20. številka.
V Trstu, v sredo 9. marcija 1887.
Tečaj XII.
f
Opazke.
dojiini hh po&iljnjo iirednifttTU v ulici rente. 12. Vn»k Hnt moru biti frankirun. Rokopisi se ne »racajo.
l^ernti (razne vr*te naznanila in po-lanice) no znrnčunijo po pogodbi; pri iratkil« oglasih z drobnimi črkami k« plačuje za vsako besedo 9 nov.
Jfirornino, roklnmacije in inserato prejema opravniitvo, ulica Torrente 12.
EDINOST
• Edinosti
izhaja dvakrat na ted<>n, vsako sredo in soboto ob 1 uri popoludne.
(t^OKS
Cena z a tao leto h prilogo t for , za pol 3 for &0 nov., za četrt leta I for.
nov — Edinost brez priloge stana zu rolo leto O for., za pol letu 3 for., za četrt leta 1 for. KO nov. — Posamezno Atevilke ho dobivajo pri oprav-niStvu, v prodajalnieah tobaka v Trstu po 3 nov,, v Gorici in v Ajdovščini po O nov.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
«V edinosti je mo£.t
0 vojni in miru.
ii.
(iovorilo se je v zadnjem času mnogo o zvezi avstrijsko-nemškej-italijanskoj, in vse kaže, da Bismark v resnici želi to zvezo, ki bi Nem-Sko kolikor toliko zavarovala proti Francoskej in Rusiji, in uprav to je baje krivo, da se ministerska kriza na Italijanskem toliko zavlačuje. — Italijanski narod v obče se ne more nič kaj sprijazniti z idejo, da bi Italija
S ostala zaveznica Avstrije; vsi uapre-ovalni politiki Italije so namreč uneti za zvezo mej latinskimi narodi in so toraj naravno nasprotni vsakej iVezi, katera bi bila naperjena proti sorodnemu francoskemu narodu. Dvor sam in pa konservativni državniki & la Depretis in Robillant so sicer za zvezo z Nemčijo in Avstrijo; toda ves liberalni svet italijanski, in tega je v resnici večina, ne bo nikoli za tako zvezo. Vendar pa skušnjo konservativni državniki ital. ljudstvo po svojih organih pridobiti '/a to idejo, in ker to ne gre drugače, zato so baje ukazali omenjenim organom, da pišejo o kompenzacijah, katere dobi Itali|a za slučaj, da pomaga Avstriji in Nemčiji. — Povedali smo uže, kako je pisal avtoritativen rimski list »II Diritto«, da namreč Avstrija za slučaj, ko bi potrebovala italijanske podpore, Italiji odstopi Trst, en del Istre in Tridentinsko, ali ker po pregovoru »P apetit vient en mangeant« drugi s tem niso bili še zadovoljni, zato so mnogi italijanski listi še več zahtevali in padovanski list »L' Eu-ganeo« je celo bleknol, da bode morala Avstrija Italiji odstopiti vso Primorsko in tudi del Kranjske, namreč tja do Postoj i ne.
Naša Postojina toraj vročim Italijanom večkrat Šine po plavi in tudi iv)gi tržaški Lahoni Sirijo menenje, <ta Italija ima svojo naravno mejo v Postojini.
Za tako zvezo bi se ini avstrijski Slovani lepo zahvalili; zato pi je pri nas zveza Avstrije z Italijo uekaj grozovitega, in reči se mora, da bi mej avstrijskimi južnimi Slovani nobena vojna ne bila tako popularna, kak.tr uprav ona proti Italiji.
Zvezo z Italijo bi utegnoli morda le Velil conemci odobravati, ali konservativni Nemci in še celo Madjari ne bi je bili posebno veseli. — No Ve-likonemcem je le za Nemčijo, pa malo za Avstrijo, zato bi oni tudi celo privolili v kompenzacije; saj jih vidimo in slišimo, kitko koketirajo z Iredentarji na Primorskem.
Avstrijsko-Italijanska zveza bi torej jako vznemirila večino avstrijskih ljudstev, in mej večino prebivalstva v blaŽenej Italiji bi taka zveza tudi ne našla posebno prijaznega odmeva.
Ne bi bilo toraj posebno previdno, ako bi se naši državniki vezali z Italijo ne le iz omenjenih le bolj čustvenih uzrokov, temuč tudi zar d tega, ker Italija ni nič kaj posebno konsolidirana, in ker tam se more v parlamentu vsak dan spremeniti veČina, s katero more potem kralj in njegovi svetovalci računati. Stalnost v politiki pa je prvi pogoj dobrega zaveznika. V Italiji so baš zdaj kaž^, da nobena stranka nema prave večine, in da denes nastanejo zmešnjave, v hipu se tam doli lehko spremeni vsa ital. politika, kakor smo to uže doživeli. — Na dalje ima Italija zdaj mnogo posla v Afriki, in Bog zria, ko ne bi jja še več dobila, ako bi se na kak način z Nemško in Avsrnio
engižirala. — Zatorej skoraj ni misliti, da bi se Italija z eno ali drugo vlastjo posebno vezala, ampak preŽala bi v slučaju kake evropske vojne na dobro priliko, da si zopet po ceni lobi še kak kos zemlje; to je tradicionalna politika nove Italije in kar je v značaju človeka ali naroda, tega ni prvi ni zadnji rod ne zataji, in istinit je v tem obziru pregovor: »Kar tnačlca rodi, miši lovi«.
Zaredi tega pa, knkor smo uže rekli, Avstriji nič kaj ne kaže, da bi se z Italijo tesno vezala. Je uže prav, dobri prijatelji bodimo sicer ž njo, toda le od daleč, Bismark bi Avstrijo kaj rad vpregel v to zvezo, to se vidi iz vsega; toda Avstrija si mora pridržati proste roke in ne sme postati orodje Bismarku, kakor to žele Ve-likonemci.
Vsaka vojna na podlagi takih zvez, bi utegnola postati za našo državo osodopolna in sploh je naša tnnogonarodna država uže tako ustvarjena, da je za-njo bolje slaba poravnava svojih diferencij z drugimi državami, nego pa srečna vojna.
Iz zadnjih izjav ministra Kal-noki-ja v delegacijah in tudi iz govora dr. Riejjerja je pa še precej raisvidno, da si Avstrija pridržuje prosto roko, in tolažilne za vsacega pravega Avstrijca so bil« besede dr. Rieger a, ko je odgovarjal Mengerju, kateri ga je hotel vjeti zarad pogovora z nekim ruskim žurnalistom ; ko je namreč izjavil, da misli, da zveza z Nemfiko baŠ ni več tako potrebna in da se najbrže tudi ne uvaža v m<M'odajnih krogih za tako neobhodno potrebno, kakor bi kedo menil, ampak da si Avstrija drži proste roke in da tudi ni nemogoče, da pride Še do pravega prijateljstva in do mirnega
rešenja diferencij na Balkanu mej Avstrijo in Rusijo; — in daje njegovo menenje tako, da Avstrija mora imeti za vse slučaje proste roke, da postopa kakor velevlast tako, kakor so jej kaže bolj koristno in prikladno.
Pa ne le Rieger, temuč tudi druga znamenja kažejo, da se Avstrija noče zaplesti v nobeno vojno, ampak da si prizadeva, da poravna vsako diferenco z Rusijo mirnim, prijateljskim potem, naše prepričanje je ša vedno ono, da so uže davno po nekako dogovorjena neka načela, po katerih bi se dalo rešiti jutrovo kočljivo prašanje mej obema interesovanima vlastima brez velike evropske vojne.
Davek na žito in na vino.
Dandanes je nadvladala v raznih evropskih zbornicah nekaka manija do oboroževanja. Ako državni dohodki ne zadostujejo za ogromne vojskino stroške, kopičijo se krediti na kredite; državni dolgovi vedno rasejo in so množe, državniki pa, z edino pretvezo, da jo potreba za vzdr-žavanje evropskega enakotožja — tirjajo od zbornic milijone. Gotovo je, da finance vseh evropskih držav vedno bolj pešajo; vsako leto zija v državnej blagajnici ogromen deficit, čigar pokritje je potrebno.
Pokriti treba sicer ta deficit ali, ako so pokrije z novimi dolgovi, dere dotična država vedno bolj proti lastnemu propadu, bliža se vedno bolj gotovemu polomu, ki je neizogibljiv — ko interesi dolgov presegajo ali so vsaj enaki državnim letnim dohodkom. Zgodovina nam ve povedati, kako jo po lastnej krivdi zabredla v dolgove v zadnjem stoletju Francoska, v ka-terej so jo radi tega izvršila grozovita tragedija, ki nain je znana pod imenom francoska rovolucija.
