Št. 126. V Gorici, v četrtek dne 2 . oklotra 1911 Iibala trikrat na teiei. in sicer f torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po posti 'piejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 13 K Posamične številke stanejo 10 vm. V Gorici se prodaja »Soča", v vseh tobakarnah. .SOČA* ima naslednje izredne priloge: Ob no^tem. Jetu^, Kažipot po 6ti-išioa in Gradiščanskem" in dvakrat v letu „ Vozni red že* letnic, parniko? iti pofcinih zvez". Ha naročila brez dopoiiane naročnine ge bo oziramo. / Tedaj XLI »Vso za narod, svobodo In napredek!« Dt. K^Lavril, Uredništvo j nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici vi nadstr. na diSBO. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v l nadstr. na levo v tiskarni; Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglagl in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3*rat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjam« vsako odgovornost. Odgovorni urednik m izdajatelj Ivan Kav&ič v Gorici. Teiofon &t. 03. Gorica, 1. 11. 11. Gautscli torej gre. Ta včerajšnja vest; je prišla kolikortoliko nepričakovano. Bila je sicer ena izmed kombinacij, a priča* kovalo se je, da cesar, sprejemši Gaut-sehevo demisijo, poveri sestavo novega kabineta staremu predsedniku; v nov kabinet bi bila prišla dva Čeha, — imenovala so se že različna imena, — itd. itd. Značilen je utis Gautscheve demisije. Ko, je šel Bienerth, so se vsi oddahnili, celo Nemci so ga bili že siti, ker so hoteli — še več. Sedaj, ko gre Gautscli, so brez izjeme vsi - razočarani. Spletkarjenje se mora pričeti znova, mnogo parlamentarnega, mnogo več zakulisnega »dela« je zgubljenega. Zadovoljni, namreč iz srca zadovoljni menda tudi socialni demokrati niso, saj so zgubili na Gautschu svojega najboljšega »paradnega sovražnika«. Tako dobimo Stiirghka: najbrže vsaj. Večna vprašanja se sedaj zopet vračajo v kolobarju: Češko-nemŠka sprava, parlamentarna vladna ali delovna večina, parlamentarizaeija kabineta; potem preži v zasedi mesno in sploh draginjsko vprašanje ter ves kompleks drugih razstreliv, s katerimi se je nevarno igrati. Cisto v ozadju steguje kakor hidra svojo glavo avstroogrsfca nagodba... Grof Stiirghk je fevdalen," Slovanom, socia-mirti reformam, demokraciji in svobodi če ne sovražen ,pa vsaj po'duhu in mišljenju tuj birokrat. Pred nekaj leti je postal iz sta jurskega deželnega funkcionarja in poslanca minister in od takrat je prestapal iz kabineta v kabinet kakor slaH vest. ne da bi bil storil kaj dobrega ali kaj posebno slabega; držal se je vedno »zlate« brezpomembne, brezstrastne in brezvplivne srednje poti. Tako se ni zameril nikomur nad mero. In ta človek, navidez brez .temperamenta, s plemiško krvjo in plemiškim klerikalnim mišljenjem, združenim z birokratskim; navadami, postane ministerski predsednik. Po znanem nemškem pregovoru se morda baš njemu repa najbolj odebeli; a česar ni zmogel bistroumni »Gor* Tiskarna" A. (Sabršček (odgov. J. Fabčič) tiska i« »al. upravni in parlamentarni talent dr. pl Koerber, česar ni zmogel koneiliantni, premeteni in zaupanje vzbujajoči Gautscli, to da naj se posreči Sttirghku? Morda; gotovo mora imeti lastnosti, ki ga priporočajo dvoru, visokostoječim vojaškim, upravnim, min istcr ialn t ni in drugim osebam, kamarili itd.; a mi dvomimo, da bi ga vse te lastnosti vsposobljale za predsednika takega zbora, kakor je državni zbor avstrijskih kronovin in dežel... Z Jugoslovani je stara pesem. Naj bo Gautscli, naj bo Stiirghk, naj bo Bienerth ali kdor že: Pri sestavi kabineta Jugoslovani ne pridejo v poštcv. Bila je sicer prilika, a po zaslugi celokupne jugoslovanske delegacije je šla ta prilika rakom žvižgat. Odveč je, prepirati se o potrebi jugoslovanskega ministra, bodisi vplivnega re-sortncga, bodisi rojaka. V času, v kaker-šnem živimo, ko so nam minister-rojak Prade, Schreiner in taki kopali grob, v časti, ko so imeli Nemci med ministri tako prouonsiranc slavofobe. kakor Dersehat-to, KMtta, dr. Hoehonburgerja, sedaj Stiirghka in dr., nam je odločen in verziran ininister-rojak več ko potreben; ncglede na to, da je institucija miuistra-rojaka sama sebi nasprotje, ki izpcdkopava sedanji duaiističuo-centralistični režim in iz katere in s pomočjo katere bi se eventualno najprej dalo ustvariti legalno konstituiranje narodnosti kot kulturno-politične aH pa realno-politične enote, v nasprotju z zgo-dovinsko-političn:) enoto, proti kateri gre ves tenor naše narodne politike v onih intervalla lucida«. ko se zavedamo svojega smotra: Zedinjene Slovenije kot realno-politične, avtonomne upravne enote. Mi torej nismo zadovoljni. Cehi tudi ne, ker nimajo absolutnega gospodstva nad vso svojo deželo, ker niso zadovoljni z moravskim premirjem in ker jim Masa-rvk kakor slaba vest vedno kaže v »Času« zrcalo njihove, mladočeške, precej ponesrečene politike, odkar so se Mlado-čehi spustili v za bodočnost nevarne kompromise s Klofačevci. Poljaki bi radi iztisnili vladi denar za vodne ceste, kakor iztisne vešča gospodinja limonin sok, Ru- sinom se godi, kakor nam, in še slabše; Runuuiov je premalo; Hrvati si žele več stika z Evropo, od katere so v svoji Dalmaciji čisto odrezani; Nemci nervozno nategavajo uzdo, ki jo drugi narodi nestrpno trgajo; Italijani bi radi vse skupaj zmešetarili ne glede na .narod in mišljenje, da bi le končno dosegli svoje vseučilišče. Brez ozira na narodnost smo pa vsi — lačni, t. j. za svoj denar ne dobimo njegove vrednosti, ampak manj. Vsa ta snov izgoreva v strankarski!] ognjih, nezadovoljnost pa raste in raste... Nezadovoljnost je mati napredka. Ona