številni vplivi bivalnega okolja na
zdravje in počutje ljudi, k'i jih po svetu že skušajo odpraviti z raznimi posegi v dosedanjem sistemu gradnje. Ena od ugotovitev je, da so razna psihična obolenja kot so agresije, nervoze, depresije, apatičnost v 25 % dokazano posledica neustreznih bivališč (pregosta naseljenost in odtujenost od narave).
Druga ugotovitev raziskav je, da število obolenj narašča s številom etaž in je po izjavah strokovnjakov v visoki zazidavi trikrat večje od obolenj v individualni zazidavi.
Te ugotovitve so v številnih državah že sprožile odločne spremembe v sistemu gradnje. Najvišji Objekti bodo P + 4, znatno narašča obseg individualne gradnje. Ta zagotavlja, da ima vsak prebivalec zagotovljen delček narave, intimnost in hkrati družabnost (stik s sosedi) in to je osnovno, kar vsak človek potrebuje.
(iNadalj. na 10. str.)
(nadaljevanje z 9. strani)
Nadalje strokovnjaki u-gotavljajo, da z uporabo umetnih mas vseh vrst kot so talne obloge, dekorativna blaga, premami, obloge iz umetnih smol ipd., v prostoru nastajajo elektrostatični naboji, ki dosegajo napetosti tudi do 10.000 V/m. Že pri 6000 V/m pa pride do »izpada« možganskih tokov in s tem do raznih motenj v sposobnosti mišljenja, do nevroz, vegetativnih motenj ter srčnih težav.
Zaradi pomanjkljive izolacije električnih vodov in naprav so nekateri bivalni prostori dobesedno »onesnaženi« z raznimi izmeničnimi električnimi in magnetnimi polji.
V izredno občutljivem sistemu »električnega o-mrežja« v človeškem organizmu lahlko zunanji vplivi tokov povzročajo težke motnje in trajne poškodbe sistema, ki se kaže v obliki nevroz, motnjah v delovanju srca in utrujenosti kot prvem znamenju takih vptovov.
Znanstvene ražiskave so tudi pokazale, da so nekatere lokacije ogrožene z neugodnimi zemeljskimi sevanji, ki jih povzročajo razne vodne žile, zemeljske prelomnice, razna nahajališča ipd. Tudi te geološke motnje obremenjujejo živčni Sistem ter zaščitni in krmilni sistem v človeškem organizmu. Zato se ne bi smelo graditi nobeno naselje brez pred-
Prišli
KADROVSKA
EVIDENCA
Meseca novembra smo sprejeli v redno delovno razmerje 49 delavcev. Od tega je 40 na novo kadro-vanih, 11 delavcev pa se je vrnilo iz JLA. Ti so: Slogar Josip, slikopleskar, Zupanc Vladimir, monter centralne kurjave iz Proizvodnih obratov; Artič Anton in Pilih Anton, avtomehanika, oba iz Mehanizacije; Mladič Petar, NK delavec in Horvat Matija, obrač. tehnika iz Medloga; Todič Nedo, PK tesar iz Šentjurja; Praprotnik Milan, zidar iz Slovenskih Konjic; Marinovič Mila-din, zidar iz Žalca.
Odšlo je 32 delavcev in
sicer: v JLA 8, na lastno
hodnih meritev zemeljskih sevanj.
Človek potrebuje za normalno bivanje naravno e-ldktrično polje, ki ima napetosti od 100 — 200 V/m. Naravna mora biti tudi stopnja jonizatiije ozračja. V kolikor ti pogoji niso dani, se kaže pri ljudeh u-pad storilnosti, utrujenost in depresije.
Relativna vlaga v stanovanjih je zaradi danes u-porablljenih sistemov ogrevanja in gradbenih materialov izredno nizka 20 — 30 %. Suh zrak povzroča astmo, glavobol in domnevajo tudi, da tvorbo ledvičnih kamnov. Za zdravo bivanje je potrebna vlažnost 40 — 70 %.
Človek potrebuje za vsako uro 30 — 60 m1 svežega zraka. To je praviloma 1 — 3 krat izmenjava zraka na uro. Če ti pogoji niso izpolnjeni, pride lahko do samozastrupitve, dihalnih motenj itd.