Čudno! nikoli dosedaj ni bilo treba milijonov in milijard za obdržavanjo evropskega miru; io nova era, z njenimi idejami, tirja preobloženjo državnih financ,
PODLISTEK. Slikar.
Iz laSkega poslovenil Levin.
Poznala sem nekdaj nekega slikarja, o katerem ti hočem, ljuba Marija, pripovedovati. Imel je posebno ime. Zval so je Calccdonio. Slikal je na čuden, lo njemu lasten način. Medve, ljuba Marija, po-znavc več slikarjev, ali veruj mi, da nisem srečala še takega posebneža, tako plemenite duše, kakoršen jo bil ta Calccdonio.
Ko sem se z njim seznanila, bilo jo na nekej privatnoj razstavi, kamor je s težkočo dosegel, da so mu sprejeli jedno njegovih slik, predstavljajočo neko nuno, objenuijočo Krista Nazorenčana.
— Glejte — govoril mi je ter razlagal svoj umotvor s posebno navdušenostjo v tem, ko so mu oči bliskale — ta ženska čuti posebno spoštovanje do svojega lioga, povsem različno mimo dru-zih. V tem, ko njene sodruge kleče pred razpelom ter molijo, ta ženska ga stiska na svoje prsi, daje mu vsakovrstnih lepih imen, skuplja razne podobe, na kojih je tako ali drugače naslikan, poljubujo mu pribite noge. boža ga ter naivno vprašuje, jo-li ga velike rano močno bole.
Povejte mi, prosim vas, izraža li moja slika to njeno nemo ljubezen? je-li izražena v objemu P v njenih očeh P Vi ste
tudi ženska ter to umejete; povejte mi odkritosrčno: je li izraženo vso to v sliki P
Jaz sem mu prikimala — ali on je zmajal nezadovoljno z glavo.
—	Ne, ne — poudaril je naglo — tega nisem dosegel; jaz no dosežem nikdar popolnosti, in radi tega so mi posmehu-jojo. Jn vendar, da bi vi vedeli, koliko se moram bojevati z vsakovrstnimi težko-čami, ki me muči jo v mojem atelierju!
—	Rada bi videla ta vaš atilier! —
On je zarudel kakor dcklica.
—	Ah, nič nema posebnega, da bi bilo vredno, da se nadlegujete.
—	Zakaj P imeli bodote najbrže še drugih zgotovljenih slik!
—	Da, imam jih, ali vso so slabo narejene in odvrženo so mi bile, kamor sem jih ponudil. Ljud je pravijo, da jaz no znam slikati! Ros je, da ne znam dati pravo podobe svojim mislim. O tem imajo prav. Govore tudi, da so moje predstsvo slabo naumljene, neresnične, sad bolnega uma. Takega obsojanja, menim, nisem vreden. Zakaj so slabo izumljene? Izrecite tudi vi svojo sodbo, imajo prav ljudje, ali no?
—	Jaz mislim, da je troba umotni-kovej domišljiji pustiti, da plava v duhu, in tudi mi nemarno pravico, zvati neresnično, kar ni navadno; lahko pa zovemo to fantastično. Kedaj lahko pridem pogledat vaš studiumP
—	Ah, zakaj tako silite v to?
—	Zato, ker želim videti vaše stvari.
—	Da so mi bodeto smijali tudi vi?
— Tedaj bi vam no govorila tako. Pridom jutri. Dajte mi svoj naslov.
On je zmajal z glavo ter vnovič za-radel. Na to mi je izročil svojo vizitnieo, na kojej jo bil z svinčnikom zaznamovan naslov.
In šla sem.
Pravim ti odkritosrčno, ljuba Marija, da sem tudi jaz spoznala v globokosti svojega srca, da je v glasi tega umotnika tičalo nekaj pokvarjenega, ali vsaj nenavadnega. Ilotela sem videti njegovo stvari,
da ga boljo spoznam.
*
* *
Delalnica njegova jo bila jako borna: majhna sobica v petem nastropju v umazanoj in ozkej ulici. Ko se je vanjo stopilo, prihajal ti je v nos smrad po tobaku iz pipe. V onem kotu na stolu brez naslonila jo stala prazna steklenica, par čevljev in trije mehurji z barvami. Na steni sti bili prilepljeni dve sliki, predstavljajoči glavo blaznega človeka in nek pogrebni sprevod.
Na drugoj strani dve sliki na platnu, naslonjeni k zidu, nekoliko dovršeni, nekoliko nedovršeni. Jedna jo predstavljala se precej skrbno izvedeno pokrajino, neizmerno polje. Sredi zelenjavo je molela iz zemlje koščena roka slabo zakopanega mrtveca. Neka druga slika je predstavljala zadnje trenotko umetnika, ki je za lakoto umiral, — druga zopot glavo blede in trpeče ženske, katera slika je pa bila počez počena, uprav preko lica in vratu
predstavljeno ženske. Slikar, nezadovoljen s to sliko, sunil jo s pestjo vanjo ter jo raztrgal. Zopet druga so nedovršena slika jo prestavljala masko živimi barvami, na-šareno sredi pokopališča in belih grobnih spomenikov. Vsi ti subjekti so bili turobni, temno naslikani, polni žalosti in obupnosti. Tu pa tam izražena je bila v črtah misel umetnikova, kojega jo svet zaničeval, on pa svet, Jaz sem pohvalila te slike, kajti na njih jo bilo tudi nekaj dobrega, in on se mi jo srčno zahvalil.
—	Vi ste pravi umetnik — rečem mu — ki mnogo Čutite tor ne delate v zahvalo in slavo, ampak radi kaj boljšega, namreč za umetnost. Poznala sem še drugo enako slikarje, ki so bili vedno zvesti umetnosti, čeprav jih jo skušnjava tirala na razpotja. Bodete li vi vedno trdili začeto pot?
Vedno. Mislite li, da bi jo mogel zapustiti ?
—	Ne, ali morda bi vas prisilile ži-venja potrebščine.
—	Ako imam za lakoto umreti, no izneverim se svojoj umetnosti. Jaz so nočem nikdar prodati!
—	Bravo — sem mu rekla, stisnovši inu roko.
Jaz bi si bila vkupila katero teh slik, ali ti veš, ljuba Marija, da nam niso dovoljene to potrato.
Poznejo sem spoznala intimno živenjo toga blagodušnega človeka. Priprosto jo sicer to živenjo, ali polno grenkosti in žalosti.
(Daljo prih.)
d* ne mora mir vzdržati. Ali čudno in kritične razmero bo tudi nadvladalo po Evropi sploh, ki tirjajo, da so vojska mora oborožiti, da more v slučaju nastalo vojno tekmovati z drugimi državami ter z svojo močjo vpljivati.
Tudi v avstrijskej delegaciji se jo minoli teden tirjala dovolitev 52*/2 milijonov goldinarjev za vojskine potrebe. Tudi avstrijske financo pešajo, pri vsem tem pa so poslanci pritrdili temu predlogu ter dovolili svoto, da se vporabi za ohranitev miru!
Nastane sedaj prašanje, kdo pa plača to svoto, ki izvanredno toži na avstrijskih financah? Odgovor jo pač kratek: — podložnimi. Ako država kako izvanredno svoto živo potrebuje, zateče so lahko k Judom, da jo posode, samo da začasno svojih podložnikov ne preobloži z davki, kar je pa tem slabše, kajti taki zajmi so združeni z ogromnimi troški. Država mora plačevati od njih vsako loto velikanske odstotke, ki rasto ali se manjšajo z veljavo državnih papirjev. Čestokrat pa, ko državni papirji globoko padejo, postanejo tudi odstotki neznosni. Procente pač treba vsako leto odrajtovati, s čemur se pa ne ogne rastenju dol^a.
Država, da moro vodno raztočim stroškom v okom priti, primorana je iskati in ukrepati, kako bi svoje dohodke pomnožila. Najkrajša in najlažja pot v tem je pa — povišanje davkov.
Kako neumesten jo in kako nevaren ta način zboljšanja državnih finnnc, ve vsakdo. Pred vsem se v tem velike krivice gode raznim stanovom: jednega se preobložujo, drugo se pa pušča davka proste. Tako pri nas v Avstriji raste vedno bolj zemljiščni davek v tem ko borzni' špekulanti, ki imajo le s tisoči opravilo, igralci, ki v jednej noči na tisočo pridobe, od njih le neznaten, ali celo nobenega davka ne plačujo, a ubogi obrtnik, kmet in mali trgovec pod ogromno težo zdihuje.
