Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. V mesecu januarju pri nakupu nad 5.000 SIT sodelujete v novoletnem nagradnem žrebanju I. nagrada: sušilnik perila - Gorenje 2. nagrada: gorsko kolo - Mercator trgovina Avto Koper 3. nagrada: radio kasetofon - Mercator Grosist Ljubljana ■■■H Hg m m - in še 30 praktičnih nagrad. Žrebanje bo 6. januarja, izžrebanci bodo objavljeni v Savinjskih novicah IO. I. 1997. II S /O ljubljanska banka ! . Splošna banka Velenje d. d. Velenje VARNA IN DONOSNA NALOŽBA V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. smo paleti različnih storitev dodali novo storitev in sicer depozit z valutno klavzulo v DEM od 367 do 732 dni po fiksni 7,5-odstotni letni obrestni meri. Osnovne značilnosti tega varčevanja so: - sredstva, ki jih varčevalec želi vezati za izbrano obdobje in jih vplača v domači valuti, banka na dan vplačila preračuna po srednjem tečaju Banke Slovenije v DEM - osnova za obračun obresti je glavnica v DEM, v DEM pa se obračunavajo in pripisujejo tudi obresti na dan zapadlosti depozita banka celotno vrednost depozita, glavnico in pripisane obresti preračuna po srednjem tečaju Banke Slovenije v SIT in tako preračunana sredstva prenese na račun, določen v pogodbi. Valutna klavzula zagotavlja popolno varnost vaše naložbe, ugodna obrestna mera, ki se v času vezave ne spreminja, pa zagotavlja tudi visok donos. Verjamemo, da vas bo zanimivost ponudbe privabila v eno naših poslovnih enot, kjer vam bodo z veseljem predstavili in opravili novo storitev. Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R4 GTL 6/92 42000 444.573,00 R5 CAMPUS 5V 12/90 41000 815.249,00 R5 CAMPUS DIESEL 2/92 146000 622.545,00 R5 FIVE 3V 4/94 30000 951.625,00 R19 TS 5 V 3/89 160000 972.198,00 R19 RT 1,4 4V 9/93 94000 1.455.428,00 CLIO RN 1,2 5V 8/93 44000 1.267.603,00 CLIO RT 1,4 5V 7/93 47000 1.467.326,00 EXPRESS KOMBI 1,4 RL 4/93 80000 1.349.935,00 ŠKODA FAVORIT 136 L 3/90 40000 583.794,00 DAIHATSU CHARADE TS 6/91 82000 735.420,00 FIAT Tl PO 1,8i 1/94 65000 1.224.300,00 OPEL KADETT 1,5 TD 12/90 60100 1.310.074,00 PEUGEOT 205 L 12/91 48000 865.200,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI. ESU d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 831-020 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 RENAULT IDM3Ä iMSCÄä N®slč>Vn Glin K&M Nazarje na Ljubljanskem pohištvenem sejmu -H, ; 8. decembra bomo odločali o volilnem sistemu Certifikat ISO 9001 za podjetje MGA Nazarje n !iWs " /.3pE.; urejena 1:3 čista": končni rezultati ocenjevanja 0^ o Minister Jäklk© EešelsJ;: odprl cesto v Primož 13 Nova publikacija Aleksandra Videčnika: V'' Vi"', . : '/J'"' A W *1: fe/illl Odbojkarski kluß? Zgornja Savinjska: 3033:3 3 333'3'33? UfifDMIIIOVfl MttDfl Če je šlo vse tako, kot je bilo predvideno, je novi državni zbor včeraj pričel s svojim delom. To pomeni, da sta funkcijo profesionalnega poslanca v parlamentu začela opravljati tudi Jakob Presečnik in Mirko Zamernik, župana občin Mozirje in Luče. Po informacijah iz omenjenih občin bodo njun odhod v Ljubljano "reševali" različno. V Mozirju naj bi v ponedeljek, 2. decembra, občinski svet sprejel sklep, da lahko župan opravlja svojo funkcijo neprofesionalno. Presečnik torej ostaja župan in glede na izvolitev za poslanca začasno prenaša vodenje občinske uprave na tajnika občine, Jožeta Mutca. Na zadnji letošnji seji, ki bo okoli 20. decembra, pa naj bi občinski svet na predlog župana imenoval podžupana, ki bo prevzel vodenje občinske uprave. V Lučah so ukrepali še hitreje. Pred odhodom Zamernika, ki prav tako kot Presečnik ostaja župan, prav tako neprofesionalno, je občinski svet imenoval profesionalnega tajnika, katerega občina doslej sploh ni imela. To je Ciril Rose, dosedanji svetnik in podpredsednik občinskega sveta. Ker sta funkciji svetnika in tajnika nezdružljivi, se bo Rose prvi odpovedal, namesto njega pa naj bi prišel v občinski svet Tomaž Marolt. Na ta način bosta občini Mozirje in Luče delovali naprej v smeri, ki je bila začrtana po lokalnih volitvah leta 1994. Sedanjim občinskim garnituram ostaja še polovica mandata, da uresničijo (še) neizpolnjene obljube. Cas pa se je medtem dokončno iztekel prejšnji garnituri poslancev državnega zbora, ki pa imajo sedaj celo leto časa (razen tistih, ki so bili znova izvoljeni), da se dokopljejo do odločitve, kaj bodo po novem počeli v življenju. Da jim v tem času pripada nadomestilo poslanske plače, mi najbrž ni potrebno posebej poudarjati. V decembru bodo Savinjske novice izšle še dvakrat: v petek, 13. (ste kaj vraževerni?) in v torek, 24., torej še pred prazniki. Do takrat bo še dovolj prostora in časa za voščila in želje, še prej pa nas čaka referendum o voli vnem sistemu. Bolj, kot se zdi na prvi pogled, bodo njegovi rezultati krojili naše življenje v prihodnosti, zato bi bilo vsekakor prav, da se ga udeležimo. Pot do volišča vendarle ni tako dolga in zamudna, kajne? Pred tokratnim slovesom le še čestitka Robanovemu kotu, Lučam in Mozirju za osvojena visoka mesta v tekmovanju najlepših slovenskih krajev! eJ. <£>+/'—' IMPRESÜM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem, Vida Skok, Benjamin Kanjir, Uroš Kotnik, Alenka Klemše, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, dr. Maja Natek, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Igor Solar, Metod Rose, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove OE Nazarje. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306, e-pošta: savinjske.novice@siol.net. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Referendum 8. decembra bomo odločali o volilnem sistemu Čez devet dni oziroma 8. decembra bo v Sloveniji prvi predhodni zakonodajni referendum, in sicer o volilnem sistemu. V ta namen je bil republiški in volilnim komisijam v enotah in okrajih podaljšan mandat do konca referen- duma, saj v tako kratkem času od volitev ni bilo mogoče Iz navodil za delo volilnih organov velja omeniti, da na referendumu glasovanja po pošti iz tujine ni oziroma da bodo Slovenci, ki začasno ali stalno prebivajo v tujini, svoj glas na referendumu lahko oddali le, če bodo 8. decembra v domovini. Možno pa bo glasovanje po pošti v Sloveniji. Predčasno glasovanje bo organizirano na sedežih okrajnih volilnih komisij v torek, sredo in četrtek (3., 4. in 5. decembra). Tudi pri referendumu bo veljal 24-urni molk, v katerem ne bo mogoče propagirati nobenega od predlaganih volilnih sistemov. Za ugotavljanje izida referenduma bodo volilni organi upoštevali zakon o izvedbi in ugotavljanju izida referenduma o volilnem sistemu (poseben zakon, sprejet za enkratno uporabo, ker sistemski ne predvideva možnosti več med seboj konkurenčnih in izključujočih se vprašanj). Državna volilna komisija je določila tudi velikost glasovnice, enaka bo kot na volitvah, in njeno vsebino. Tako bomo na referendumu glasovali o naslednjih vprašanjih: a) na zahtevo Državnega sveta Republike Slovenije o vprašanju, ki se glasi: "Ali ste za to, da se volilni sistem spremeni tako, da ima vsak volivec dva glasova: s prvim glasom po večinskem dvokrožnem volilnem sistemu izvoli poslanca svojega volilnega okraja (skupaj 44), z drugim glasom pa po proporcionalnem sistemu izvoli poslanca iz strankarske ali nestrankarske liste, pri čemer je drugi glas hkrati odločilen za proporcionalno delitev vseh 88 mandatov?" b) na zahtevo 43.710 volivk in volivcev o vprašanju, ki se glasi: "Ali ste za to, da se z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor volilni sistem uredi drugače, kot je predlagano, in sicer tako: - da se bo v Sloveniji oblikovalo 88 volilnih okrajev na približno enako število prebivalcev, - da bo v vsakem volilnem okraju izvoljen en poslanec, - da bo za poslanca izvoljen kandidat, ki bo v svojem volilnem okraju prejel večino glasov vseh volivcev, ki bodo v tistem volilnem okraju glasovali, - da bosta v primeru, da v prvem krogu volitev noben izmed kandidatov ne bo dobil zahtevane večine glasov, kandidata z največ glasovi prišla v drugi krog volitev, v katerem bo izvoljen tisti, ki bo dobil več glasov?" c) na zahtevo 30 poslank in poslancev o vprašanju, ki se glasi: "Ali ste za to, da se zakon o volitvah v državni zbor spremeni tako, - da bo število mandatov, ki jih bodo v parlamentu dobile posamezne liste kandidatov, sorazmerno deležu za njihove kandidate oddanih glasov; - da bo celotno območje Republike Slovenije ena volilna enota; - da bo volivkam in volivcem omogočeno oddati svoj glas kateremukoli kandidatu oziroma kandidatki; - da bodo izvoljeni po vrstnem redu tisti kandidati oziroma kandidatke s posamezne kandidatne liste, ki so dobili največje število glasov?" Vsi trije predlogi (državnega sveta, ki ponuja kombinacijo pol večinskega in pol proporcionalnega sistema; skupine več kot oblikovati novih volilnih organov. 40 tisoč volivcev, ki predlagajo čisti dvokrožni sistem; in skupine poslancev, ki predlagajo čisti proporcionalni volilni sistem) so bili vloženi na spremembe in dopolnitve sedanjega zakona o volitvah v državni zbor, ki so bile že sprejete po prvi obravnavi in so pripravljene za drugo obravnavo. Na glasovnici bosta pod vsakim od treh vprašanj besedi "ZA" in "PROTI". Glasovnica bo vsebovala naslednje navodilo: - Glasujete tako, da pri posameznem referendumskem vprašanju obkrožite besedo "ZA" ali besedo "PROTI"; - Besedo “ZA" lahko obkrožite samo pri enem referendumskem vprašanju; - Besedo "PROTI" lahko obkrožite pri vseh referendumskih vprašanjih, razen pri vprašanju, pri katerem ste obkrožili besedo "ZA"; - Pri posameznem referendumskem vprašanju se lahko tudi ne opredelite in ne obkrožite niti besede "ZA" niti besede "PROTI". Glasovnica bo neveljavna, če se volivec ne bo opredelil do nobenega od referendumskih vprašanj, ali če bo obkrožil besedo "ZA" pri več referendumskih vprašanjih, ali če bo pri posameznem referendumskem vprašanju obkrožil tako besedo "ZA" kot besedo "PROTI". Glasovnica bo neveljavna tudi v drugih primerih, če iz nje ne bo mogoče ugotoviti volje glasovalca. KF (Vir: Delo, 23.11.96) POSLOVNE INFORMACIJE; J 1. Na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje imamo na j razpolago obrazce za pridobitev licence v cestnem prometu ter brošuro PREIZKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA PRIDOBITEV LICENC V CESTNEM PROMETU. 