Človdk potrebuje za zdravje tudi UV žarke, ki pa jih naša stekla prepuščajo le 0 — 3 °/o-
Marsikaj od teh pomanjkljivosti bi se dalo odpraviti že z manjšimi posegi v sistemu projektiranja. Toda to so le utrinki, ki kažejo na velik obseg še vsega neznanega na tem področju. Če bomo hoteli pravilno graditi, se bomo morali še mnogo naučiti. Hiter razvoj nas ne sme prehiteti, držati mu moramo korak, če hočemo, da nas ne premaga.
Elza Črepinšek, dipl. inž. arh.
- odšli
željo 14, izključena sta bila 2, sporazumno je odšel 1 delavec, v poskusnem delu sta odšla 2, invalidsko upokojena sta bila 2 delavca, umrli so 3 delavci.
V JLA so odšli:
Božič Ra-tko, zidar iz Celja, Hrnjič Vehid, gr. delavec iz Šentjurja, Mladič Pavao, gr. delavec iz Laškega, Raj Jože grad. tehnik — pripravnik iz Laškega, Petrovič Radivoje, gr. delavec NK iz Šentjurja, Subašič Hasan, gr. del. iz Šentjurja, šakušič Džev-det, gr. delavec iz Laškega.
Upokojena sta bila:
Invalidsko:
Lipovšek Danijel, rojen 23.
Glasilo kolektiva izdaja GIF »Ingrad« Celje v nakladi 3200 izvodov, časnik urejuje uredniški odbor: Franjo Čevnik — odgovorni urednik, Mojca Jagrič — urednik, Vili Šuster — tehnični urednik, Ervin Drgajner, Dušan Lajovic, Jože Mešl.
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk: »Papirkonfekcija« Krško.
Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).
6. 1930, Zidar, zaposlen je bil neprekinjeno od 1. 10. 1952 do 4. 8. 1979, živi na Lopati 40, Celje.
Amon Anton, rojen 9. 4. 1923, zidar, zaposlen je bil neprekinjeno od 1. 1. 1959 do 22. 11. 1979, živi v Kom-poilah 118, Štore.
Umrla sta:
Vlahek Dragutin, rojen 28. 6. 1929, železokrivec iz Medloga. Delo je združeval od 21. 4. 1953 do 3. 11. 1979. Zapustil je ženo Ano in hčeri Nevenko in Suzano, ki živijo v Glogovec 28, Glogovec.
Novak Mirko, rojen 2. 4. 1925, tesar iz Rogaške Slatine, delo je združeval od 13. 9. 1967 do 15. 11. 1979. Zapustil je ženo Terezijo, ki živi v Kostelskem 4, Pregrada.
Marija Pšakar
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre žene in mame se iskreno zahvaljujem za podarjeni venec in izrečeno sožalje. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat hvala za pozornost.
Zdenko Okorn, hčerka Jelka ter sinova Darko in Andrej z družino
ZAHVALA
Ob nenadni smrti mojega očeta Franca Jakoba se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in ostalim za darovani venec in izraze sožalja.
Edi Jakob
PROGRAM
predzakonskega svetovanja
za obdobje od 1. 1. 1980 do 30. 6. 1980
Z dnem 1. 1. 1980 začne veljati določilo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, da morata osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, pred sklenitvijo zakonske zveze obiskati zakonsko svetovalnico ter ob prijavi nameravane sklenitve zakonske zveze predložiti matičarju potrdilo, da sta obiskala zakonsko svetovalnico.
Namen predzakonskega svetovanja je posredovanje informacij bodočim zakoncem o skupnem življenju ženske in moškega, o značilnostih zakonskega in družinskega življenja kot pomoč k uresničitvi njihovih želja, da ustvarijo ubrano skupnost, dosežejo v zakonu osebno srečo in zadovoljstvo in da svojim otrokom omogočijo srečno otroštvo.
Občani se predzakonskega svetovanja praviloma udeležijo v občini, kjer imajo stalno prebivališče, če pa želijo, se ga lahko udeležijo tudi v drugi občini.