Tudi francoske finančne razmere niso, kakor vse kaže, cvetoče; tudi na Francoskem stroški vedno presegajo dohodke, deficiti se leto za letom množe. Francoska vlada je tudi primorana iskati načina, s Čemur zboljšati svojo finančno stanje. Poprijela se jo pa v ta namen zgoraj imenovanega nevarnega sredstva. IIočo namreč uvesti davek na žito in pomnožiti za dve tretjini davek na vino. Predlog razpravlja se uže dolgo v vladnih francoskih krogih. Kako se izvrši, tega še ne vemo; vendar so mu demokrati, nižjo ljudstvo, zelo nasprotni ter nočejo o njem nič slišati.
To ljudsko nasprotje je tudi povsem opravičeno. Kruh je glavna njegova jed; ako se ta podraži, nastanejo mej ljudstvom nemiri in rabuka, socijalistični zbori, socijalno prašanje prihaja na površje i k malu začne državi slaba peti; lakot ne pozna ovir niti inej; ljudstvo, vzlasti nižje' ljudstvo, ki ima le pičlo dela ter mora kruh drago plačevati — zdivja, jame psovati proti vladi in prekopicne njeno predstojnike. Tedaj ni več vspešno niti pridi-ganje niti oborožena, moč, kajti bati se je da tudi zadnja z nemirneži potegne, ker tudi ona je iz sredine naroda. —
Enak davek na žito so hoteli uvesti in znatno povečati tudi na Laškem. Predlogu sta so pa vodno odločno upirala minister Grimaldi in Deprotis, dobro vedoč, da bi tak davek državi ne bil na korist, ampak na škodo, ker prouzročil bi jej mnogo sitnosti in težav. Ako po končani krizi na Laškem kdo drug minister poljedelstva postane, tudi ta predlog priplava na površje in celo morda obvelja, kar no bodo brez nastopkov mej tem užo tako z davki preobloženim narodom.
Tudi davek na vino bil bi v Bedanjem času na Francoskem neumesten. Znano je, koliko škode prizadeva v tej državi vinogradom trtna ua — filoxera; opustošila je užo ogromno število vinogradov tako, da so vinski pridelki na Francoskem leto na leto manjšajo ter kmetstvo iz dežele beži. Naj so sedaj še davek poviša, potein bo nezadovoljnost tem večja. Tudi ta predlog bi si torej no pridobil simpatij ljudstva, ampak bi ga še razburil. Težko tedaj, da obvelja, kajti ustavljali se mu bodo na vso moč demokratski zastopniki v zbornici ter prouzroče njegov padec.
Kruh in nekoliko tudi vino je nižjim stanovom naroda propotrobno; ako so podraži, dirne najbolj nategnona žila, ki rada poči. 8 takimi predlogi jo zategadelj državam pa/no postopati, kajti dožela no napreduje, ako so jej nalagajo pretežki davki in tudi državno blagajnieo malokrat tem načinom obogatć, ampak se lo dožela izsesa in izmolze, kar jej gotovo ni v prid, ampak v škodo, ker slednjič preobloženi
kmet zgubi vesolje do dela, pušča polja v nemar in državni dohodki namesto da bi rastli, tem bolj so manjšajo.
Levin.
Predlog
poslancev Burgstaller in tovarišev v državnem zboru
gledć predrugaČbe hišnega davka v Trstu, o katerem smo uže omenili, glasi se tako le: Z ozirom na to, da se je s zakonom od 9. februvarja 1882 uvedel hišni davek v Trstu, kder se jo poprej za hišno najemnino plačeval državi poprečen davek, in če tudi se jo dovolila prihodnja doba, vendar ta davek uže zdaj zarad vlastitih razmer našega primorskega trgovinskega mesta nalaga prebivalstvu prehuda bremena, ki povzročujejo jako škodljive na-stopko in so ti mnogim davkoplačevalcem uže osodopolni;
z ozirom, da se zastopstva mesta Trsta, kakor tudi trgovinskega stanu v Trstu, enako tudi hišni vlastniki sami pritožujejo zoper prehudo breme tega davka pri vseh merodajnih faktorjih s tem, da pošiljajo deputacije, spomenice in prošnje m prosijo za primerno pomoč zoper neizo-gibljive škode, katerim se, žalibog, doslej ni v okom prišlo;
z ozirom, da se uže zdaj obstoječe velike nadloge in padanje vrednosti posestva v Trstu pri odpravi stare svobodne luke in z skleneno napravo velikih skladišč in cntrep6 v carino prostem okolišu novo luke, šo mnogo bolj povišajo, posebno s preveliko težavo pri dajanju ma-gazinov v najem — če tudi po mnogo inanjšej najemščini — kateri magazini so doslej največ najemščine nesli;
z ozirom, da zahteva pravica, da se mestu Trstu i njegovim prebivalcem prehod v nove razmere, ki so nastopek v državnem interesu zahtevane odprave tržaške svobodne luke, kolikor le mogoče olajša in ozir jemlje na popolnoma opravičeno tirjatve, da se varujejo Tržačanom životni interesi s primernimi olajšavami;
z ozirom, da je 15 percentni odbitek za stroške pri popravljanju in amortizacijo za poslopja, podvržena davku od hišne najemščine v mestu Trstu vsled kli-matičnih, zdravstvenih in gospodarskih razmer, kakor vsled posebnih tam navadnih, hišne vlastniko jako obtožujočih neprilik, dejanskim potrebam popolnoma nezadosten, in da resnično znaša 30 per-centov;
z ozirom, da je pri takih razmerah realno posestvo v našem primorskem mestu v resnici v velikej nevarnosti in da se tedaj mora podpirati; neobhodno je potrebno in opravičeno, da se ustavi od leta do leta rastoči davek od hišne najemščine za Trst pri vpisu za leto 1887, to je z 60 odstodki od polnih po zakonu določenih davkovskih postavkov za dobo najmanj 15 let; počenši od 1. januvarja 1888;
z ozirom, da ima državni zaklad od davka na hišno najemščino v Trstu znamenit dohodek, ker je to mesto šo le v letu 1881 plačalo 415.000 poprečnine, v letu 1887 pa vplača uže 840.000 gld., tedaj dvakrat toliko in več;
z ozirom naposled, da žalostna osoda zemljiškega posestva našega pomenljivega primorskega trgovinskega mesta hudo zadeva tudi tamošnji trgovinski stan, ki je tudi v zaupanji na uživajočo dobroto poprečnega davka in svobodno luke dober del Hvojega promoženja naložil na hiše in magazine, in da ta osoda hudo škodo dela obilim obrtnikom in delavcem, ki imajo premalo dela*), stavijo podpisani ta lo predlog:
Visoka zbornica naj sklene: I. Visokoj c. k. vladi naj se naroči, naj kakor hitro mogoče predloži zakonsko osnovo, s katero se ima zakon o davku na poslopja od 9. tebruvarja 1882 drž. zak. št. 17, kolikor zadeva noposrednjo državno mesto Trst, tako predrugačiti:
a)	da so odbitek za popravljanje in amortizacijo za poslopja, obdačona po najemščini v mestu, določi na 30 odstotkov;
b)	da se pri vpisu davka na hišno najemščino za leto 1887 ustavi ta za 15 let glede povišanja od leta do leta tako sicer, da so še le po tej dobi prične povišanje letnih 5 odstotkov in potem nadaljuje.
a) To je živa, pa Ž>ilo««tna rennitrn, katero vsakdo vidi, In iiuS magistrat ima h1h|>« orti, če 4« kaj hujšega ne, k»-r j-nilje v delo večinoma delavce iz I L:* lije. m-j tem ko stradaj" domačini. Kaj n», kak<. Ijudoljubno, plemenito in domoljubno je tol Ali bi no tu ne dalo pomagati?	(Stavec).
II. Ta predlog se izroča davkovskemn odseku, da so o njem posvetuje in poroča.
Na Dunaji, 25. februvarja 1887. Burgstaller, Coronini, A. Dubsky, Dr. Vidulich, E. Plener. Ludwigstorff, Chlu-mecky, dr. A. Weeber, Tersch, G. Suttner, Winterholler, Mauthner, Kiibeck, Wrabetz, Guido grof Dubsky, Baernreither, Bazza-nell^, Luzzatto I. pl. Franceschi, Ivan Valeriano Malfatti, Eduard Alberti, dr. Millevoi, knez E. Hohenlohe, Rafael Pozza, I. Nabergoj, Don Oentilini, B. Kowalski, Fried. Suese, Stobr, Pirquet.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Avstrijska delegacija je 4. t. m. brez vsake razprave dovolila zahtevani kredit, potem ko je poročevalec to s kratkimi, pa jako domoljubnimi besedami priporočil.