budi demokracijo, ona sili speče moči k rušenju in gradnji, ona prisili individij k organizaciji; nezadovoljnost s kulturnim stanjem, z množino stvari, ki so mi na razpolago, da z njimi utešim svoje telesne in duševne potrebe, nezadovoljnost s »standard of l:fe< se glasi čim dalje, tem huje. Med tem pa zasedajo zbori, debatirajo poslanci, kriza nastaja iz krize in minister gre za ministrom — p;>t vseh ministrov. Zaenkrat imamo Stiirghka in pričakujemo novih pogajanj, novih fiaskov, novih kriz in novih ministrov, eventualno tudi novih volitev. Dokler ne dočakamo tega, nam je svobodno pričkati se s klerikalci o vrednosti zaščitne carine za Avstrijo na snloh in za Slovence posebej, ter se prerekati z načel polnim dr. Šusteršičem o vrednosti ministra-rojaka. Za 5"steršiča je menda res načeloma najbolje, da ni nik-do drug naš minister, dokler je grozdje zanj prekislo. Vseh vernih duš da1;. Kakor meihento je ta Gautscheva d ;:nsija. Ce bi se hu--moristen statističar spravil w\ delo, bi na vernih.duš dan objavil lepo številce ^nih, ki so bili avstrijV-.i ministri, pa -niso'več •.'.. Na današnji dan se tudi slovenska državnozborska delegacija uljtidno prosa, naj kupi mrtvaški venec z napisom: »Ave, alma mater!« Taka je naša pojitična jesen. Boljše nismo vajeni. In je tudi zaslužili nismo. K. DOPISI. Iz komenskega okraja. Z Velikega Dola. — (Obljubljena notica o socijalno-demokratičnem shodu, mal odgovor »N, C« in še nekaj). Dne 25. maja 1.1. (na Vnebohod Krist.) se je vršil na dvorišču' Alojzija Živca št. 4 socijalno-demokratičen volilni shod radi državno-zborskih volitev, ki so se vršile 13. junija* 1.1. Ko so »zavedni« Velikodolci zvedeli za ta shod, je bila njih prva skrb, kako ga preprečiti. Prečastiti g. Leopold Stubelj tuk. vik., je tega dne pri popoldanski $luž-:bi božji pozival vernike, da je treba tak shod preprečiti. Zares je zbral-s pomočjo jurista Mihota svoje pokorne baeke v čipkarsko Šolo, kjer so se posvetovali, 'kako nastopijo na shodu, da bi ga preprečili. Zbrali so se skupaj najslavnejši hujskači in kričači; pa tudi nežni velikodolski. spol je bil udeležen na shodu. Miho je zbral šolske in druge otroke po yasi, ki so pomagali razgrajati. Ko je pričel shod, je zahteval podžupan I. predsednika in potem je naš poznani Miho dvignil svojo kapo, nakar so pričeli kričati najprej otroci in potem še4e drugi udeleženci. Pripomniti je, da so imeli naši »Zavedni« polena v rokah in nekaj kamnov je padlo oreii zid na dvorišče. Najbolj navdušeno sta kriČaii, gospica kuharica tuk. g. vikarja in Nute-tova boljša polovica, strastna plesalka in sedanja tercijalka. Tudi nas »Škof« se je-ta dan postavil. Radi kričanja, kakor se je sam izjavil, so se mu usta razširila za jedno kvarto. Ni čuda, včasih ga je bilo slišat od Smrdeta v Komnu na velikodol-ske Poljane.; Šol. otroci in prečiste Ma-. rijine »device« s svetinjo in škapulirjem .; na vratu so raztegovali usta, postavili se ¦ proti govorniku in drugim navzočim so-cijalistom ter se tolkli-po onem Častitem delu telesa, ki ga tu ne moremo imeno-j vati. Slišati ie bilo tudi razne izzivalne j bW^:'e kakor barabe in druge podobne ! psovke. Maksim Gorki. FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) In kmalo nato je že sedel zjutraj za mizo inv drsaje s kazalcem po slovanski azbuki, je ponavljal: »Az ... Buki ... Vjedi Ko Sta prišla do »bra, vra, gra, dra«, deček teh zlogov dolgo ni mogel citati brez smeha. Vsa ta modrost je Šla Fonii z lahkoto v glavo, skoro brez truda, in kmalu je že čital prvi psalin v psaltirju: »Bia-žen mo-ž ... ki ne ho-di v zbo-ru hu-dob-nih...« »Tako, milček, tako! Prav, Fomtiška!« mu je govorila teta, vzradoščena nad njegovimi vspehi. »Si že priden, Foma!« je rekel Ignat pohvalno in resno, ko je bil povprašal, kako napreduje sin. »V spomladi se peljeva v Astrahan po ribe, v jeseni pojdeš pav šolo!« - '¦"" 'oifiir Dečkovo življenje je hitelo naprej, kakor kroglja z zore. Tetka, njegova učiteljica, je bila obenem tovarišica njegovih iger. Prihajala je Ljuba Majakina in pri njiju se je starka veselo izpreminjala v ravno takšno dete, kakor-šna sta bila ona dva. Igrali so skrivalnice ali slepo miš; otrokoma je bilo smešno in prijetno videti, kako je Anfisa, oči zavezane z robcem, široko razprostiraje roki, oprezno stopala po sobi, a se vendar zadevala ob stole in mize, ali kako je, iskale jih, lazila po raznih skritih kotih, prigovarjale: »Ah, navihanca ... oh vidva hudobneža ... kam sta se le skrila? a? ...« In solnce je laskavo in radostno svetilo staremu, izrabljenemu telesu, ki si je bilo ohranilo mlado dušo, staremu življenju, ki je na vso moč in kolikor je znalo, krasilo pot življenja dvema ot koma ... A tetka je nagovarjala :'.•» z oči ta'ločim in plačočim glasom, Ignat je hodil zjutraj za^na na borzo in se včasih ni vrnil do večera, zvečer;je šel v ejo občinskega odbora, na obisk ali kam drugam. V^krai \i prihajal pijan domov. Izprva se ga je Foma ob takšnih prilikah izogibal in se skrivaj, potem pa se ga Iz navadil, kei je videl, da je oče v pijanosti boljši nego trezen: da vč prijaznejši, pripro-stejšl in nekoliko smešen, če se je zgodilo ponoči, se je deček vedno prebudil od njegovega grmečega glasu. »Anfisa-a! Rodna sestra!'Pusti me k sinu ... k na-siedniku ... pu-usti-me!« »Pojdi, pojdi, pa zashirči. ti nemarni človek! Kako si se ga zopet navlekel, a? In star si Že ...« »Anfisa? Ali lahko vidim sina? Vsaj z enim očesom? ...« »Da bi t; le obe počili cd pijanosti ...