Program predzakonskega svetovanja se bo izvajal: v občini Šmarje pri Jelšah:
vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih strokovne službe Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah št. 4 (v sobi št. 2) ter
vsak prvi petek v mesecu ob 15. uri v sejni sobi skupnih služb SIS v Šmarju pri Jelšah št. 4 (II nadstropje)
v občini Šentjur pri Celju:
vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih strokovne službe Občinske Skupnosti socialnega skrbstva Šentjur, ul. Leona Dobrotinška št. 2 (nad tehnično trgovino Merx) tur vsak drugi petek v mesecu ob 15. uri v prostorih nove zgradbe družbenopolitičnih organizacij in SIS v Šentjurju, ulica Dušana Kvedra (v II. nadstropju, sejna soba št. 1)
v občini Slovenske Konjice:
vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice (soba št. 2), Partizanska 17 (stara občina) ter
vsak tretji petek v mesecu ob 15. uri v sejni sobi skupščine občine Slovenske Konjice, Partizanska 17
v občini Laško:
vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih Občinske skupnosti socialnega skrbstva Laško, Valvazorjev trg št. 6 (stari vrtec) v sobi št. 8, ter
vsak četrti petek v mesecu ob 15. uri v sejni sobi SIS Laško, Valvazorjev trg št. 6 (stari vrtec)
v občini Žalec:
vsako sredo od 8. do 16. ure ter
vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 15. uri v Zdravstvenem domu v Žalcu (v I. nadstropju)
v občini Mozirje:
vsako sredo od 8. do 16. ure ter
vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 15. uri v prostorih Skupne službe SIS Mozirje
v občini Velenje:
vsako sredo od 8. do 16. ure ter
vsak četrti ponedeljek v mesecu ob 15. uri v prostorih strokovne službe Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje, Kidričeva 23
v občini Celje:
vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih Zakonske svetovalnice pri Centru za socialno delo Celje, Gregorčičeva 6 (II. nadstropje, soba št. 2) ter
vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu ob 15. uri v dvorani Obrtnega združenja Celje, Gregorčičeva 6 (pritličje)
Stanovanjski verižni blok v Novi vasi v gradnji
Sindikalne TRIM igre 79
II. Memorial Ivana Cijana
PRIJETEN ZAKLJUČEK V HALI GOLOVEC — SLABŠE UVRSTITVE IN-GRADOVIH EKIP — TUDI MNOŽIČNOST PADA
Tudi v celjski športni rekreaciji se vsakokrat ob izteku leta potegne črta, seštejejo se uspehi in neuspehi, najboljšim se podelijo priznanja, športniki in rekreativci ipa se srečajo na zaključni prireditvi.
Nas seveda najbolj zanima, kje je mesto Ingrada v tem tradicionalnem im priljubljenem sindikalnem tekmovanju celjske občine. Lani smo ugotovili, da smo na tem področju storili korak nazaj glede na prejšnja leta (1. 1976 — 1. mesto, 1. 1977 — 4. mesto,
1.	1978 — 11. mesto). Kaj pa letos? Z 10. mestom v občini Celje ne smemo biti zadovoljni, ampak moramo v prihodnjem letu več pozornosti posvetiti organizaciji rekreativnega udejstvovanja — tu so velike »rezerve«! — kajti glede možnosti in pogojev za rekreacijo nimamo problemov.
Letos so maše moške e-kipe tekmovale v III. skupini, ki jo sestavljajo delovne organizacije z nad 400 zaposlenimi, ženske e-kipe v II skupini z 80 — 400 zaposlenimi in starejši člani v enotni skupini.
Franc Ferk, vodja naše rokometne ekipe
Moški so prvo mesto dosegli v odbojki, sicer pa so hi li 5. v košarki, 6. v šahu, 8. v smučanju in malem nogometu, brez u-vrstitve so strelci, in kegljači (!?), ženske so L v odbojki, 2. v kegljanju, 5. v smučanju, brez uvrstitve so strelke, starejši člani so 7. v odbojki, 8. v smučanju, brez uvrstitve so v streljanju in malem nogometu.
Izkazali pa so se roko-metaiš, ki so osvojili prvo mesto v občinskem prvenstvu za leto 1979.
Opazen je padec množič-
nosti na TRIM akcijah. Najti bomo morali nove oblike animiran j a glede u-deležbe na akcijah kolesarjenja, hoje v planine, teka, streljanja, plavanja in predvsem hoje na smučeh. Ravno tu so že storjeni prvi premiki. Športno društvo Ingrad ter sindikalna in mladinska organizacija, so pravkar nabavili 10 parov tekaških smuči, ki so na razpolago vsem ljubiteljem te prodorne oblike, za vse starosti primerne rekreacije.
VSI ZA TRIM, TRIM ZA VSE!