2. Obveščamo vas, da je Služba za konjukturo in ekonomsko politiko pri GZS izdala novo gradivo CURRENT ECO- j NOM1C TRENDS. 3. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pripravlja 2. SLOVENSKI TURISTIČNI FORUM, ki bo 2. in 3. decembra. 4. Služba za izobraževanje in Združenje za trgovino pri GZS sta izdala priročnik za pripravniški izpit za pokic pro-j I dajalec. Naročilnica za priročnik je na voljo na območni j zbornici Velenje. 5. Opozarjamo vas, da je v veljavi nov Zakon o graditvi objektov. Celoten tekst veljavnega zakona imamo na razpolago na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje. 6. Obveščamo vas, da bo POSLOVNA KONFERENCA S PODJETJI IZ ZRJ potekala 3. decembra 1996 v Ljubljani, GZS ob 10. uri in 4. decembra 1996 v Mariboru, Hotel Slavija j ob 11. uri. Vsa zainteresirana podjetja vabimo, da prijavijo svojo udeležbo na naslov: GZS - ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE, g. Roberto Kocman, tel.: 061 1250 122 ali GZS - Območna zbornica Maribor, ga. Dubravka Breznik, tel. 062 222 283. PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA SAVINJSKO - ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, 3320 VELENJE. TELE-FON: 063 856 920, FAKS: 063 855 645. MGA Nazarje Podelitev certifikata ISO 9001 Drugi torek v novembru je v nazarski tovarni Mali gospodinjski aparati minil nadvse slovesno. Tega dne je bil namreč podjetju svečano izročen certifikat ISO 9001, dokaz obvladovanja kakovosti, za katerega so si v firmi, katere stoodstotni lastnik je koncern Bosch Siemens, prizadevali že nekaj let. Reinhard Böhme izroča certifikat ISO 9001 Viliju Eisenhutu (foto: Ciril sem) Začetki tovrstnih aktivnosti segajo v leto 1987, ko so v Koncernu Gorenje, v katerem je bil takrat MGA, zastavili projekt celovitega obvladovanja kakovosti (CEOKA). Cilji projekta CEOKA so bili izboljšati kakovost izdelkov in s tem povečati zadovoljstvo njihovih kupcev, zmanjšati stroške zaradi slabe kakovosti (izmeta, zastojev v proizvodnji in dodatnega dela), povečati produktivnost in poslovno uspešnost podjetja ter pridobiti certifikat po mednarodnem standardu ISO 9001. V okviru omenjenega projekta je nastal prvi osnutek Poslovnika kakovosti ter ostalih sistemskih dokumentov s področja zagotavljanja kakovosti. Oktobra 1991 je bila izvedena prva interna presoja sistema zagotavljanja kakovosti, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da je sistem še premalo dokumentiran. Naslednji dve leti so potekale aktivnosti predvsem na področju dodelave sistemske dokumentacije in na področju izobraževanja zaposlenih. V izobraževanje so bili vključeni vsi zaposleni v podjetju, še poseben poudarek pa je bil na usposabljanju internih presojevalcev sistema kakovosti. Leta 1993 je bila opravljena interna presoja sistema kakovosti s strani koncerna Bosch Siemens Hausgeräte. Ugotovljeno je bilo, da je sistem sicer že dovolj dobro dokumentiran, vendar se aktivnosti še ne izvajajo tako, kot je zapisano v dokumentih. Leto kasneje je presojo sistemske dokumentacije opravilo podjetje TiiV CERT iz Ljubljane, delne presoje pa so opravili tudi tisti delavci MGA-ja, ki so medtem pridobili potrebna znanja za takšne postopke. Lani je podpresojo celotnega sistema kakovosti opravilo podjetje TüV Product Service iz Miinchna. Na podlagi ugotovljenih rezultatov so bili sprejeti še določeni ukrepi za izboljšanje sistema, nakar je bila 1. in 2. oktobra letos izvedena ponovna presoja s strani omenjene nemške firme. Rezultat presoje je bila podelitev certifikata ISO 9001, ki je v "družini" ISO najzahtevnejši. Rezultati celovitega obvladovanja kakovosti so danes vidni predvsem pri zmanjšanju stroškov nekakovosti, ki so s treh padli na pol odstotka vrednosti proizvodnje, 30-odstot-nem povečanju produktivnosti in prepolovitvi garancijskega izpada izdelkov, ki sedaj znaša manj kot dva odstotka in je manjši od evropskega povprečja. Trud torej ni bil zaman, vendar v MGA-ju ugotavljajo, da jih precej dela še čaka, saj možnosti in potrebe s področja kakovosti niso praktično nikoli povsem izčrpane. Svečane podelitve certifikata ISO 9001 so se poleg številnih poslovnih partnerjev MGA-ja udeležili tudi Klaus Wendt, tehnični