V ogerskej delegaciji je bila 5. t. m. kreditna predloga soglasno sprejeta. Poročevalec jo naglašal, da je odsek soglasno sprejel kredit, ne iz veselja do vojne, ampak v interesu miru. (Aponyi je izrekel, da se mu zdi potrebno javno na-glašati, da je iz zaupljivih izjav vojnega ministra razvidno, da kreditno zahtevanje ni tako, da bi vzbujalo bojazen. Sicer pa opravičuje kredit izjava ministra zunanjih zadev, da jo mogoče navskrižje mej vsho-dom in zahodom. Pod to izjavo, storjeno pod vladino odgovornostjo, moramo se vpognoti. — Bevethy bi želel politično razpravo, vzlasti razmere z Kusijo niso jasne. Govornik želi, naj se vlada krepko potegne za Bamostojin razvoj balkanskih držav, vendar naj se Rusija ne izziva, ker na Ogerskem nobeden ne želf vojne. Govornik ne bi rad videl, da bi se moglo očitati vladi, da svoje dolžnosti ni storila. — Grof Andrassy jo izjavil prejšnjemu govorniku nasproti, da vsak čuti, da zdaj ni ugoden čas za politiško razpravljanje; ampak parlament mora odgovorno vlado podpirati, da njeno veljavo nasproti zunanjim državam okrepi. Danes nema delegacija nobene bolj domoljubne naloge, nego da brez pogajanja, brez bo-ječnosti dovoli, kar so zahteva. Naša naloga se bistveno olajša z naznanili vojnega ministra ter gro njegovim besedam popolna vera, da je vojska v tako dobrem stanu, kakor doslej še nikoli ni bila. To je veselo, ker jez dola največjemu našemu sovražniku, pesimizmu.
D e 1 o g a c i j i ste se 7. t. m. zaprli. Grof Kalnoky je v cesarjevem imenu izrekel zahvalo za domoljubno enodušje in požrtvovalnost ter se zahvalil v vladinom iinenu za zaupanje. Avstrijsko delegacije načelnik jo v konečnem govoru naglašal pomembe sklepa, kakor velepomembna soglasna izjava za varnost države, ki bistveno podpro spoštovanje državo ter ojači nadejo, da se mir ohrani. Pri tem se zanašamo pred vsem na cesarjevo modrost in očetovsko Njegovo skrb.
Na Dunaji se kratkem prično ^škofovski pogovori14. V teh pogovorih, kakor poroča „Hlas", predlagalo se bodo mej drugim, naj se še v nekaterih cerkvah na Dunaji uvede češka božja služba in češke pridige. Pokneženi vrhovni praški škof jo užo 0. t. m. odpotoval na Dunaj, da se udeleži pogovorov, pri katerih se1 store jako pomenljivi sklepi. Njega sprejme i tudi cesar, da ga zaprisežo kakor novoimenovanoga tajnega svetovalca.
Vnanje dežele.
Iz Bolgarske imamo te lo važ-niše vesti: Iz Sredca 3. t. m. zvečer: Policija je užo več tednov opazovala razno spletke zarote, ki sejo imela danes izvršiti. Danes jo poskusila neka tropa, obstoječa iz nekdanjih bolgarskih častnikov, katerej 1 skoraj gotovo ni bilo znano, da jo bil upor v Silistriji zadušen, na suho zemljo stopiti ' na dunavskom obrežji pri Ruščuku, a bila je sprejeta z streljanjem ter se umaknola. i— Iz Bukreša 4. t. m.: Govori se, da je bolgarski vojni minister ukazal, da so I imajo v Silistriji ujeti častniki, ki so se , udeležili upora, ustreliti. Mej zaprtimi sta ' Karavelov in IJnapov, ki sta bila v zvezi ; s zarotniki v Silistriji in Ruščuku. — | Iz Djurdjeva 4. t. m.: Upor v Ruščuku jo povzročila ženijska četa; pehota se ni hotela udeležiti; ženijska četa je bila zmagana ter jo pobegnola na Rumunsko. Deset upornikov jo bilo ustreljenih. Zagotavlja se, da jo v Tirnovi in drugih krajih vstal upor. Tirnovo imajo uporniki v rokah. Brzojav mej Srodcem in provincijami je raztrgan. Zdi se, da so brezvladje širi po vsom Bolgarskem. — Iz Sredca 4. t. m:
Vojaški upoi v Ruičukn je bil zadušen* Častniki, ki so se ga udeležili, bili so usmr-* teni, ali pa ujeti. Mej teško ranjenimi sta polkovnik Filov in poveljnik Usurov. Vlada je izdala razglas, v katerem naznanja, da se je red v Silistriji in Ruščuku zopet napravil; vlada se zahvaljuje prebivalcem in vojakom v Ruščuku. Zarote za-početniki so bili zaprti, preiskava se je pričela.
Iz Sredca 5. t. m.: Poročila iz vseh bolgarskih mest naznanjajo popolen mir. Vlada je zaukazala naglo preiskavo zaprtih, da se nedolžni kolikor mogoče hitro oproste. — V angleškej spodnjej zbornici je 5. t. m. naznanil Ferguson, da je upor v Bolgariji popolnoma zadušen. Uprl se je manjši del vojakov v Silistriji in Ruščuku, povzročili bo upor beguni. V drugih krajih se mir ni kalil. Iz Ruščuk* se 5. t. m. poroča: Sodba o upornikih je izrečena. Petnajst zatoženih, mej temi devet vojakov, bilo je obsojenih k smrti,
pet vojakov i pctnajntlcluo, in on lastnik v trimesečno ječo. Polkovnik Filov so ni mogel zaslišati, ker je teško ranjen. Tuji konzuli so se Bkupno za to potegnoli, naj se kazenska izvršitev odloži, da bodo obsojenci imeli čas, obrnoti se v Sredeo za pomiloščenje. Iz Sredca se poroča, da je 4. t. m. sprejela vlada in minister zu-' nanjih zadev turškega poslanca Riza bej. Riza je svetoval, naj se stranke porazume i in izdelajo skupen program ter naj se prizadevajo pridobiti dobrohotnost Rusije s tem, da odjenjajo. Riza bej priporoča, naj se imenuje kak Rus za vojnega ministra, druga zahtevanja pozneje naznani. Vlada je odgovorila, da jo z sedanjim postopanjem svetu pokazala, da želi pora-zuma z Rusijo. Bolgarski upravnik v , Carigradu je vse dovolil, kar jo zahteval veliki vezir in kar se ujema z bolgarskimi interesi. Vlada jo pripravljena, ravnati se po nasvetih Rize bej-a. Riza je potem obiskal diplomatične opravnike. — Bolgarska vlada se bode na vsak način morala k malu udati, ker dolgo no more več vladati. Če tudi se je upor zatrl, s tem pa se ni zatrla nezadovoljnost, ki prej ali slej mora povzročiti nove novarniše upore. Taka vlada, kakoršna je zdaj v Bolgariji, , nema nikake trdne podloge, nikakega pravega držaja, tedaj tudi nikakega obstanka.
Iz Bukreša 6. t. m.: Zjutraj ob petej uri so bili v Ruščuku vsi k smrti obsojeni ustreljeni, razen ruskega kapitana Bolman in kapitana Elijev. Popotnike iz Djurdjeva pri dohodu v Ruščuk natanko preiskujejo. Jutri bo sodilo vojno sodišče nižje častnike in vojake. — Iz Sredca 7. t. m.: Thielman je zahteval, naj mu izroče šest častnikov, udeleženih upora v Ruščuku, ker so ruski podaniki. Riza bej jo v sultanovem imenu zahteval, naj so uporniki pomilostč. Uradni časnik naznanja: Osem častnikov posadko v Ruščuku, katero je vojno sodišče obsodilo k smrti, bilo je včeraj zjutraj ustreljenih; tudi k smrti obsojeni ruski podanik Bolman jo bil izročen nemškemu konzulatu. — V „Agence Ilavas" se 7. t. m. poroča: Ko so bili k t smrti obsojeni užo ustreljeni, izročil je Thielman bolgarskej vladi noto, v katerej pravi, da je bilo po spričalu ruskega poslanca v Bukrešu sedem častnikov upornikov, mej temi Uzurov in Panov, usmr-tenih, ki so ruski podaniki; on zahteva tedaj, naj so ž njimi, kakor tacimi postopa. Vlada pa je odgovorila, da so razen kapitana Bolmana, vsi obsojeni — Bolgari; oni so pri sodnjej preiskavi sami izrekli, da so Bolgari. Gledć družili obsojenih vojakov in zasebnikov utegne vlada bolj milostljiva biti. Vest, da je v Tirnovi počil upor, ni se potrdila. — Iz Bukreša so 7. t. m. poroča v „Agence Havas", da se niso usmrtili le tisti, ki so bili obsojeni k smrti, temuč tudi tisti, ki so bili obsojeni v ječo.