Šahisti Ingrada so v soboto 15. decembra že drugič organizirali ekipno hitropotezno tekmovanje v spomin na nijhovega tovariša, tragično preminulega Ivana Cijana. Za prehodni pokal se je potegovalo 15 ekip, ki so se razvrstile: 1. Ingrad I 44 točk, 2. EMO (41), 3. Prebold (40.5),
4.	Konstruktor (38.5), 5. Beton Zasavje (34.5), 6. Žalec (33.5), 7. Ingrad II (31), 8. Cinkarna (29.5), 9. Aero (26),	10. Razvojni
center (20), 11. Gradbinec (18), 12. Gradis (18), 13. Pionir (17.5), 14. PAP (15) in 15. Obnova (13).
Teden dni poprej pa so se Ingradovi šahisti pome-
rili med seboj za posamično uvrstitev. Pokale na II. Cijanovem memorialu so prejeli:	Zvonko Strei-
cher (13), Franc Brinovec (12,5) in Milan Ojstrež (12), sledijo pa: 4. Tomo Stud-nička (12), 5. Zorko (11), 6. Harinski (9), 7. Plahuta (9), 8. Brišnik (8), 9. Bo-rovšek, 10. Hajnšek, 11. Pišorn, 12. Krh, 13. Šafarič, 14. aMndič in 15. Tur-čak.
Spominski turnir je ot-voril inž. Marjan Prelec, glavni direktor in predsednik športnega društva Ingrad. Prehodni pokal je ekipa Ingrada v močni konkurenci osvojila drugič zapored. Čestitamo!
Odbojka je v Ingradu zelo kvalitetna panoga tako pri moških kot pri ženskah
Šahisti Ingrada so tudi drugič osvojili prehodni pokal za Cijanov memorial
Ob mednarodnem letu otroka
Solidarnostna akcija za nabavo inkubatorjev
Vsem OO ZS smo posredovali poročilo OK SZDL
—	Sveta za družbeno aktivnost žensk ter Občinskega sveta ZSS za združevanje sredstev za nabavo inkubatorja. Na poseben žiro račun pri OK SZDL Celje št.
»50700-679-64766 za inkubator« nakazuijte sredstva, ki jih sicer namenjate:
—	za obdaritve, zakuske
in proslave ob 8. marcu, s čemer bomo vsi skupaj prispevali k delovni in akcijski noti tega praznovanja,
—	za vence in šopke na grobove umrlih svojcev in sorodnikov,
—	za šopke materam ob rojstvu otrdka in ob drugih priložnostih,
—	za novoletne čestitke.
Prepričani smo, da bodo sindikalna vodstva naših OO ZS temu priporočilu sledila in se v OZD zavzela za uspešno izvedbo te solidarnostne akcije, namenjene našemu mlademu pokolenju.
(Iz Informacij OS ZSS Celje)
S gH na gradbišču
TOZD GO Šentjur: Vodni rezervoar na Teharju
1	19	I* Gl Asm mm nuPRAVI L VILI i.		VODITE tf LUTK	VOZNIK. MOTORJA	SLIKAR ŠUMC	I6SEN0VA drama	krat S hidro sta: TRARN0 NA KOLPI	SLOVENSKI Pesnik moderne ;»uautin'i	TENISAČ NASTASe	Finska PARNA Kopel	LAPATNČ NIKO	DOLOČENI DNEVI V RIMSKEM koledarju	NEFRl- KLADN0ST	6AIATE3I* UKIDIMSC V 0KSKI NrroLOdni
z	2o	vrsta OtOANSKE KISLI kje				18						9			3
3	21	Prebivalec nov* zelanduc		28						33					
fr	22	PONAVLJAL msLAsei					2				15	tunaSke PESNITVE javno umi D0VAN3Č		21	
5	23	MOSTAR.				MOSTOVI POMOL		13					RKTO S»kYIN		44
						H6H.MEŠZ Filozof							Ksmični HEMENTfo		
G	v*	»OLAOKTA Unca				10	Janez Eržen fa-knjiUv- Nl* NADREALIST			FaDni tl STARIH SLOVANOV					KRAVICA
7	25	pritok Mave v VOJVODINI					Zlo	Pkevvata-LfC filma	Zimsko prevdtno sredstvo	TURČIJA	PlNSICO MCtTO InoleSki dramatik	19			
8	24,	Snajfer						29							6
9	27	KONEC POLOTOKA				SKLOP aparatov ftKfiTLlNA					Ut		21		
10	28	g	k	AMERIŠKI	KtSToVJt FRANCIJI			31		reka v FRANCIJI					VRTNE HIŠICE, senčnice
		N	V	SKLADATELJ tj						K0N6L l(VV)tN7A					
11	29	SLIKAR KI WE prednost barvam				4						RUSKI sli-KAR,Mojnw nENSRlSTI-Sns KRAJI«	ZADNJA Samoo Lasnika IZOLATOR		36
12	30	RIMSKA ljudljana		44,					USMILJENJI OMAtA " irvietBK, ZVAREK	31		1?			