vodja programa malih gospodinjskih aparatov v BSHG, Max Straub, vodja kon-trolinga v BSHG, Boris Sovič, državni sekretar za energetiko, dr. Günter Siebert, nemški veleposlanik v Sloveniji, Jakob Presečnik, župan občine Mozirje, in Reinhard Böhme, pomočnik direktorja družbe TüV za certificiranje. Slednji je direktorju nazarskega podjetja, Viliju Eisenhutu, tudi izročil listino o podelitvi certifikata, za katero je dejal, da ni zgolj papir, ki si ga nekdo obesi na steno, da bi se z njim hvalil, ampak je predvsem obveznost ohranjati dosežen nivo kakovosti. Eisenhutu je čestital tudi državni sekretar Boris Sovič, ki je poudaril, da je MGA tovarna, ki izvaja sodobno gospodarsko filozofijo, ta pa temelji prav na kakovosti. Spregovoril je tudi Klaus Wendt in dejal, da je s pridobitvijo certifikata tej tovarni zagotovljena prihodnost. Že zdaj so proizvodi MGA-ja konkurenčni po vsem svetu, oddaljenost od večjih industrijskih središč pa je Wendt imenoval celo kot relativno prednost, saj konkurenca še ne, ve kaj se dogaja v Nazarjah. Kot je napovedal, bo BSHG tovarno malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah še širil. Trenutki svečanega razpoloženja pa so v MGA-ju hitro Banka Celje Že v teh dneh je na bankomatih spremenjena ekranska slika, tako da je mogoče izbirati med storitvami: hitri dvig, znesek po izbiri, depozit in informacija o stanju. Storitev "hitri dvig" nadomešča dosedanji "dvig gotovine" od minimalno 1.000 do maksimalno 15.000 tolarjev. Storitev "depozit" izbere uporabnik, ki želi plačati položnice ali položiti gotovino na tekoči račun. Ostali storitvi sta novi. Nova storitev "znesek po izbiri" omogoča dvig gotovine glede na stanje na tekočem računu. Praviloma bo dnevni limit ostajal še vedno v višini 15.000 tolarjev, vendar bo dana možnost višjega limita minili. Kajti boj na tržišču je neusmiljen in vsak, ki zamuja, si s tem reže manjši kos pogače. "Emgeajevci” so odločeni, da bodo pri tem pred drugimi in prav to jih vodi novemu tisočletju naproti. Franci Kotnik na osnovi bonitete posamez nega komitenta. Storitev "informacija o stanju" pa pomeni, da je mogoče dobiti informacijo o stanju na tekočem računu preko ekrana ali preko izpisa, ki ga opravi bankomat. V banki želijo s to dopolnjeno ponudbo storitev na bankomatih predvsem zmanjšati nepotrebno čakanje v vrstah pred bančnimi okenci in tako še več časa nameniti individualni obravnavi komitentov. Banka Celje ima skupaj 26 bankomatov, katerim se bodo v prihodnjem letu pridružili še štirje. Franci Kotnik Nove storitve na bankomatih Bankomati v mreži "ba" nudijo vedno več storitev. Poleg standardnega dviga gotovine jih večina ponuja tudi možnost plačevanja položnic in pologa gotovine na tekoči račun. Predvidoma konec novembra pa bo na bankomatu možna tudi informacija o stanju na tekočem računu in dvig gotovine odvisno od stanja na tekočem računu. P““"-"---“------- Podjetniški kotiček V okviru problematike o dohodnini za leto 1996, ki jo spremljamo že nekaj tednov, si danes poglejmo še olajšave, s katerimi bomo lahko znižali svojo dohodninsko osnovo za 3%. Osnovo bodo znižali izdatki za: - nakup vrednostnih papirjev RS in delnic oziroma deležev pravnih oseb, namenjenih izključno za razvoj znanosti in tehnologije - nakup, gradnjo in vzdrževanje stanovanja - vzdrževanje kulturnega spomenika ali naravne znamenitosti - nakup likovnih del, leposlovnih knjig, LP in CD plošč umetniške vrednosti - prispevki in premije za povečano socialno varnost (pokojninsko, invalidsko, zdravstveno varstvo, zaposlovanje) - nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov - nakup strokovne literature in programske opreme - plačani zneski šolnin (zase) - izdatki za človekoljubne in druge dobrodelne namene - plačane članarine političnim strankam in sindikatom - izdatki za izgradnjo ali obnovo objektov komunalne infrastruk ture v skladu s pogodbo - določena sredstva, vložena v denacionalizirano premoženje - denarna vplačila delnic in vložkov gospodarskih družb ter deležev zadrug, vpisanih v sodni register v RS - nakup proizvodov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode, električne energije in so tudi po drugih kriterijih prijaznejši do okolja (ob pridobitvi ustreznega potrdila ob nakupu) - plačane zneske samoprispevka, uvedenega v skladu s predpisi o samoprispevku. Lahko bi rekli, da ni nič bistveno novega v primerjavi s preteklim letom, še najbolj nova je možnost uveljavitve olajšave za nakup proizvodov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode, električne energije ipd. Uredba o teh proizvodih je bila objavljena v Ul 8/96, podrobneje pa smo to problematiko obdelali tudi v Podjetniškem «ptičku 3. maja letos. Davčno napoved bomo zavezanci tudi po novem zakonu o davčnem postopku, ki v večini določb prične veljati s 1.1.1997, oddali do 