« Foma je vedel, da tetka ne pusti očeta, hi iznova je zaspal ob šumu njegovih Klasov. Kedar pa je prišel Ignat po dnevi pijan domov, ie takoj prijel sina s svojimi velikimi šapami, nosil Fomo s pijanim, veselim smehom po sobah in ga vpraševal? »Fomka! Česa hočeš? Povej! Daril? Igrač? Kar prosi! Zakaj ničesar ni na svetu, česar bi ti jaz ne kupil. Milijon imam! rlahaha! m še več bom imel! Si-li razumel? Vse je tvoje! Haha!« In hipoma je ugasnila njegova radost kakor ugasne sveča, če potegne močen veter. Pijani obraz je drhtel, oči so rdele in se polnile s solzami in ustnice so se kfem-žile v plah in žalosten nasmeh: »Anfisa! Kaj naj počnem, ako mi umrje?« In takoj po teh oesedah ga je obvladala besnost.. »Ve požgem!« je zarjul in se kakor blazen zagledal v katerikoli temni kot sobe. Vse uničim! S smodnikom razstrelim!« - ., • »Ali bo-bodeš tiho, ti spak, ti grdi! Ahi hočeš otrtfka prestrašiti? Ali želiš, da oboli?« je jadikovala Anfisa, in to je bilo dovolj, da je Ignat hitro izginil, mrmraje: »No-no-no! Že grem, že ... le ti ne kriči, ne razsajaj... Ne straši ga! ...« Če Fomi ni bilo dobro, je zanemarjal oče vsa opravila, ni hodil z doma, dolgočasil je sestro in sinu z brez-miselnimi vprašanji in nasveti, ter hodil mračen, prestrašenih očij in ves iz sebe po sobah ter vzdihoval. »Zakaj jeziš Boga?« je govorila Amfisa. »Le počakaj, da pride tvoje mrmranje do njega in kaznoval te bode za ivoje tarnanje o' njegovi neusmiljenosti « »Ah, sestra!« je vzdihnil Ignat. »Premisli vendar — če se mu kaj pripeti ... potem ?e pokvarjeno vse moje življenje. Čemu naj potem še živim? ...* ^Podobni prizori in burni prehodi očetovi iz enega razpoloženja v drugo so ižpočetka plašili dečka, 'toda kmalu se jih je privadil in, videvši skozi okno očeta, ki je težko lezel raz sani, je ravnodušno govoril: • »Tetka! Ata je prišel zopet pijan domov!« "¦ ... Prišla je' pomlad, in da izpolni svoj obet; je Ignat vzetima s seboj na parobrod, in tedaj se je razgrnilo pred Fomo novo življenje, bogato raznovrstnih vtiskov* Cenjeni ^Hatelji, sodite, so-ti to za-, vedni Velkodolci ali -podivjana drufoai, soli to Marijine ali hudičeve hčere (odgovor notici v neki' štev. »N. C«), so-li to »Orlice« alt »sove« n so-li to '»Orli« ali »čuki«. Ako se jim očita dejstva, pa poreko (so že rekli), da je vas onečaščena. I, seveda je onečaščena, pa še kako. Sramota, da io med Slovenci taki ljudje in taki posvečeni in neposvečeni .ljudski zapeljivci, ki napravijo iz dobrega, poštenega slovenskega ljudstva podivjano druhal.. Sramota! Fej! Neka štev. »N. C« piše, da učiteljev Sinček -zmerja »Orle« (kako?). 'Ni čuda, saj jih je obiskal 1. okt. t. 1. sam čuk (to je bila zares prava žival). Pa tudi nekateri »orlici« sfe zmerjajo -(če se med seboj vjezijo) s' »čuki« in vsa javnost ve o »čukih«, potem pa ne^bi vedel tega nedolžni učiteljev sinček. •Za sklep naj povemo, kako se je tu znatno »pocenila« goveja živina. Dne 24. okt. 1.1. v torek po 3 uri popoldne je pro-! dala neka žena z Velikega Dola" v Komnu »bika« za 20 K. »Tele« mora biti Še bolj po ceni. Omenjamo, da je bil ta »bik« sa-kramensko-hudičeve pasme. Na zdar! Iz ajdovskega okraja Čuki v Šmarjah na Vipavskem so imeli zopet svoje veselje. Iz preiskovalnega zapora je izpuščen tisti njihov Živec, ki je pod obtožbo osumljen tatvine pri Štublju. To je" bilo veliko veselje za gospode »orle«. Krulili so in streljali. »Orli, zatrobite«! je dal »toefel« 2ivec in zatrobili so. Obnašali so se potem tako, kakor so navajeni. Da bi se Šmarje že otresle te škandalozne zalege! Iz Rihemberga. — Občinske volitve v naši tako obširni kakor tudi raztreseni občini so vkljub brezsranunim ma-frinacijam in ialzifikacijatnod strani nasprotne stranke, ki je imela škarje in platno v rokah, skončale povoljno za napredno stranko. Od 30 starešin vdobila je napredna stranka 20 in nasprotniki 10 zastopnikov. Človek, ki ni še prišel v stik z možmi a la Pavlica, Štrancar in kompa-nija bella, si sploh ne more predstavljati boja, ki se je pri nas ravno izvršil. Tretji razred je izšel častno med tem, -ko je bila zmaga naše stranke v H. razredu nad vse pričakovanje velika, kajti obilo naših volilcev je ravno v tem razredu izostalo.. Tudi v I. razredu bi bila zmaga naša, ko bi ne bilo v naših vrstah »skisavcev«. Zhačajne te može smo si zapomnili in o priliki jim pregledamo obisti. V prvem razredu je mnogo časnih občanov (dr. Gregorčič, Ber-buč ...) ki imajo za obino le to »zaslugo«, da nas počastijo pri volitvah. Enako s temi skrbi za krščansko vero sloviti baron Levetzov. in še kak Lah ali Nemec, ki ima tu slučajno volilno pravico. Seveda s temi je volil veliki pobožnjak M. Ličen, oba duhovnika, Pavlica in dr. Toda Vkljub vsej tej zvezi bi bila naša zmaga, da bi nam ne bili vskočili trije (Pe-klovski, Drejcev in Kresir), ki so brez •pravega prepričanja in energije, V reservi smo imeli tudi še 1 ožit. 2 glasa. Toda gori omenjene so od doma vlekli naravnost na volišče in jih vtaknili v komisijo, kjer sta jih Pavlica in hotelir Ličen držala za vrat. Sicer pa so tudi naprednjaki tako in tako mislih* voliti in tudi volili nekaj nasprotnikov v tem razredu v,odrnr. Kakor sporoča zadnja »O.rica«, bode ptM volitvam (seve samo proti ffl. in II. razredu) vložen najbrie vtok. Volilne imenike je .napravila nasprotna stranka. Ugovori zoper iste so se vlačili na dolgo in široko skozi dve leti, komisija je bila .pri volitvi pristna, ki nam je pojedla 50 glasov in sedaj, ko je zmaga naša, grozijo nam z »rekurzom« ... Mi smo pa ljudje poštenjaki, ki nič ne grozijo, pač pa ukrenejo potrebno, da se izključi Jjultka iz pšenice in poskrbi, da bode seme zdravo. Opozarjamo - že ' sedaj merodajne oblastnije na neizpodbitno dejstvo, da je bila volilna komisija sestavljena iz strogo Pristranskih mož, kar lahko potrdi tudi tudi politični komisar, ki je nadzoroval volitve. Volilne imenike je nasprotna stranka napravila po svoje; sedanja doba občinskega zastopstva traja že mesto - 3 nad-6 let in sedaj še grozi ta brez-sramna stranka z ugovorom?! Poklicana oblast naj nauči te .ljudi pameti, če bi trkali in moledovali. Zadnji Čas je, da se občina otrese izkoriščevalcev krvavih žuljev bogatih in ubogih davkoplačevalcev. Brje. — Kandidati, ki sta jih določila župnik in župan za Brje. pri obč. volitvah v Rihenbergu, so dobili v vseh treh' razredih komaj po kakih 6 glasov. Brje so torej volile napredno in ker šteje ta (šolska) občina blizu 700 ljudi, tudi odločila v dveh razredih zmago. Ostal je le eden kler. starešina, ki pa ni dobil izimši svojega, niti ne enega glasu z Brjij, katere bo zastopal. Možu ni zavidati zaupanja* ki je vživa v rojstnem svojem kraju! Z narodne meje. V »Slovencu« smo čitali ta-le članek: V Cmureku (Mureck) je umrl lansko .leto župnik rodom Slovenec. Njegovim naslednikom.je bil imenovan trd Nemec, Giaškemu (sekovskemu) škofu je bilo dobro znano, da bivajo krog Cmureka še Slovenci; dozdaj je bila tudi navada, da je mogel le Slovenec dobiti to župnijo. Zato je vprašal škof novoimenovanega župnika, ali hoče imeti novi župnik Slovenca za-kaplana. Odgovor se je glasil, da ni treba — in poslali so kaplana Nemca. Čemu je sploh bilo to vprašanje,' ako je ljudsko štetje pokazalo, da bivajo Slovenci v župniji Cmurek? Kako hoče župnik opravičiti krivico, da nimajo Slovenci tod ne enega slovenskega spovednika? Pri Sv. Lovrencu nad Airvežem blizu Ivniee (St. Lorenzen ob. Eibiswald)f'lje umrl nedavno zadnji slovenski župnik. Zakaj? Njegovim naslednikom je bil imenovan Nemec, ki je koj prvo nedeljo začel nemško pridigovati. — Nihče se ni uprl. — Kdor ni razumei, se je sramoval in ni upal reči, da ni umel pridige. Kaplja pod Sv. Duhom (na Ostrem vrhu) je mala župnija. Prosil je za njo Slovenec Tomažič. *Ta župnija ni za Vas,« so mu dejali, »za Vas imarno dekanat.« In postal je dekan, a v nemškem kraju. Kjer ne more pastirovati Slovencev. Kaplja je dobila nemškega župnika. Na vprašanje slovenskega zuphi(ka: »Ja, wie konnen solche Leiite belchien, deren Pfarrgeistliche nicht slovvenisch konnen?« — »So viel weiss ich sbhon, wenn er zur Beidhte kommt, dass er et-was gesagt hat, was eine Materje fur die, Absolution gibt Was ich den Leuteti deutsch sage, verstehen sie mich schon, \venigstens die Busse. Es geht.« Na vprašanje, zakaj se ljudstvo ne upre, saj bi lahko poslalo pritožbo, uko treba do Rima, se je glasil odgovor: Že v Šoli sliši slovenski otrok cesto: »Kaj, čemu se boš učil »bindiš«, to je za nič, glej, jaz sem že gospod postal, pa še bindrš ne znam; če se boš učil nemško, boš tudi ti kaj veljal, z »bindiš« ne prideš nikamor.« Ker je to preveč sramotno, zato si nobeden še povedati ne upa, da nemško ne razume. Zato pa tudi zavoljo sramote, ki ga čaka, noben Klc venec še pri spovedi ne upa reči, da ne umeje nemškega župnika. Do zdaj so se v omenjenih obmejnih krajih učili otroci vsaj veronauka v materinščini, zdaj so pa mladi župnik že začeli z nemškim katekizmom. Tako poroča »Slovenec«. Kaj pravi k temu »Vseslovenska Ljudska Stranka? Kaj pravijo k femu slovenski škofje? !^ič, marveč pustijo germanizacijo Slovencev v cerkvi, samo na papirju malo potopo-tajo. — Tu bi bilo kaj dela za »Slovensko Stražo«. Ali ta je v »Obrambnem Vest-niku« že povedala, da jej je malo mar za obrambo Slovenstva ob meji, mar Jej je le za to, da ostanejo ljudje katoličani!! nosti, v kateri so se dosedaj in se še sedaj nahajajo. Slovenci smo, žalibog, še v prvi dobi razvoja brez lastnega trdnega koraka navajeni vklanjati tilnik pred vsakim, ki nas za prst presega. Z neko malomarnostjo gledamo, kako nas izpodrivajo tujci in nam odkazujejo v naši domovini kakor sužnjem slabejša mesta za vratih in to na vseh poljih, vse povsod in vedno, vedno. i Trpijo nas poleg sebe, ker smo priden, nadarjen in povsod uporabljiv, vendar nesamostojno in ne dovolj odločno nastopajoč narod. Sokolstvo se dobro zaveda, v kakšnemu stanju smo Slovenci in ker vidi, da nimamo šol, kjer bi nas vzgajali kot svobodno-misleče ljudi — si je vzelo za nalogo, začeti že pri naraščaju, mladeniču, ženi in možu vcepljati narodno zavest in spoštovanje do samega sebe. V naših so-kolskih telovadnicah se vzgajajo vsi sloji in spoli vseh starosti za pridne, odločne in pogumne boritelje; in nadalje za pridne obrtnike, trgovce in kmete z edno besedo — pridne gospodarje. Le tedaj če imamo med seboj vse to, kar smo dosedaj navedli, smemo z gotovostjo pričakovati, da tudi nam zasijejo žarki gospodarsko nas osvojujočega solnca. Goriški Sokol dela Že skoraj 25 let v tem smislu-. Da je imelo Sokolstvo lepe" uspehe, za to treba se le ozreti po Goriškem in vsakdo se prepriča o resnično marljivem delu »Goriškega Sokola«. V krajih, kjer je poprej vladala brezbrižnost, so postali hkrati dobri slovenski sobojevniki na vsakem polju. Da pa Sokolstvo izvršuje vso to delo, treba mu je denarja in da ne nadleguje vedno istega občinstva, se poslužuje društvo prireditev, javnih telovadeb, zabavnih večerov, sploh nastopov, da tam pokaže svoje delo in da iz čistih doneskov si opomore pri sokoisikem delu. Dolžnost vsakega Slovenca je, da se udeležuje takih prireditev in tako vsak posameznik s skromno vstopnino pomaga društveni blagajni. Žalibog jih Jp dosedaj bilo mnogo takih, ki so le radi zabavljali in