V	„Agence llavas" se 7. t. m. poroča iz Djurdjeva: Včeraj so v Ruščuku ustrelili skupaj 13 osob, moj temi dva četnika, dva stotnika, dva poročnika, dva civilista. V Sredcu so zaprli 24, v Bur-gasu 8 osob; zapr6 pa jih še več. V Plovdivu, kder je bilo več častnikov odstavljenih, in v Sredcu vlada strah. Tamošnji domobranci so bili razoroženi, ker so sumljivi; s zaprtimi neusmiljono ravnajo. — Iz Ruščuka 7. t. m.: Tu so delajo velike previdnostne naredbo, ker so ie bati noveea upora. V Ruščuku in Tur-
v	d r	idi
tukaji so mnogo oBob zaprli. — Iz Sredca 7. t. m.; Več osob, zaprtih 3. t. m., bilo je zopet izpuščenih. Po današnjih poročilih vlada mir v vseh bolgarskih mestih.
V	nemškem državnom zboru je bila 7. t. m. na dnevnem redu vojaška predloga. Vojni minister je izjavil, da o predlogi ni več mnogo omeniti. Pozabimo, kar je za nami, kolikor močnejša bo večina,
toliko pomenljivši vspeh. Beningsen je kažoč na izid volitev govoril za predlogo in za naglo dovolitev vaega, kar je potrebno za brambo in za prizadevanje nemške politike, da se Evropi mir ohrani. "VVindhorst meni, do ni treba, da se predloga izroči odseka v posvetovanje ter si pridržuje, stališče središča pri drugem čitanji naznačiti. Richter izjavi, da svobodnjaki stoje na tistem stališči, na katerem so stali, predno se je razpustil državni zbor; oni podadč zopet prejšnje predlogo in če se te zavržejo, glasovali bodo zoper zakon. Singer izjavi, da so socijalisti zoper predlogo, ker ljudstvo preveč obremenja. Potem se je pričela predloga razpravljati v drugem čitanji. Bismark je bil v seji pričujoč.
Na Nemškem se socijalizem od leta do leta strahovito širi. To neovržno pričajo volitve v državni zbor. V letu 1871 so dobili socijalisti pri volitvah 101.927 glasov, v letu 1874 351.670, v letu 1877 493.447, v letu 1884 549.990, t letu 1887 pa uže 774,128 glasov. Ce pojde to še nekoliko let tako dalje, potem pa socijalisti streho naredč nad vso Nemčijo.
V Italiji ni bilo mogoče sestaviti novega ministerstva; zato kralj ni hotel dovoliti odstopa prejšnjega ministerstva, katero tedaj ostane, kakoršno je bilo. Jutri se to ministerstvo zopet predstavi poslanskej zbornici.
moralo biti blizo 600, kar je veliko za Gorico in materijalni vspeh je bil tudi kaj pogođen, ker čistega je utegnolo ostati gotovo nad par sto goldinarjev.
Vsa hvala torej marljivemu in spretnemu odboru, ki nam je znal kaj tako krasnega prirediti.
DOPISI.
Rlcmanje, 7. marcija. — (Izv. dop.) — Dencs se je tukaj vršila volitev gospodarskega sveta naše podobčine. — Izvoljeni bo bili: Gašper Brdon, Andrej Kuret, Janez Prcgarc. — Proti tej volitvi se moramo pritoževati, ker prvič ni bila ta volitev nič redno objavljena, kajti stoprv zvečer pred volitvijo je hodil občinski sluga po vasi naznanjat, da bo drugi dan volitev, in Bog ve, ako je vsem javil važno stvar. — Kar se tiče izvoljenih, nemamo sicer prigovora, samo, da je eden treh uže prestar, zarad česar noče niti sprejeti, ker se tudi po postavi sme odpovedati.
Vsled nerednega naznanila se je udeležilo volitve le 18 gospodarjev, namesto da bi se jih bilo najmanj 100.
Tudi bi bilo dobro, da bi so bili volili le v računstvu zadosti vešči ljudje, a ne taki, ki ne znajo še pisatine.
Prav bi bilo, da se vrši nova volitev in to kaj bolj pravilno. — Dobili smo novega duhovnega v osobi č. g. Antona Koželja, ki nam je došel iz Skopega na Krasu. — Pri prvej pridigi jo na nas uže napravil jako dober vtisek, in kakor se vidi, bode tudi dober oskrbnik cerkve.
Dobili smo tudi iz Skopega dober glas o njom, kder so je ljudstvo lo težko ločilo od njega. Zatorej ga presrčno pozdravljamo in želimo, da bi nam mnogo let pastiroval. Bliža se praznik Sv. Jožefa; ta dan pričakujemo tudi naše tržaške rodoljube v lepem številu, saj je fletno pri nas!
Gorica, 7. marcija. — (Izv. dop.) — V nedeljo smo imeli, kakor znano, v na-šej čitalnici besedo, katero čisti dohodek jo namenjen Erjavčevej ustanovi.
Pričakovalo se je mnogo, ali vspeh je bil nad vsakim pričakovanjem.
Prišli so na besodo rodoljubi skoro z vsega Goriškega, posebno dosti duhovnov in učiteljev jo bilo, in tudi par Trža-čanov, i staršoga sina poslanca Nabergoja sem zapazil pri besedi. Videl sem po-sebno dosti veljakov iz vipavsko in tudi iz soško doline, kar vso me je prepričalo, da je narodna ideja na Goriškem jako dobro vkoreninjona. Pevcev je bilo skoro do 50 in peli so vse zbore pod vodstvom g. Mercine mojatersko.
Prav tako so igralci igrali, da je bilo veselje in da jih moremo povsem primerjati ljubljanskim močem. — V Gorici imajo pa tudi moža za to, morda enega nasprotnejših, ki bi prav dobro stal na čelu kacega zvaničnega dramatičnega društva. Deklamacijo in govor — tudi ta del besedo so je izvršil kaj dobro. Ali kar nas jo še prav posebno iznenadilo, bil je ljubljanski kvartet, kateri ni bil na programu, pa nas je radostno iznenadil; to vam ju bila harmonija!
Lepo jo od Ljubljančanov, da so nam napravili nenadoma toliko veselja. — S kratka: reči vam morem; bil sem užo na mnogih veselicah, ali tako navdušenega in po vsej pravici zadovoljnega občinstva še nisem kmalo videl. Veselje je trajalo do 2 uro popolnoči. Vseh obiskovalcev je
Domače vesti.
Nadvojvoda Rainer je obiskal v nedeljo popoldne Gorico in se napotil od tam v Gradiško ter se povratil zvečer zopet v Trst. Visoki gospod je napravil ta izlet čisto sam.
Nj. Visokost nadvojvoda Rajner jo odpotoval sinoč s svojo soprogo v Mletke.
t Maks baron Fluck pl. Leidenkron, bivši načelnik tržaškega deželnega Bodišča je po noči od 4. na 5. t. m. umrl.
Velikodušna oporoka. V soboto je umrl v Trstu trgovec g. Ivan Ponis iz Buzeta v svojem 74 letu. Ranjki je bil jako original gospod, ter bil na glasu radi svoje izvanredne varčnosti in točnosti, katere se je strogo držal tudi v najneizdat-nejših malenkostih. Zapustil je svoje premoženje v dobrodelne svrhe ter podaril siromašnemu zavodu 25.000 gl., mestnej bolnici 15.000 gl., benediktinskemu samostanu 2.000 gl. in podelil tudi izdatne svote svojemu rojstvenemu mestu. Svojim sorodnikom v Buzetu pa ni zapustil niti krajcarja.
Misteriozen samomorec. Krono raznim samomorom, ki bo se izvršili prošli teden, postavil je nek tujec, katerega je našel nek kraški kmet močno ranjenega in v nezavesti na starej openskej cesti in pripeljal v bolnico tržaško. — Ranjenec je potem v bolnici živel še dva dni v nezavesti, tako sicer, da zdravniki niso mogli spraviti iz njega besede.