31.3. tekočega leta za preteklo koledarsko leto in to na javni poziv, kot doslej. Zavezanci, ki zapuste Slovenijo pred tem datumom, morajo vložiti napoved za odmero dohodnine najkasneje 30 dni pred nameravanim odhodom. Napoved bo štela za nepravočasno, če bo vložena v dveh mesecih po roku, kasnejša vložitev napovedi pa za nevloženo. Kazen, ki jo zakon o davčnem postopku predpisuje za nepravočasno vložitev napovedi, je 10.000 SIT, posameznik se kaznuje na kraju prekrška. Za nevložitev dohodninske napovedi je zagrožena kazen od 00.000 SIT do 1 mio SIT. Ker se je naša državljanska dolžnost v zvezi z dohodninsko napo edjo že dodobra prijela, najbrž bojazen za tako kazen ni na mestu. Vida Skok Savinja Mozirje Povečana in prenovljena blagovnica Trgovsko podjetja Savinja iz Mozirja je pred tednom dni odprlo vrata prenovljene in povečane samopostrežne trgovine v mozirski blagovnici. Kljub slabemu zimskemu vremenu se je otvoritve udeležilo veliko število Savinjinih kupcev in poslovnih partnerjev, ki so z zadovoljstvom ugotavljali, da je ponudba prenovljene trgovine res bistveno večja in bogatejša. Ob tej priložnosti je direktor podjetja Gregor Verbuč dejal, da je s tem zaključen ciklus prenove večjih prodajaln s prehrambenimi proizvodi, s prenovo ostalih bodo nadaljevali prihodnje leto. "Za to obnovo smo se odločili predvsem zato, ker smo videli možnost precejšnjega povečanja prodajne površine, in sicer kar za eno tretjino. Prostor smo zelo dobro izkoristili in tako približali ponudbo tudi tistim, ki so se doslej odpravljali po nakupih v večja slovenska središča ali celo v tujino. Poznam ponudbo trgovin v okolici in preko meje in menim, da lahko večino tega sedaj dobite tudi pri nas. In ne samo da dobite, tudi cenovno smo konkurenčni, pri čemer pa bi opozoril, da je potrebno primerjati cene "košarice proizvodov", ne pa zgolj posameznih proizvodov." Verbuč je apeliral na bodoče delničarje Savinje, februarja ali marca naj bi bila Savinja vpisana v register kot delniška družba, naj dajejo prednost razvoju podjetja pred morebitno delitvijo dividend, kar bo povečalo vrednost delnic, po drugi strani pa omogočilo boljše rezultate v prihodnje. Novo pridobitev mozirskega trgovskega podjetja je pozdravil tudi župan Jakob Presečnik, nakar je poslovodkinja Slavica Poznič, ki je skupaj s prodajalkami prizadevno sodelovala pri prenovi, prerezala trak pred vhodnimi vrati in tako svečano odprla samopostrežno prodajalno. Franci Kntnilr Poslovodkinja Slavica Poznič je prerezala trak na vratih prenovljene prodajalne (foto: Ciril Sem) Sklad za regionalni razvoj Zaključen prvi javni razpis Upravni odbor Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je na zadnji seji obravnaval vloge, ki so prispele na prvi javni razpis v mesecu septembru in odobril posojila še 66 prosilcem v višini 179 milijonov tolarjev. Ta znesek pa predstavlja le 19,8 odstotka od skupnega zneska, za katerega je v septembru zaprosilo 157 prosilcev. Posojila so bila odobrena le projektom z demografsko najbolj ogroženih območij v Sloveniji. Z odobritvijo teh posojil je sklad zaključil razpis za leto 1996, saj je bilo razdeljenih že vseh 750 milijonov tolarjev, kolikor jih je bilo na voljo. Na podlagi tega dejstva je upravni odbor sklada sklenil, da vlog, prispelih v mesecu oktobru (do konca oktobra je prispelo še 88 vlog v skupni višini 563 milijonov tolarjev), ne bo obravnaval. Prosilcem svetuje, da kandidirajo na novi razpis za leto 1997, ki bo objavljen predvidoma marca prihodnje leto. KF TURIZEM, IZ OBČIN Končni rezultati ocenjevanja "Noja dežela -lepa urejena in čista" Turistična zveza Slovenije je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije in pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije tudi letos skupaj v organizaciji Turističnih društev in Upravne enote zaključila tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma, izboljšanja kakovosti življenja, urejanja in varovanja okolja, ohranjanja domačnosti in gostoljubja, obogatitev turistične ponudbe ter uveljavitvi in promociji Slovenije pod geslom "Moja dežela - lepa, urejena in čista". Ocenjevalna komisija pri Turistični zvezi Slovenije je skupaj s predstavniki turističnih društev in upravne enote od aprila do konca oktobra, po predhodni selekciji na regijski ravni, ki je bila 20. junija izbrala tri najbolje urejene kraje in osnovne šole na območju Savinjske in Šaleške doline. V prvi krog republiškega ocenjevanja, ki je bilo 15. julija, so se iz Zgornje Savinjske doline uvrstili v drugi krog ocenjevanja Mozirje, Luče in Robanov kot. Republiška ocenjevalna komisija je dvakrat ocenila 98 krajev po vsej Sloveniji, ki so se uvrstili v prvi krog republiškega ocenjevanja. 