le z nekako mržnjo gledali so-kolsko delo. Izmed mnogih pristašev pa, ki ji ima Sokolstvo, so bili tudi taki mlad-neži, ki so le iz komodnosti niso udeleževal i takšnih prireditev. Želeti je, da se razmere spremenijo in da se vsak goriški Slovenec in iz okolice vdeleži dne 12. novembra prve jesenske Sokolove prireditve pri »Zjatem Jelenu«. Vsak Slovenec, naj si je že Sokolov član ali ne, naj pridno agitira za to veselico in naj bo ta večer vsem Slovencem iz Gorice in okolice večer radosti in zabave. . * !' ^ Pokažimo, koliko % onih 10.000 nas je. Na zdar in na svidenje na Martinovem semnju 12. nov. »pri Jelenu«! Sokolske prireditve v Gorici. Namen teh vrstic ni, da bi goriškemu občinstvu razkladali, to naj dosežejo predavanja, o pomenu in veliki nalogi Sokol-stva, uverjeni pa smo, da mora vsak posameznik — izvzemši zlobneže, priznati veliki pomen Sokolstva za slovenski -narod, za Slovane sploh. Z mirno vestjo lahko trdimo, da je edmo Sokolstvo zmožno in poklicano v to, da reši Slovence hlapčevstva in suž- Družba sv. Cirila in Metoda. Ža narodno šolo na Blančj se je nabralo pri Bognarju v Ozeljanu K 12'08, Najmočnejši so bili l.ckvtčani. Hvala jim! Število otrok v družbenih zavodih. — Število vseh otrok, ki zahajajo letos v družbene zavode, znaša 3144. Pomnožili so se nepričakovano obilno. Mešana dvarazrednlca v Krminu šteje letos 72 otrok. DomaČe vesti Pevski zbor slovenskih akademikov v Pragi je kakor vsako leto, tako tudi le-tcs zapel na praških pokopališčih dne L novembra tamkaj pokopanim Slovencem nagrobnfee. Podgorski župan g. A. Klančič bo obhajal v soboto 40-fetnfco svojega župa-novanja v obširni podgorski občini, V soboto dopoldne ob II. uri bo slovesna seja občinskega starašinstva, zvečer bo svirala godba po Podgori, umetni ognji bodo švigali v zrak. Podgora hoče na lep način proslaviti 40 letnico županovanja zaslužnega domačina gospoda Kiančlča. Majhna nesreča se Je pripetila poslan* cu Fomi. Spodtaknil se je v svojem Članku o ljudskem, štetju v »Gorici« v soboto pa rekel, da je bil on predsednik posebnega odbora za ljudsko štetje. Ali predsednik tega odbora je bil dr. Medvedek, Fon pa je bil le predsednik volilnega odbora! Sa- Trtohvalnež niti tega ne Ve, kateremu odboru je predsedoval.— Za danes rečemo le to: da samohvala in nesramno izkoriščanje skupnega dela v mestu v strankar-sko-klerikalne namene; ¦' zapostavljanje zashižnejših vzbuja občo nevoljo. To je nevarno. Parnet, poslanec Fort' v »Gorici« in dr. Pavlica v »Prim. Listu«. Za narodni muzej so darovali: Gosp. J os. Balič, učitelj, Vrh Sv. Mihaela, 18 dar. 1. Bernardi, Lettere suh" Istria. 2. Inni ed orazioni ad ušo della Chies-a Na-tionale Italiana, Dunaj 1. 1784. 3. Dolinar, iPesme v Nedele celiga Leta. 4. Slomšek, Keiščanska beseda katoliškim rnisjonam pomagati. 5. Slomšek, Apostolska hrana I. in II. del. 6. Slomšek, Hrana evangeU skih naukov I. in II. del. 7. Košar, Anton Martin Slomše.k. 8. Mensehenrassen (podobe). — Gospod Brezigar Leopold, slikar iz Plavi nabral; 1. Gosp. Anton Bol-tar, posestnik, Paljevo, a) Osem inu shes-deset svetih pesmi, Ljubljana 1800, b) L. Dolinar, lizidor Brumni kmet, Ljubljana 1831, c) V. Stanič, Pesme za kmete in« mlade ljudi, Gorica I. 1822, d) Jurij Wer-dinek, Sakdanji kruh, Celje 1820. — l Gosp. Miha Zimic, posestnik, Desklc, 1 majoliko. — 3. Gospod Maks Z»imie, gostilničar, Plave, 1 majoliko (2 bokala). — 4, Gosp. Leop. Brezigur, slikar Plave 4 novce. •—¦Gosp. Lestan Avguštin, pismonoša, 1 bakren novec. — Gosp. Mihael Leban, kavarnar v Gorici, 2 bakrena novca. — Gospod Fran Gorjanc, dijak v Gorici, 1 bakren denar. — Gospod Avgust Mrovat, učitelj I. I. r. v Gorici, I bakren rimski novec. — Gospod Emil Ho-jak, učitelj, Levpa, 3 razne novce. —- 'G, Jos. Braun, hotelski vratar v Gorici, 1 bakren novec. ~- Gospod Josip LoverČič. dijak učiteljišča IV. 1. v Gorici, zemljevid Italije in Avstrije z leta LS38« — Gosp. Klanjšček Bernard, dijak pripravnice v Podgori, 14 bakrenih in 3 srebrni denarji. — Gospod Alojzij Živic, ključavničar v Gorici. I pap. 2 Fl. I. 1800. - Gospod J«-žef Mar vin, Vogersko, l podkev. t), Anton Tušar, učitelj, VrtovJn: a) Josef Burger, Kristosovo trpljenje 1. 1835, b) Preniišlovanje za čas svetiga leta, I, 1816, c) L. Dolinar, Pesmi 1833, d) Franc Verltl, Keršč. I A, nauk l. 1834 e) ¦? novci, -Odbor. Glavisj raport z;t reservne Jastnfke, kadete in kadetne aspirante se bo vršil v ponedeljek 6. t. m. ob 9. uri dopoldne v Gorici v prostorih prostovoljske šole Ir« Antonio Rotta št. 2. Narodna čitalnica v Ljubljani obha,: i letos 501etnico svojega formelnega .obstoja. Kot oblasti priglašeno društvo le tretjo trn Slovenskern. V resnici pa je ljubljanska, čitalnica najstarejša »zmed vseh, ker je obstojala kot klub že več let pred ustano-vitvijo društva- Neoporečeno je, da so bili čitalnice in slična druStva nekdaj po ce'i Sloveniji in so ponekod ob meji H danes studenec narodnega dela, vir narodnega navdušenja, da so se v njih zbirali in medsebojno spodbujali naši narodni probudi-telji in delavci. V čitalnicah leži začetek našega narodnega življenja, y njih in k njih se je vršilo nafe narodno probudenje in vstajenje. Danes vrše narodno delo predvsem draga "društva in organizacije, ki so po večini izšla iz čitalnic, nekdanji čitalnični odseki; vevški, glasbeni m tek>-vadni zbori, narodtio-obr^nfbnš in igralni odseki, ki so ^i postali samostojna društva. Premnogo društev zopet so ustanovili čijalničarji. Zato danes čitalnice nimajo več tistega velikega narodnega pomena, kot so ga imele nekdaj. Toda pohabiti ne ^netito,, tla