V	petek je umrl in ker niso našli pri njem najmanjšega pisma ali znamenja, katero bi ovadilo njegovo ime in bivališče, začeli so po mestu popraševati.
Mej radovedneži je bil tudi nek mojster krojač, ki si je mrtvo truplo aamo-morca ogledal in hotel v njem spoznati prijatelja, ki je pred par dnevi iz Trsta odpotoval in je bil v odboru nekega tržaškega društva.	|
Vsled te izjave so poklicali v bolnico j še več znancev onega dobro znanega gospoda, mej njimi je bil tudi nek jako previden naš rodoljub in tudi neka go-špica, koje znanec je bil oni gospod. Vsi j ti so konstatirali, da je omenjeni mrtvec res njihov prijatelj in rodoljub D. in komisija v bolnici je torej neznanega mrtveca agnoscirala, listi tržaški pa so prinesli vest, da se je torej zvedelo, kedo je bil oni misterijozni mrtvec. — Prijatelji omenjenega rodoljuba so torej Bkle-noli, da sicer ne napravijo posebnega pogreba sainomorcu; ali vsejedno da se udeleže prijatelji tihega pogreba, katerega plačajo oni sami. Izdal se je tudi mrtvaški list in poslal vsem udom „Sokola" in drugim prijateljem omenjenega gosp. D. — Nekoliko mrtvaških listov poslalo se je tudi v Ljubljano in ko tam prijatelji g. D. čitajo list, zavzamejo se, kajti isti dan so videli g. D. živega in zdravega v Ljubljani. Tolegrafovali so torej v nedeljo v Trst, da g. D. še živi in zdaj je nastala prava konfuzija; prijatelji so odpovedali pogreb, a nekateri k ljubu telegramu niso verovali in so vsejedno mi-sterijoznega mrtveca spremili na pokopališče.
V	pondelek pa dobi nek prijatelj g. D. lastnoročno njegovo listnico, v katerej prosi šaljivo, naj se pošlje tudi njemu nekoliko mrtvaških listov, in zdaj so vendar vsi prepričani, da g. D. še živi.
Vsi tržaški listi zdaj prinašajo vest o mistifikaciji; ali kedo je oni samomorec, — kajti usmrtil se je sam, ker se je kesneje našel tudi revolver, — to menda se no zve.
Prijatelji g. D. so še v nedeljo, mesto da bi šli na pogreb, sešli se v nekej gostilni in veseli napili na zdravje in dolgo živenjo g. D. — Čudno na vsak način, da so mnogi prijatelji, gospodinja in še druge g. D. drage osobe v mrtvecu hotele videti g. D., akoprem mu ni bil podoben za las, kakor se to včasih pripeti. Okolnosti in pa fantazija!
Občni zbori delničnih društev. Dne 22. t. m. ob 5 uri popoludne bede imelo delniško društvo vodovoda „Aurisina" svoj letni občni zbor, — Tržaški tehnični zavod (Stabilimento tecnico Triestino) bode imel pa svoj letni občni zbor dne 24. t. m. tudi ob 5 uri popoludne. Na obeh se predloži bilanca in dopolni upravni svet. —
Porotne obravnave začno so v Trstu in v Gorici zopet 18. aprila t. 1.
Z Verdele 6. marcija nam piše prijatelj našega lista: Danes sem bil v rna-gistratovej kolibi, hotel sem imeti delavsko knjigo, -in ker sem narodnjak, zato sem zahteval slovensko pisavo, pa uradnik mi odgovori, da slovenskih knjižic nemajo več, a naši Vrdeljčani pa pravijo, da slovenske nihče ni prijel, razen enega; tedaj so jih pa moli snedli. Potem mi še uradnik reče: „Hočete vzeti to, ker jaz ne vem za druge". Plačam 12 kr. in odidem; pa še bom tirjal slovensko knjigo.
Hrabroslav G. Lahonsko. List „Piccolo" je zopet zabrenkal na pravo struno. — Ko se je zaznalo za veliko nesrečo po potresu v Italiji, brž je napravil oklic, v katerem vabi Italijane, naj nabirajo vsi majhne darove za nesrečneže; pristavil je, da jo kolekto tako vpeljati, da se je more udeležiti tudi najbornejši delalec; — vsak Italijan na Primorskem naj dade le 20 soldov, naj bode bogat ali ubog. — In res zdaj „Piccolo*4 prinaša na stotine imen darovalcev po 20 soldov, prvi podpisan je pa tržaški Župan dr. Bazzoni. — Na tak način se jo uže dosedaj nabralo par tisoč forintov, in ker Lahoni za stvar neumorno agitujejo, je gotovo, da naberejo veliko denara in s tem napravijo Lahonsko demonštracijo. Uprav te dni pa listi prinašajo tudi poziv za nabiro darov v namen, da se napravijo ustanove za ubožne dijake v Bosni in Hreegovini; te ustanove so pod protektoratom udov cesarske hiše; a za nabiro darov v ta namen se nihče nič ne briga.
Toraj za italijanske stvari je v Trstu vedno dosti denara in tudi takozvani pa-trijoti ne zaostajajo iz same bojazni, ali za domače avstrijske ustanove, za naše domače ubožce tu ni nobenega usmiljenja.
Iz tega se zopet vidi, kako je v Trstu vse temeljito pokvarjeno in kako napačno je, da se Lahonom povsod popušča. — Prave patrijote srce boli zarad takih prikazni, — ali polasti se jih neka obuplji-vost, in temu se ni čuditi.
Tržaške novosti:
Dve slovanski primadoni imamo sedaj v Trstu: gospico Mrak, rojeno Tolminko, ki pojo kaj izvrstno v nem-škej opereti v gledišču „Armonia" in gospico Kopka, rojeno Rusinjo, ki poje v operi v komunalnem gledišču; obe lokalni listi močno hvalijo.
Vreme. Pred 14 dnevi smo imeli tako hud mraz do 6° R. pod 0 ; a zdaj imamo užo kakih 8—10 dni najlepše pomladansko vreme, baš pregorko za zimsko1 opravo. — Mathieu de la Drome se je! zmotil; samo da marcij z repom no zvije, kar bi bilo jako nevarno za kmetijo.
Pijanost. V nedeljo zvečer je vozil kočijaž Angel G. iz Bazovice proti Trstu. Po starej nedeljskej navadi je bil dobro z vinom nalit in tako se je blizo „lovca" prevrnol iz voza in si pijano butico izdatno pobil. Pri tej priliki so je splašil konj ter dirjal proti mestu in še-le v Corsia Giulia so ga stražarji ustavili. Pijanega kočijaža so odveli v javno bolnico.
Nesreča. Kočijaž Jurij J. iz Ilre-novic jo včeraj zjutraj povozil na istr-skej cesti 60 letno Uršulo Brandolin. Starka si je desno roko močno poškodovala ter je morala v mestno bolnico, nespretnega kočijaža pa so zaprli.
Poskušen samomor. Mornar Ferdinand Bilek je pred malo dni pobegnol iz vojašnice, toda včeraj sogavjeli. Toda tudi svojemu spremstvu je ubežal ter skočil iz obrežja Grumola v morje. Po težkej muki so ga nekateri privatni mornarji rešili ter ga odveli vojaškej oblasti.
B ožj as tje zvila zidarja Elija Carabin ' včeraj popoldne, ravno ko je šel po stop- j nicah v hiši št 128 ulice Ferriera. Neare-' čnež se jo pri padcu poškodoval in so ga takoj odnesli v bolnico.
Policijsko. Tatovi so ukradli iz skladišča g. Julija Pollak v ulici Rossetti št. 3 40 kg. kave. Policija jim še ni prišla na sled. — Mornarja Andreja A. in Franja II., koja so zaprli radi tatvine, imela sta na parniku „lntrepido" druga Antonija P. iz Pirana, kateri jima je pomagal odnesti 2 vreči kave, vredni 160 gld. — Zaprli so tudi njega. — 60-letna prodajalka Marija M. so jo sprla se svojo 76-letno paj-dašico Marijo Urbane ter jo v svojoj jezi sunila v zid. Starka se je močno na glavi pobila, ter so jo odveli v bolnico. Vročekrvno M. pa so deli pod ključ. — Josip D., Franjo K. in Anton R., trije pravi uzorci tržaških mladeniČev so razsajali in tulili v gostilni g. Andreja B. —Ko prido do računa „korajžna" trojica ni imela 66 nč., da poravna svoj dolg, temveč začno gostilničarja zmerjati. — Ta pa je pozval stražarje, koji so junake odveli na hlad.