10. septembra je bil zadnji krog in rezultati po posa meznih kategorijah so naslednji: Večja mesta: 1. Maribor, 2. Nova Gorica, 3. Novo mesto Srednja in manjša mesta: 1. Domžale, 2. Šentjur pri Celju, 3. Vrhnika Izrazito turistični kraji: 1. Bled, 2. Radenci, 3. Portorož pri Luciji Turistični kraji: 1. Ptuj, 2. Zreče, 3. Krško Kraji s prehodnim turizmom: 1. Slovenske Konjice, 2. Brežice, 3. Slovenj Gradec Izletniški kraji: 1. Kamnik, 2. Prebold, 3. Mozirje Hribovski kraji: 1. Robanov kot. 2. Mašun, 3. Planica nad Framom Drugi kraji: 1. Luče. 2. Bistrica pri Tržiču, 3. Vopovlje pri Cerkljah Vsem krajanom iskreno čestitamo za dosežen uspeh in dodajamo, da bo svečana podelitev priznanj v soboto, 7. decembra 1996, v športni dvorani v Slovenskih Konjicah. TA Občinski svet Ljubno S samoprispevkom do razširitve osnovne šole Z veliko mero poguma in odgovornosti so Ijubenski svetniki v nadaljevanju zadnje seje sprejeli sklep o razpisu referenduma za občinski samoprispevek. Finančno vse prej kot vzpodbudni časi odločitvi gotovo niso v prid, na Ljubnem pa se zavedajo, da za uresničitev nujne naloge, kar razširitev osnovne šole zagotovo je, druge poti ni. Na Ijubenski šoli se vseskozi spopadajo z veliko prostorsko problematiko. Ravno zaradi tega se morajo še vedno soočati z dvoizmenskim poukom, kar gotovo predstavlja dodatno težavo in obremenitev, da otrok sploh ne omenjamo. S širitvijo bi šola pridobila šest novih učilnic, kar pomeni rešitev tudi v obdobju prihajajoče devetletne šole. Vse te težave, katerim lahko pripišemo problem otroškega vrtca, 52 najmlajših občanov Ljubnega se drenja na borih 72 kvadratnih metrih, so gotovo v nebo vpijoče, a kaj, ko občina Ljubno nikakor ne zmore sama zagotoviti 130 milijonov. Toliko je vrednotena investicija. Ministrstvo za šolstvo in šport je pripravljeno zagotoviti 60 milijonov tolarjev, vendar pod pogojem, da preostanek sredstev zagotovi občina sama. Krog torej, ki resnično opravičuje odločitev svetnikov. Z referendumom bi v petih letih zbrali 45 milijonov, preostalih 25 pa bodo morali zagotoviti iz drugih virov. Svetniki se zavedajo resnosti položaja, zato so se odločili, da bodo družno z občinsko upravo in učitelji obiskali sleherno hišo v občini in podrobno utemeljili potrebnost samoprispevka. 22. december je datum, ko bodo občani potrdili oziroma ocenili potrebnost izboljšanja pogojev za razvoj otrok in mladine. Nujnost, ki bi ji morala v celoti prisluhniti država, ponovno seda na pleča davkoplačevalcev. Ljubenski svetniki se žalostnega dejstva še kako zavedajo, še bolj pa se zavedajo, da lastne mladeži ne morejo več prepuščati neurejenim prostorskim razmeram, kljub velikemu trudu, ki ga ob tem vlagajo šolniki. 22. decembra se bodo Ljubenci odločili, ali bo šola dograjena prihodnje leto, realno pa je leto 1998. Edi Mavrič Nazarje Novi most že stoji V Nazarjah kljub skorajšnji zimi še potekata dve večji investiciji na področju infrastrukture. Gre za gradnjo kanalizacijskega voda iz centra kraja do osnovne šole in gradnjo mostu preko Drete pri gasilskem domu. Pred nedavnim je bila tudi uradno, s tehničnim pregledom, zaključena gradnja javne razsvetljave pri stanovanjskih blokih. Krajani so na račun tega seveda zadovoljni, saj so na razsvetljavo čakali kar dolgo vrsto let. Gradnja kanalizacijskega voda nekoliko zaostaja glede na predvidene roke. Razlog temu so nepredvideni zastoji oziroma počasnejši izkopi zaradi že položenih napeljav (PTT), na katere so morali delavci izvajalskega podjetja PUV iz Celja posebej paziti. Pri blokih je bila potrebna tudi delna prestavitev vodovoda, pri čemer so bile stare, dotrajane cevi zamenjane z novimi. Krajani se že zanimajo, kdaj bo možno priključevanje na kanalizacijo, na kar tajnik nazarske občine, Jože Štiglic, odgovarja, da je to predvideno prihodnje leto. Nekoliko hitreje potekajo dela pri gradnji mostu. Njegova osnovna betonska konstrukcija je končana, nadaljnja dela pa so odvisna predvsem od vremenskih razmer. Možnosti, da bi bil most še letos asfaltiran, je zaradi nizkih temperatur bolj malo. Na občini v tem času razmišljajo tudi o investicijah v letu 1997. Izvedli naj bi podaljšanje toplovoda do osnovne šole in nadaljnjo širitev toplovodne mreže v jedru Nazarij, asfaltirati nameravajo nekatere odseke lokalnih cest, za kar že pripravljajo potrebno dokumentacijo, podobno velja tudi za rekonstrukcijo mrliške vežice v Šmartnem, seveda pa se za vse potrebe znova kaže pomanjkanje sredstev. Nazarski svetniki se bodo znova sestali v začetku decembra, ko bodo poleg ostalih zadev obravnavali tudi rebalans občinskega proračuna. Franci Kotnik e - pošta: savinjske.novice@siol.net Ljubno ob Savinji S skupnimi močmi do nove pridobitve V občini Ljubno so predminuli petek gotovo imeli vzrok za zadovoljstvo po uspešno končanem delu. Namenu so namreč predali tri kilometre janom zaselka Primož v veliki Cesta, čast otvoritve je pripadla ministru za ekonomske odnose in razvoj Janku Deželaku