1b	31	mati toddv x AaSki Mitologiji					mmsko me ZA TRST kučmo TRNO				8				
14 %	^Z VT " “	OZNAKA ZA Neznanca				konstruk- CITa	tl					3 o		SESTAVU* Z6M6LJS- PLINA	KIP, STATVA
		£>	£	REKA SKOZI	12					34	Mesto v Južni Franciji TRAČNICA			7		
		K	F	OČKA,											
*>		hvjhen tete c, PRVINE						NIKOLA iesla narodna DANKA			PMDSEDNM T0«0SLAV(f{	35			
17	ys	»ELANU NA TERENU			<o		24				MUSUMAN-s ki e oo				25
18	36	IMC SLOV. IARALKč ŽUPANČIČ			27		NOČNI LOKAV	4			šlasdeni INTERVAL («j-t«n)	i			1
Kontejnerski prevoz cementa
blok-vlaki ki vozijo trikrat tedensko v Celje (tovorna postaja Čret). [Kontejnerski cementni blok-viak za Celje ima v svoji sestavi 16 sildkontejnerjev.
Ob Dnevu republike je bila v Celju otvoritev nove linije za kontejnerski prevoz cementa med Anhovim in Celjem.
Celje je že tretja regija iv Sloveniji (poleg ljubljanske in delno gorenjske), ki opravlja organiziran prevoz cementa s takoimenovanim cementnimi kontejnerskimi
HUMOR
— S čim nameravaš presenetiti ženo za Novo leto?
— S čokoladnimi bonboni.
— To vendar ne bo nobeno presenečenje?
— Seveda bo, pričakuje namreč krznen plašč.
— * —
— Tako ne gre več, joče nevesta na ramenih svoje prijateljice.
— Kaj pa?
— Miran me še ni poljubil, odkar sem se vrnila s poročnega potovanja.
— Zakaj se ije pa poročil s teboj?
— Kako? Saj Miran ni moj mož.
LEV, K n JIV, 'KANU, JVRANA
LIZA, NA, IVI, AIDA, ACO, OO, LAJANJE, ELIPSA, ALASTOR, AOSTA
IZID ŽREBANJA:
1.	nagrada din 60.— Ljuba Podbrežnik, iProj. biro
2.	nagrada din 40.— Jožica Gnilšek, Skupne službe
3.	nagrada din 30.— Marjan Čebela, Proj. biro
Rešitev novoletne nagradne križanke pošljite na uredništvo do 15. januarja 1980.
******************
Pa še to...
..Krivi smo mnogih zmot in napak, toda najhujši zločin je zanemariti otroke in s tem izvir življenja. Mnoge stvari, ki jih potrebujemo, lahko počakajo. Otrok ne more. Prav zdaj je čas, ko se njegove kosti oblikujejo, ko mu kri oplaja telesce, in ko se mu razvijajo čuti. Ne moremo mu odgovoriti JUTRI. Njegovo ime je DANES."
Medtem ko ste v približno šestih sekundah prebrali zgoraj zapisane besede čilenske pesnice in dobitnice Nobelove nagrade, Gabriele Mistral, se je v deželah v razvoju rodilo dvanajst otrok.
Skočimo petnajst let v prihodnost in poglejmo, kaj se bo najverjetneje zgodilo s temi dvanajstimi malčki.
Dva bosta umrla v zgodnjem otroštvu, med preživelimi desetimi pa se jih pet ne bo nikoli šolalo. Le dvema od petih šolarjev pa bo tudi uspelo doseči popolno osnovno izobrazbo . ..
To so pretresljivi podatki. Naj nam bodo pred očmi vselej, ko se srečamo z otrokom. Izteka se mednarodno leto otroka, vendar skrb zanj nam ne sme prenehati...