Sodnijsko 3. t. m. je bila obravnava proti Franju Kosičn iz Pliskovice, ker je posekal več sadnega drevja 19. januvarja, ko bi se imela obdržavati na njegovem posestvu javna dražba in napravil nalašč še druge škode v iznosu 91 gld. 40 novč. Dobil je 3 mesece ojstrega zapora. — Ivan Pertot, vulgo Kralj, iz Barkovelj je bil obsojen na 3 mesece težke ječe radi javnega nasilstva. — 44 letna Tereza Bieker iz Trsta je bila obsojena 7. t. m. radi prestopka §. 1. postave 25. maja 1883. br. 78 na 3 mesece zapora. — 3U letni Ljudevit Seccadenari je dobil 7. t. m. 2 leti in pol težke ječe, ker je-' ukradel 5. januvarja t. 1. v novej Inki i sodček olja, vreden 60 gl.
Gospodom učiteljem naznanjam, da mi je preostalo nekoliko iztiskov pokojnega mi brata Avgusta latinske maše „Pobožni vzdihi" in njega „Skladeb II." Te iztiske oddajem po nezaslišano nizkej ceni: „Mašo" po 30 kr., „Skladbe" po 15 kr. s poštnino vred.
Janko Leban, učitelj v A v b e r u (p. Štanjel pri Sežani). Mrljivost v avstrijskih mestih. Statistična osrednja komisija je to dni objavila letni pregled mrljivosti v večjih avstrijskih mestih in občinah za leto 1886. Na Dunaji je znašala mrljivost 28'5 od 1000, ker je izmej 780.000 prebivalcev umrlo 22.225 osob. Vendar je bilo mej temi 2622 tujcev (11-8%). V Pragi je'umrlo 39 osob od 1000, namreč 7134 od 182.935 prebivalcev, moj temi pa je bilo 1481 tujcev (207%); v praških predmestjih pa je bila mrljivost veliko manjša, če tudi ti kraji niso zdravi. Največja mrljivost jo bila v Drohobiču z 48*1 in v Ljubljani z 44*7 od 1000; najmanjša pa razen dunajskih in praških predmestij v Pelznu (25'6), v Budejevicah (25-2), v Pulji (25:), v Tri-dentu (23*1 od tisoč).
Potres V Liguriji je povzročil nad 100 milijonov frankov škode ; na primorji od Genove do Ventimiglia (francoske meje) usmrtil je okoli 2000 osob. Italijanski kralj jo prvi za ponesrečence podaril 150.000 frankov.
Kolera V Kataniji. Italijansko ministerstvo notranjih zadev je izjavilo, da jo bolezen v Kataniji podobna koleri, vendar pa ni huda in zato so ni uvedla karantena. | Nesreča, v rudniku Quaregnon pri Monsu je 5. t. m. sapa 144 delalcev zadušila.
Nova vera. V Angleškej se je osnovalo neko versko društvo, katero se imenuje: „nova in najmlajša hiša izraelska", ! ter veruje — na naravno človeško nesmrt-11 nost. Kamo vendar človeška pamet — i ali neumnost zabrede!
Borsno poročilo.
Borna jako mlahov», kurzl skoro vslh papirjev so postali nekoliko slabši in je tendenca za S* niže kurze. Se čudo, da niso Bolparske homatije prouzročile večega nemira mej b. rsijanci
Dunajska borsa.
dne S. marca.
Enotni drž. dolg v bankovcih — —	gld. 78" — „ v srebru — — — „ 79.75
Zlata renta---------„ 10H.70
6% avstrijska renta — — — — — „ DiVoO Delnico narodno banko — — — — „ 849"— Kreditne delnico — — — — — — „ 276'ŽO
London 10 lir »terlin--— — — „ 128-30
Francoski napoleondori — — — — „ 10'14'Va
C. kr. cekini —--— — — — „ »i'03
! Nemške marke — — — — — — — , 62.80
Lepa, velika v vseli ozirih
IZVERSTNA 8CRAVA,
s teletom, č v r s t i m j u n c e m, je na prodnj zarad tesnobe v hlevu — V farovžu v St. Petru na Notranjskem.
------- _ ---------------- —m— mi 11 ■
Novovstunovljeno skladišče
z bogato zn! igo najelcgantncj&ik in najmtejiih
gotovih oblek za gospoda
EMANUEL DEUTSCH.
- CORSO St. 2 -
poleg trgovine z cvetlicami gosp. rcrotti.
Ćusi mi je javili slavnemu občinstvu, da sem osnoval tvknj fllij«lkosvoj- trgovine z obleko m«. Dunaju ter isto odpri dna 5 l m
Onn oblek so jako nizke ter se prodaje po staivej ceni. Ttdi nh sprejemujo uarofibe io meri in to po bogattj izbirki uzorcen vsakovrstnega domaČega tn inozemskega sukna, ter ^ IzvrSujej • v naikrajiem hsu v mnjej dunajske) delalnici, pri tvrdki	Fr'ed & DeulMcli, Dunaj Schottenriug 10 po spretnih krojačih zelo solidno »m okusno.
Za mnogobrojno obiskov«nje prosi mijulu-dneje	1—5
Emauuel DcutMch Corso št. C-
Ekonomična krojačnica
IVANA BATELLI - Trst,
Barriera vecchia št. 6, I. nastp.
jo vodno bogato založena z oblekami po najnovejšem okusu; ter je vsled bogate zaloge blaga v stanju izvršiti vsakako krojaško delo. Cene so tako nizke, da se tekmovanja ne treba bati ter se izvršuje vsako delo elegantno in nkusno. — Gospodom naročnikom izjavljam, da izdelujem tudi obleke proti tedenski ali mcBečni obročni odplati.	13—24
Nove, bolj priročne 2-3
PODOBICE
v raznih barvah za družbo
živega Rožnega venca
dobivajo se 1 roža (15 listov) po 50 kr. (in poštnina) pri vodstvu
BRATOVŠČINE
v Ljubljani pri sv. Jakopu pa tudi potem vsih knjigarjev.
SREBRNICO
ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wtikensona popolnoma in stalno.
Prospekt zastonj. Karol Krcikenbaum 1	Braunsuhweig, 3—52
I TIVT I J Z \ za spolne in želod-I 1 I I \ I l\ /-\ čeve bolesti, nastope -LJ11 i Uli -l-okuŽenja i oslahenja rnožke slabosti, poluclj>\ žgečo vodo, močenje postelje, puščanje krvi, zabltje v. de, m za vse bolezni mehurja, droba in živcev. Tudi pismeno ponajnovejSem znanstvenem postopanju z neškodljivimi sredstvi.	3—52
C. Stro »tlel, specijalni zdravnik Lindan am Bodensee.
Velika zatona šivalnih Mrojev, izvoru ib za vsako porabo. S< a frdulb blagajni«*, koj* ni iiio«;. r a /. h 11 i a sigurne so proti ognja V. 1 k izbor KVelllnic za petroljn, ti ih in prostih, za oh^ain m za pren ftati. Prednja vsakovrstnih priprav xa popravljanje In prlprat Ijanjo birojev, s n< sebuo .iHaln co kovača in mekan ka ; pre|emajose poprave vsakojakih stn-jev pri
FILIPU BATICHU
T vta iifll* Acque<lMto št. 23. Naroffbe izvršujejo nemudoma poviatjem. Cene ne noje se konkurence.	1—3
S B C? J| rr ® * %
Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera so izvrši točno in solidno. 100-15
Sadno drevje, koči
in jajca za lego,
jabelka po baži: cesarjeviča Rudolfa, štajerski Mašancki, angleški zimski zlato-par-neni, zlato-bažna, zlato-reinske, sive rein-ske, carja Aleksandra, tirolska bela rožmarin, — drevešca z vrhom po 40 nve.,
mlajša debela po 20 nve. komad. Kruške najboljše vrsti, marelice, breskve, reinclandes (ringloti) in murbe po 30—40 nvč. komad. — Koči belega italijanskega rizlinga, rezf po 100 komadov 40 nvč. — Jajca za lego od 12tih najboljših gospodarskih in ležnih perutin, jajce po 15 nČ.
prodaje	2-3
Josip Stiegler,
oskrbnik nj. preuzv. grofa F. Coronini-ja, Št. Peter pri Gorici.