je naše čitatalštvo zibelka narodne zavednosti. Zato Čitalni štvo zasluži, da mu je ves narod hvaležen, da ga visoko ceni, in da svečanostno proslavi njegov veliki pomen. To naj se zgodi sedaj ob SOletnejn. jubileju naših najstarejših čitalnic. Narodna čitalnica v Ljubljani bi morala letos slovesno praznovati svoj-i petdesetletnico. Gdbor ie preložil to slav-lje na januvar 1912 in sklenil, da bodi ta 'ubile} pravzaprav proslava vsega našega čitalništva. Vse čitalnice in narodna bral* na društva, vsa društva — otroci čitalnic. ves narod se naj udeleži te proslave. $lavnost se bo vršila 6. januvarja 19U v Ljubljani po sporedu, ki ga podajemo v sledečem v glavnih obrisih. Dopoldne: slavnostno aborovaiije V Narodnem domu. Popoldne j slavnostna predstava dramatičnega društva v Ljubljani s sodelovanjem drugih društev v del gledališču v Ljubljai i, ki naj poda sliko kulturnega napredka od prvih.let Čitalni-štva do danes. Zvečer: narodni ples v veliki dvorani in vseh gorenjih prostorih Narodnega- doma s sodelovanjem slav. slov. filharmonije v Ljubljani. Gledališka predstava se vrši po potrebi že 5. janu-varja zvečer.-Podrobnosti bodo pravoča-snp^ naznanjene. "" %K#he^**4i^^ društvih ni manjkalo nobenega narodnjaka, tako naj ne zamudi proslave .čitalni-. štva nobeden zaveden Slovenec, nobena zavedna Slovenka! . ' . . Nemško delo S. L. S. na Kranjskem. — Cim bolj kričijo možje iz S. L. S., da delajo le za korist slovenstva, tim bolj se kaže, kako-dela S. L. S. za Nemce na Kranjskem, združena z Nemci. Glavna izdajalska dejanja, ki imajo vsa za temelj klerikalno nemško zvezo, so: popolna samcstojna nemška gimnazija v Ljubljani, imenovanje posebnega nemškega deželnega šolskega nadzornika *| za Kranjsko ,imenovanje Nemca za finančnega ravnatelja v Ljubljani, katero mest:) je preje zavzemal Slovenec, imenovanje zagrizenega Nemca Elsnerja na Levič-nikc-vo mesto za predsednika deželnega s;:-d;šča ljubljanskega, imenovanje Nemca Luschana za državnega pravdnika v Ljubljani, imenovanje Nemca za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu, katera služba je biiu doslej vedno v slovenskih rokah, nastavljanje nemških uradnikov in zdravnikov v deželni službi, na primer Oefltofefja' in dr. Tratnika« imenovanje Nemca Ncbenffihrerja za višjega upravitelja deželne bolnice itd. itd. In potem se še Čudijo, ko smo razkrili, kako izdajalsko je nastopila S. L. S. proti novemu okr. glavarju v Gorici! Cesta Kojsko - Figovlca - Brestjc. — Županstvo kojščansko ie bilo predložilo dež. zboru načrt te zgradbe, ki je iz^ kazovaf potrebščino 55-60.000 kron. Cestni odbor za goriško okolico je zagotovil za to zgradbo prispevek 3000 kron, starešinstvo kojščansko pa je izjavilo, da založi vse stroške, ki bi se ne pokrili s podporami iz javnih zalogov: tudi glede vzdrževanja dovršene cesfi je podalo starešinstvo nalično obvezo. Deželni,odbor se je obrnil na c. kr. vlado s povabilom, »;aj mu razodene, kaj namerava ukrenit? na prošnjo za državno podporo. Pri tej priliki je deželni odbor naglašat, da bi bilo vsekakor urediti vprašanje zgradbe tako, da bi se cesta napravila z manjšim potroškom, ker da svota 60.000 kron ni v pravem razmerju s koristjo ceste. Na to Je namestništvo odgovorilo, da le naroČilo nadinženirju g. Madmitsehu v Gorici, naj načrt proučuje in ga eventualno preuredi. Na nalično naročilo deželnega- zbora se ie odbor obrnil na namestništvo, ki mu je potem podalo sledeča pojasnila: Načrt se Je pregledal na licu mesta, pri Čemur se je dognalo, da je obstoječa cest* J*to slaba, da pa se zamore z dvema preureditvama in z izravnavo ostalih cestnih gladin tako Izbotlšati. da bi odgovarjala prometnim razmeram. Skupni troški bi znašali 35.000 kron, h katerim bi vlada prispevala z zneskom 3500 K. tla, vprašanje deželnega odbora je starešinstvo kojščansko odgovorilo, da se pač strinja s popravo oziroma zgradbo ter s smerjo ceste, nikakor pa ne more sprejeti državne podpore 3500 K, ker je odločno prenizka In ne odgovarja važnosti, ki jo ima cesta v gospodarskem ožini; občina da bi ne mogla zmagati tro-škov, ki bi se izkazali po odbitku tako nizkih podpor. Deželni odbor je nato predočeval na-mestnlštvu, da se s popravo ceste Kojsko-l"igov!ca*r>restje izboljša edina zveza med temi občinami in med skladovno cesto, ki po eni strani vodi v Gorico, po drugi pa v Plave in Korenin; to sta dva kolodvora, kamor se; morajo prevažati kmetijski pridelki. Z ozirom na to je deželni odbor prosil namestništvo, naj bi izprosilo od osrednje vlade 50'/ prispevek iz državnih sredstev. Zaledno je deželni odbor pozval občino kojščansko, naj takoj vloži prošnjo ria c. kr. namestništvo. »Samouprava«, Čez »novi most« se je vrgel v Gorici v Koren delavec Mihael Meljavec iz Krorriberga. Mož je bil uidan pijači. Vrgel se je sinoči okoli 10^ ure. Koren je globoko pod mostom. Meljavec se je ubil. Truplo so prenesli takoj v mrtvašnico. Štrajk v Podgori. —- V papirnici v Podgori štrajkajo ženske, fcred časom so jim obljubljali povišek dnine na K 1'40 do ^f-6f>;- ker pw4žka niso dooile, so stopile v štrajk; obljubilo se jim je K 1'30; tega pa ne sprejmejo. Po večini so delavke iz Pare, Koprive in Morara v Furlaniji. Dela •je na dan 10 ur in pol; plačila je na uro 9 vinarjev: — V zdravstvenem oziru je najslabše poskrbljeno; stranišče imajo ženske samo eno, moški, ki jih je 400, tudi samo jedno. Neža Zornova iz Prvačlne, stara že okoli 70 let, se nahaja pod ključem, kakor smo poročali, ker je primesila kruhu modre galice. Rekla je samo svojemu moža, d:i ne sme jesti onega kruha. 