LA FILIALE IN TRIESTE
deli* I. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
VERSAMETNTI IN CON 1 ANTI Banconote: 2*l«0/« snnuo Interesie vert« preavvito di 4 giora 3 • >	» ■ » * 8 ■
3'i4	» ■ » »30 ■
Per 1« lettere di vorsamento attualraente in clrcoiazione, il nuovo tasso d' interesne co-mincierA a decorrere dalli V corrente. 31 c.or-l rente e 22 Novembre, a se :onda del rispettivo ' preavviso
|	Napoleoni:
2*[«°to annuo Interene venopreivviio dl 30 glornl 3 » » ■ * • >3 neti 3M4 ■» • t » >6» Banco Giro: Ban enote 2'///« sopra qualunque somma Napoleoni senza interesal Assegni
■opra Vienna, Prapa, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck. Graz, Salifiburgo, Klagenfnrt, Fiume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite
di Valori, divise e inca»so coupons '/«°/0
Antecipazioni
»opra Warrants in contuntl, interesne da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra \4*U provvitfione per 3 mesi,	orto
■ effettl5'[,0/o interesne annuo sino 1'imp
di 1000 per importi superiori da conr Trleoto, Ottobre 188	—10
S^ra-rilo. j
Iver je noki Josip Bamkopf, koji je deloval v Dalmaciji za razne tukajšne tvrdke, razum mnogih nerodnostih tudi proneveril iznos f.480, katere je povzdignol v mojem imenu pri semenišču Zmaje vic v Za dru, dasi ravno ni bil k temu pooblaščen svarim slavno p. n. občinstvo pred tem človekom, in prosim da so vsakdo slučajno neposredno na mojo tvrdko obrne.
V s t a u o v i 1	5—8
Ivan Stikarovsky 1866.
Tvorniška zaloga sukna v lirnu (Briinn.)
V enem opozorujem k bližujočej sezoni na mojo bogato zalogo sukna in pošiljam uzorce vsakemu zastonj. Bogati uzorci za gospode krojače nefrankirano.
Zgubljene in oslabljene
[
moške moči in nezmožnost
i
Na obroke! (70_47)
'»je pohiStvo taoecarlje, razno strižno-blago za ob eke. ure vsako vrsta
IVI. Coreni
via della L*t?na 8t«\ 1 P. II.
Važno
za trgovce z lesom
Podpisani proda v Logatci na železnici za vsaki denar:
600 kub. metrov bukovih in 400 kub. metrov jelovih drv in 400 pilotov, dolgih od 4—12 metrov. 2-3	Josip Gostlia.
Podpisani opozoruje slavno občinstvo
na svojo
trgovino z dežniki
v ulici Barriara vecchia it. 18 z boe .to
zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 250 naprej, vol nenl od f. 1.40 naprej, bombal-vi od 80 k r. naorej. — Tudi pooravljt prav po cen' deŽmke In solnčnike.
58—104	Glullo Grlmm.
Assicurazioni generali.
v TrMu
(duštvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavurovunje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na Živenje Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1884 f. 31,^90.870 83 Premije za poterjati v nasled-
njili letih	f 21,006 641*31-
Glavriica za zavarovanje žive-
nja do 31. d-r.emhra 1884. f. 83,174.^57'9.v Plačana povračila:
a]	v letu 1S84	f. 8,637.396
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1884.	f 178.423.338-51
Lftni računi, izkaz doaftdaj plačanih odškodovanj, tarifo in popoje za zavarovanja in sploh vsa natanjSiieja pojasnila s» dobe v Trstu u uradu društva.- Tet-gnateo, csal l III. v vpr^m [nadstropji.	15-36
<*»to% pripomoček! V*«kdn popolnoma ori;a<'i z ^enial-nlna offljeiićevim »lupom
brez nasle^iniih notranjih neredov ua potov iifičiii in z* vedno, često k-at ct'Ie v dobi 2 dni. o lo navid.zno npoz'lrsivljiv« iipzinoinost v v»,kej človefikfj dobi k kor tudi poluciie, s6 prijetnim, nečujnim, zunanjim zdravenj«m. 41—52 Svedočbe slavnih profesorjev in zdravniške brošurice, na tisoče zahval od po-
Eolnoma ozdravelih osob svetujo vsem olnim rabo ogijnnčeVHga »«Iapa, ki garantira gotov in trajen vspeh
Popolna priprav« z dotičnim podukom in zdravnifikimi spričevali for. S.SO. Pri poSl t vi r« dob'-o piti, da ne ne Rn«»zna kaj zivoj zadržuje in od ko i prih, ja.
Zavod za ordinaeije za tajne bolezni:
Dr. Karol pnjann
Duo »J
VIL Mariahllferslrass« 80.
Lekarna
Trnk6czy,
zraven rotovža
v LJubljani
na
velikem mestnem tr^u,
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prijeli pomenih zalival o naših Izborno skuienih domačih zdravilih. Lekarne Trnk6»:zy-jevih firm so: Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Gradci (na štajerskem) ena pa v V.jtiltlfntki. P. n občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena ziravila s prvo pošlo dobi, da nasl v tako le napravi: Lekarna Trnk6ozy poleg
rotovii v Ljubljani.
Cvet proti trganju
(Glolit , je odločno najb'-Ijše zdravilo zoper proti n, ter revma-tijfem, trg/uij« po udih bolečine v križi ter žlvoiii, oteklino, otrpnete ude in kite itd , malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, uar dokazuje obilno zahval.Zahteva naj s« samo «cvet zoper (r^nnje po dr. Maliću» z zraven stojrćim znamenjem 1 kr , tuitat 4 eld. 50 kr,
Marijaeeljske kapljice
la ielodeo, katerim «e
ima i.a tisoče ljudi zahvaliti sa zdravje, imajo izvrsten vspeh »Ti vseh bo-l znih v želodi'u in so ne-prekosljivo sredstvo zoper mankanje slasti pri jedi, slab želodec, urak. vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje glavobdl. krč v želodou, bitje sroa, zaba-tanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih In zoper zl ato žilo.stekleni ca velja 30 kr,, 1 tura t Sž g|d., 5 tuttatov samo 8 gld. 10F~ ^va lo! OpozHrinmo, da sh tist« Istinite MARIJACELJSKE kapljice doblviijo samo v Ukarni THNK0CZY- ja, zraven rotovža n i velikem trgu v Ljubljani.
či ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej vrnite
UST Planinski zeliščni *irnp kranjski, -^s®
za odrasle in otroke, ie najholjSi zoper kašelj, hripavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolučine : 1 steklenica SO kr , 1 tucut Š gl. Samota sirop za &8 kr. je pravi.
Kričistilne	ice,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osve-dočila pri zabasanjl človtškega telesu, gluvo »Slu, otrpnelih udih, skaŽenem želodcu, jetrnih in obUtnih boleznih, v škatljah h 21 kr. ; jeden za zavoj s 6 škatijami l gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
ZDRAVILA ZA ŽIVINO.
Štupu za živino.
liolr/nih kr iv, konj in pra^lAuv. Konju vnrujti tu Ptupii trKunJu po trevlh, l>-n avk, vseli nuleiljlvih kužnih bnle/.nij, knfljii. plućnih In vratnih boleznlj. trr nilpruvlju vso K i »te. iiidi v/.ilr-1 uju konj t' (IcImiUi, okrogle i iakruue.
Kravfdftlo innojjo d ol>re mleka-
Zamotek zrahil uim navodom vred velja h 50 kr., o zamotk v nhih« * gl.
Vsa ta našteta zdravila ne samo jirava dobijo
Cv*»t '/JI koilio Najbolj Bo mazilo za konje U , A KUUJ,!' pomaga pri prstćgu «11, ote-
kumi kolu n knpit-li i h bolnu ii, otrp-nanji v boku, kri£ it.: o'tikiuji n«K
in-titt rj i 11 lili 110
prali, issviJi'nji t.fl Cunji h.i lu.op'tivt) flu^ioi Itd..m kratka uri VHuli vinilnih noloznlii In liibnh, Stiiklo'acii t r il>li-nini navadom vrml h tuli o iu I (fld., 6 itttikl z mbil iiin iiiivud itn vred
samo 4 gld.
v lekarni TRNKOGZY-ja v Ljuk>ljani
zraven rotovža
in vsak da»i s poŠto razpošiljajo	9—12 —3
Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine.
Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja,
povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro 1 (Tergesteo).
Liuitnik društvo „Edinost".
Izdutolj in odgovorni urednik Viktor Dolenc.
Titkania V. Dolenca v 1>mu.
i
Ljubljanski Zvon.
Gld. 4.60. i Gld.2.-30. - Gld. 1.15.