'Potem je bila šla v Gorico in tisti čas je jedel sin*! pogačo in Čutil kmalu bolečine v želodcu in trebuhu. Kakor smo že rekli, ne živi Zornova v najboljšem prijateljstvu s sinom in sinalio. — Kaj je na všeč tej reči, dožene sodna preiskava. Povedati pa moramo danes, da je Zornova velika tercijal-ka in pobožnjakini •, stara Marijina hči. — Stara resnica je, o» ravno take vrste ženske kaj rade kaj zagrešijo. Omami jih duh, ki vlada po takih bratovščinah in svetih društvih, ker jim je vse dovoljeno, samo da sklepajo roke k molitvi; kadar kaj zagrešijo, potem se jih pa prvo branijo tistif ki so moralni vzročitelji njih pregreškov in zločinov. Jame s kapniki na Krasti. — Poročajo da so odkrili pri Lokvi dve podzemeljski jami s kapniki. Kna ima baje krasne kapnike in je jako velika; v njej je tudi jezero. Izgnan iz Avstrije. — V Gorici je živel kramar Alfonso Roma, italijanski podanik, ki si je nakopal na glavarstvu več obsodeb radi žaljenja časti in nevarnih groženj. Tukajšnja policija je poslala dekret, s katerim je mož izgnan iz Avstrije. Renta pa ni bil pri volji, zapustiti Gorico, marveč se je pritožil na namestništvo, ki je pa potrdilo ukrep tukajšnje policije. Radi tega je,policija odvedla italijanskega podanika Roma na mejo. Tatvine so obdolženi trije dečki 11 13!et. Baje so kradli J. Zornu kokoši. Zmanjkalo jih je 11. Hva sta znana policiji It radi storjenih tatvin v Gorici. Radi krivega pričevanja. — Klicani so bili pred tukajšnjo okrožno sodnijo 26 letni Franc Uršič in 32 letni Matevž Žbo-gar. oba z Banjšic, ter 43 letni Jos. Žbo-gar iz Gorice, obtoženi krivega pričevanja v neki civilni stvari. Obsojeni so: Fr. UrSič na 4 tedne, Jos. Žbogar na 3 in Matej Žbogar na H tednov težke ječe. Puška v rokah devetletnega otroka. — Kakor smo že svoj čas poročali, je bil prijel slučajno devetletni sin Jos. Vin-klarja v Lokovcu za puško ter jo nameril na deklo Veroniko Humarjcvo. Deček se le hotel seveda le poigrati, ali puška je bila nabasana in ko jo je sprožil, je zadel omenjeno deklo, ki je na to umrla. Radi-tega nesrečnega slučaja se je moral zagovarjati pred tukajšnjo okrožno sodnijo dečkov oče Jos. Vinklar, ki je bil obsojen na 10 dni zapora. Slepar. — Neki Julij Blazovič iz Pu-!ja ic bil prišel pred časom v urad »Cre-dita« v Gorici s knjižico poštne hranilnice, da dobi 600 K. Dobil je ta denar, čez Čas je zopet prišel. Pri Creditu so mislili, da imajo opraviti z Julijem Blazovičern, ali mož se je izdal, ker se je podpisi.! s svojim pravim imenom Anton Blazovič. Potem je »naglihal« hotelirja Rysa za 20 K in odšel v Italijo. Tam so ga prijeli radi neke slepai ije in potem je prišel pred tukajšnjo okrožno sodnijo, ki mu je prisodila 3 mesece težke ječe z jednim postom. Lokavški fantje pri rede v nedeljo, dne 12. novembra t. 1. javni ples v prostorih gostilne g. Jos.Slokarja pri cerkvi. Svira sokolska godba iz Prvačine. Vabi se ulju-dno na rrmogobrojn6 udeležbo. bilo mogoče dobiti podrobnejše.podatke. Število njih članov je znašalo L597,229, t. j. 9.7c/c vsega -Prebivalstva. Vse zadru^ ge so4mele nad 1.008,815.761 mark kapitala (deleži, izposojila in rezervni zakladi). Od teh zadrug Je bilo 1430 konzumnih z 2,469.396 člani, Kapital teh ..idrug je znašal 768,611.554 mark. Od 693,867.319 mark deležev, ki jih imajo vse zadruge, odpade na'keifi2uiime-zadruge 628,623.511 man k. Iz tega je razvidno, kako prevladuje na Angleškem konzumno zadružništvo, ki postavlja vse ostalo zadružništvo v senco. Posebno ima kmetijsko zadružništvo, ki je v Avstriji, Nemčiji itd; tako krasno razvito, pokazati na Angleškem le na male uspehe. Statistika britske zadružne zveze, ki je bila predložena zadružnemu zborovanja v Bfadfordu, obsega 5157 zadrug nasproti. 1561 1. 1909. Od teh jih je poslalo poročila 1555. Imele so 2,661.799 članov (proti 2,585.?93 I. 1909); deležni kapital ic n$ašel od 696,373.665 mark 1. 1909-na 715,470.330 mark 1. 1910.,'Promet je narasel od 2.221,SKU 85 mark 1. 1909 na 2.276,288.691 mark 1. 1910; čisti dobiček pa od 245,026.909 I. 1909 na 245,306.246 mark 1. 1910. Silno razvjte so proizvajalne zadruge. 1290 -zadrug je pridelalo skupno za 417,568.926 mark blaga. Zaposlenih imajo 48.738 oseb (27.611 moških, 13.786 žensk in 7.341 maloletnih obojega spola, starih izpod i8 let). Mezd se je izplačalo 53,721.747 mark. V vseli zadrugah — ne le v proizvajalnih — pa je zaposlenih 122.991 oseb, katerim se je izplačalo 145,518.279 mark na mezdah in plačah. Čisti dobiček je znašal 245,306.246 mark. 30,076.230 mark se je izplačalo za obresti na deleže, 1,534.089 pa od čistega dobička delavcem. Za vzgojevalne namene se je porabilo 1,866.885 mark, za druge obče-koristne svrhe 1,152.008 mark. 219.830 mark se je vplačalo prispevkov za potrebe zadružne zveze. $ot{obl{i $*stf)il{. XII. izkaz «1»ril za Sokolski dom v GovicL A. Jkozman nabral v Solkanu ,,K . 2 76* prispevki deležnikov za september „ 35 — prjspevki deležnikov za oktober „ 23 - Skupaj . K „ ¦ 6076 Prišteti dohodki XI. izkaza . . . „ 1803 31 mičnih mestih predrli obrambno črto Italijanov. Del naših čet je skozi nastale praznine prodrl do mesta. Tudi naše,'desno, krilo je po.več hudih naskokih predrlo obrambne črte/sovražnika, ki je bil po- • tisnjen do meje stanovanj. Sovražnik se ni mogel ubraniti napadom v fortih Said Mušni in. Stani, se je umaknil iz iortov in zbežal. Čete.iin dpbrovojjci so zasedli1 pozicije in so preganjali sovražnika. Sovražnik je na to iz svojih utrjenih postojank začel streljati,« brzostremimi topovi in mi-traljezami. Pn.tem ga je podpirala pehota v utrdbah. Turške čete so pokazale" Velik pogum, ;in tso,,si le s streljanjem iz pušk osvojile, utrjertet, mesta, kjer so razvesile turško zastavo. Zgube sovražnika nišo znane. Turki so imeli 40 do 50 mrtvih in. 100 ranjenih. Studenci Bu Meliano v rokah Turkov?. V Carigradu se. trdovrtno vzdržava vest, da so Turki zopet ovsvojili studence Bu.Meliano.'Ti studenci so'neizogibno pbtrebni za Tripolis, ker oskrbujejo mesto ž vodo.'Oskrbovanje vode'iz Italije; ne.. zavarovanje dote; 3. zavarovanje življenske rente. II. Proti škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih poslopij, 'tovarn). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, proda-jalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd. a. Zavarovanje poljskih pridelkov (žila, sena itd. III. Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje vseh odclolkov znaSa K ? 3!r;.0f>8!!l Od tega temeljna glavnica . . . .„ 80000000 T)ohoU«k Iftiu- premij«? s pristojbinami „ 1,211.71841 Izplačano odškodnine ..... . „ 4,!Ji>:!.2G8-4-l Sposobni posredovalci in akviziterji so .-.pivjim-jo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije dnje Podružnica »Croatiae" Trst, Via del Lavatoio št. 1, II. nadstr. Zastopnik za Gorico In okolico: PETER GRUDEN & Comp. if GORICI. Varstvena znamka: „Sidro' iiRiRirt. Capiici NadomtMtek n CMp. Anker-Pain-Expeller Je pofiod prlpoznaao kot najboljše sredstfo proti prehlajenja itd. Za ceno 80 vin., K 1*40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakopa tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic 7 škatljah z našo varstveno znamko „li-droDl", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTE3 JEVA LEKASNA »latem levo" v Prag* isabethgasse Itev. 5 oova. On*vno mpolUJfmJa. [| Ur. Kili se obranimo želodčnih bolečin?! Takim boleznim, na katerih trpi dandanašnje človeštvo, se pride vspeS:i ter se jim more energično nasprotovati s tem, da se pravoeasuo uporablja Dr. Engel-nov nektar. Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravem telesa. Kdor hm' ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrs*,lin vspehih sloviti *voje zdravje Dr. Engel-nov nektar. Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih tokov in iz vina. vpliva vslnl svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo Uki želodčni liker, oziroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, ez da bi škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudljivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek —¦— Dr. Engel-novega nektarji = vsem. ki si hoSejo ohraniti zdrav želodec. Nektar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču. boh "inam. težki prebavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se debi zaprtje ali stisko ali kidične bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živahen tek. zpbrunjuje torej nespečnost, duševno motenje, glavohol in nervozno utrujenost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po \i K in 4 K steklenica v lekarnah siedcčih krajev: Gorica. Komun, Gradišče. Romans, Ajel. Camjiolongo. Ronke. Tržič. Ajdovščina. Gor. Idrija. Tolmin. Kanal, Videm, Palma, Cervinjan, Oglej. Fiumičel. (rradož. Sežana. Vipava. Postojna. Milj. Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseli večjih in manjših krajih (Jorišku-Uradiščanske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici 3 ali več steklenic nektarja po originalnih aenah v vse kraje Avstro-Ogrske. Svari se pred ponarejarUem 1 Zahtevajte izrecno = Dr. Engel-nov nektar. r= Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: samos 200, viti 200, vinski štrkljaj 50, glicerina i00, črno vino 100. sok jerebike 100, črešnjev bnnie 30 in mnogo drugih zeljišč. Te zestavine se pomešajo. ) malaga sok -iOO Velike zaloge novih dvo-koles, šivalnih in kmetijskih sirojev, orkt> strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd, V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 24. Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki poštnine prosti. Zaloga iti zastopstvo lahkih švicarskih motorjev (Motosacocho na navadnem kolesu. Kupuje se stara dvokolesa, šiv. stroje, gra-I mofone, orkestrijone itd. i Anion Fotatzky v Gorici % naslednik Jns. Terpln.' i.'*» »ictfl JUkftftlftlj« , SO TRGOVINA NA DROBNO IN 0E8EL0. NijceMJo ktpavalftd« olraatrikaf« li drtfcaaia kltfi« ter tkaala, prej« li i!t}|. POTREBŠČINE ?a piiars!^ kadilco ii popotniki. Najboljle Sivanke sa snratoe »troje. POTREBŠČINE ga Ar o jase (h fooljaifo, «ˇ» flnjleo — Bolni tenel. — *»*»¦ ka|Ii!ee. tišna otu?ala za fss letos Časa. Semena Z3 zel^iivi, travi in difilia. Najboljs opkrbjjttia zalog* zo kramarje. ^»•oSnjarje, procajalce po sejmfh in trglb t«r na daasH * "**¦ *- Ivan Kravos na Knrnu st ii. GIKfSi m tal it. I sedlarska delavnica šfitiO, potovalne potr^h^ini* kakor: kov-5 ftpge, torbice, denarnice, listnice | itd. — Izvršuj** in spr^joniM v f^^^HV ' popravo različne koleseljn* in ^^i^^j =r^zz krčije -.-,: ¦' ¦; Poprauila se izuršujejo ločno. Wf" Cene zmerne. •iako zanimiv, zabaven iti poučen iiarOdnO OOiŽIlOSt: priStOpafte mm a j ¦ ¦ napravljena iz izbranih gozdnih sokov kojim je pridjana k obrambnemu skladu družbe WmfmPliP ve,ika množlna s,adkoria's soda vodo» mineralno vodo, au - . m . i W»WIM|HII III studenčnico se lahko napravi izborno osvežujočo pijačo.— 5U. L. m« III.' j bre« alkohola Postavno zavarovano. — Zdravniško priporočeno. |W» Edini izdeiovatei) nioHfz LBw, BrUnn-HnsioniHz. list s slikami je ki izhaja vsak pelek, ler stane čel rt letno le i'80 K. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! nas o -: linitrovaiil tednih, Mnbliana 178065 87 19990