in domači županji Anki Rakun, je rezultat skupnih prizadevanj in sodelovanja, vredna pa je debelih 22 milijonov tolarjev. Gradbenemu odboru, ki ga je vodil Bojan Naraločnik, je uspelo zainteresirati občino, ki je za investicijo primaknila osem milijonov proračunskih sredstev, prav toliko so zbrali tudi kmetje in ostali uporabniki ceste, država pa je preko ministrstva za ekonomske odnose in razvoj primaknila pet milijonov. Sicer manj, kot asfaltne ceste, ki bo kra-meri približala dolino. so Ljubenci pričakovali, vendar so denarno vrzel nadomestili krajani z udarniškim delom in veliko prizadevnostjo. Minister Deželak je v priložnostni slovesnosti med drugim izpostavil dosežke na tem območju, največjo težo pa ima gotovo zagotovilo, da bodo z gradnjo ceste proti Lučam nemudoma nadaljevali. Nič drugega kot verjeti kaže ministru na odhodu in upati, da bodo besede podpredsednika vlade resnično postale težko pričakovano in prepotrebno dejstvo. Edi Mavrič Zadovoljstvo ob novi pridobitvi: državni sekretar Marjan Dvornik, minister Janko Deželak in županja Anka Rakun (foto: Ciril Sem) Občinski svet Gornji Grad Ustanavljanje JP Komunala Gornji Grad Gornjegrajski svetniki so se sinoči sestali na 21. redni seji. Med drugim so sprejemali rebalans občinskega proračuna, seznanili so se s prvo fazo projekta sanacije odlagališča komunalnih odpadkov Podhom in sprejeli sklep za izvedbo volitev v organe KS Gornji Grad, Bočna in Nova Štifta. V nadaljevanju so na pobudo kulturnih društev iz Gornjega Gradu in Bočne obravnavali možnosti za uvedbo tradicionalnih - nacionalnih kulturnih prireditev v občini. Osrednja točka seje je veljala razpravi o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Gornji Grad. 0 tem in o ostalih zanimivostih s seje gornjegrajskih svetnikov lahko preberete v naslednji številki. Edi Mavrič Gornji Grad Ogled sistema koriščenja bio mase Minulo soboto se je v avstrijskem mestecu Gmund mudila delegacija gornjegrajske občine na čelu z županom Tonijem Rifljem. V kraju, ki je podobne velikosti kot Gornji Grad, koristijo lesne odpadke tretje leto, kot je bilo slišati, v splošno zadovoljstvo. Sistem dela povsem avtomatsko in, kar je najpomembnejše, ne onesnažuje okolja. Avstrijci so prepričani, da je perspektiva predvsem v lesu, saj so naftni derivati glavni vir onesnaževanja zraka. V Gornjem Gradu resno načrtujejo ogrevanje kraja s koriščenjem odpadle lesne mase, ki nastaja v podjetju Smreka. Tudi sicer je projekt skupno delo Smreke in občine. K sodelovanju kanijo pritegniti tudi ostale zainteresirane, ki bi bili pripravljeni zagotavljati lesno maso. Projekt koriščenja tako imenovane bio mase je v Sloveniji vzorčen in zato še bolj pomemben, saj je država preko svojih programov pripravljena investirati tri milijone nemških mark. Za interesente bo gotovo pomembna cena, ki je v Avstriji šest tolarjev za kilovatno uro. Na pivi pogled precej visoka, vendar nimajo porabniki ni-kakšnih drugih obveznosti. Cena je prilagojena rasti življenjskih stroškov. Pri vsej zadevi pa je poglavitno, da ne sme nikoli priti do izpada toplote, kar je seveda velika obveznost in odgovornost do potrošnikov. Edi Mavrič O novi šoli na Rečici Vprašanja o novi šoli na Rečici si postavlja vse več ljudi. Odgovor je morda bližje po sestanku, ki je bil 14. novembra v prostorih rečiške šole. Sestali so se namreč člani gradbenega odbora, predstavniki KS Rečica in občine Mozirje. Problematiko v zvezi s pričetkom gradnje sta predstavila Jakob Presečnik in Albert Toff. V zadnjem času se pojavljajo bila dosežena bistveno zmanjšana govorice in očitki, da je prvotna zagnanost usahnila in da začetka gradnje še ni na vidiku. Sestanek naj bi potrdil nasprotno in osvetlil začetek del. Republika sofinancira projekte, ki obsegajo najnujnejše, kar je potrebno za delovanje šole. To vključuje stroge prostorske normative in točno določa ceno kvadratnega metra zgradbe. Prvotni projekt je bil zaradi predrage izvedbe zmanjšan. Odpadlo je nekaj specialnih učilnic in stanovanje za hišnika. Spremenila se je tudi strešna konstrukcija. Po novem projektu bo v objektu 18 učilnic in telovadnica, ki pa je ostala nespremenjena. Objekt je bil spremenjen iz dvoetažnega v troetažnega. S spremembami je kvadratura in cena. Prvotno naj bi bilo uporabnih prostorov v izmeri 3260 kvadratnih metrov, sedaj jih je ostalo 2689. Cena se je zmanjšala že samo pri tem za okoli 700.000 nemških mark. V kratkem bo izšel razpis za pridobitev glavnega izvajalca del, začetek del pa je planiran v aprilu prihodnje leto. Komunalna dela, kot je prestavitev vodovoda in ceste, pa bodo stekla že v nekaj dneh. Šola naj bi začela opravljati svojo funkcijo 1. septembra 1998. Iz vsega povedanega sledi, da so vse bojazni okoli gradnje samostojne devetletke na Rečici ob Savinji nepotrebne. Benjamin Kanjir 1 ' lili: *»■.SI! Pri predstavitvi projekta je sodeloval tudi mozirski župan Jakob Presečnik (foto: Ciril Sem) OBČINA GORNJI GRAD OBVESTILO V Občini Gornji Grad so na posameznih odsekih občinskih lokalnih ter gozdnih cest javnega pomena povzročene precejšnje poškodbe cestišč, bankin in odvodnih jarkov. Te poškodbe so v pretežni meri posledica predvsem neprimernega spravila lesa iz gozdov nekaterih lastnikov zemljišč ob navedenih cestah ali pa drugih izvajalcev teh del. Nekateri posamezniki izvajajo vlečenje lesa po asfaltnih in drugih cestiščih, z vleko na cestišče uničujejo bankine ter z vejevjem in drugimi odpadki zatrpavajo odvodne jarke. Poudariti je potrebno, da je takšen odnos od posameznikov neodgovoren in nedopusten, saj so ceste namenjene v dobrobit vseh občanov in drugih. V njihovo posodabljanje in vzdrže-vanje pa so se z velikimi napori tako v preteklih letih kot sedaj namenjala znatna skupna finančna sredstva. Zaradi navedenega je občinski svet sprejel sklep, da se opozori lastnike zemljišč ob lokalnih in gozdnih cestah, ki so javnega pomena, da ni dovoljena vleka lesa po teh cestah ter da ti in drugi uporabniki cest ob spravilu lesa in drugih del vse poškodbe na cestiščih, bankinah, odvodnih jarkih po končanih delih ustrezno sanirajo. V kolikor opozorjeni povzročenih poškodb ne bodo odpravili v določenem času se bodo take poškodbe odpravile na stroške povzročitelja. Župan Toni Rifelj servisno trgovsko podjetje d.o.o. Mariborska 112, 3000 Celje, tel.: 063/32-481, 411-665, faks: 063/411-664 ARO terensko vozilo s 4 x 4 pogon z RENAULT 1,9 DIESEL motorjem CENA: Od 21.499 DEM VOZILA DACIA Ugoden nakup za obrtnike in kmetovalce. Izvedba PICK UP z dvema ali petimi sedeži že Od: 12.400 DEM MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING Poljane S trdno voljo do nove ceste Gradnja avtocest in slovenskega cestnega križa ponuja možnost večjega prodora tujega kapitala in tranzita skozi ozek slovenski pas. Tega se zaveda vsak državljan. Vse več pa je tudi tistih, ki vedo, da ceste potrebujejo tudi majhni ljudje, daleč od vrveža velikih mest. Med te majhne, a srečne ljudi, se štejejo prav gotovo tudi vaščani razkropljene vasi Poljane. Pred 18 leti so dobili cesto. Najbrž so se tistega dne veselili in pozabili na napore, ki so jih vložili pri gradnji tako zahtevne, vijugaste ceste. Še več veselja pa so doživeli pred dnevi, ko je njihova, v skalna nedra položena cesta dobila pražnje oblačilo. Njihovih prostovoljnih 1300 delovnih in 150 traktorskih ur je finančno podprla občina Mozirje. Del sredstev je dodala tudi republika iz naslova demografsko ogroženih območij. Izdaten delež zemeljskih del je opravilo Gozdno gospodarstvo Nazarje, ki to cesto velikokrat uporablja za prevoze lesa. Pomagal je tudi republiški Zavod za gozdove. 2770 metrov asfaltne prevleke od Tišlerja do Negojnice je stalo 25 milijonov SIT. Brez asfalta je ostalo 90 metrov ceste, ki je na plazu. Strokovnjaki so plaz sanirali, asfalt pa bodo položili, ko bosta sneg in mraz opravila svoje. Glavni izvajalec del je bilo Cestno podjetje Celje. Simboličen trak je v soboto, 16. novembra, prerezal predsednik KS Rečica ob Savinji, Jože Kramer. V svojih besedah je izpostavil voljo domačinov, ki so se nadvse resno lotili uresničitve tega projekta. Njihova nova cesta bo še skrajšala razdaljo, ki jih loči od trga Rečice. Blagoslov je opravil rečiški župnik Ferdinand Luknar. Ob tej priliki je poudaril, da blagoslov brez trezne glave ni zagotovilo za varno vožnjo. Benjamin Kanjir Jože Kramer: "Cesta je odprta!" (foto: B. Kanjir) Uspeli smo! Z razumevanjem podjetja MGA Nazarje bo DIABETIČNA POSVETOVALNICA 5. decembra 1996 od 10. do 15. ure Prijave za obisk sprejema ga. Marjanovič dne 4. decembra 1996 od 9.30 do 10.30 ure na telefon 831-700 int. 327. Izvršni odbor Pokrovitelji kluba so: občine Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče ter MGA Nazarje MOZIRJE Invalidsko podjetje d.o.o. MOZIRJE * Za nego Vaših oblačil KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Odpiralni čas: ob delavnikih od 10.00 do 18.00 ob sobotah od 8.00 12.00 Nudimo Vam kakovostne usluge: - čiščenje preprog in usnjenih oblačil - popravila in krpanje oblačil - pranje in likanje gostinskega perila, zaves, delovnih oblačil PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK ■M H O v .or a Na trgu« ' 63330\r Tel.: 0&3X831 981 l\Nlozirj<' lfe3\g31 S» PRAGI MIKLAVŽ! MRAZ JE TU IN MENE ŽE POŠTENO ZEBE. ZATO TE PROSIM, PRINESI Ml PULOVER ALI JAKNO IZ TERMOVELURJA, ZREVEN PA ŠE TOPLO KAPO, ŠAL IN ROKAVICE. ČE BOŠ DODAL ŠE PAR TERMO NOGAVIC IN ŽABIC, PA FLANELA SRAJCO, RES NE BOM NIKOLI VEČ NAGAJAL MAMICI. DA Tl PRIHRANIM ISKANJE - VSE TO IMAJO V TRGOVINI SANDRA. IN DA Tl PRIHRANIM ŠE DENARNE SKRBI -TAM LAHKO PLAČAŠ NA ŠTIRI OBROKE, ALI PA BODO POČAKALI NA PLAČILO KAR DO FEBRUARJA. ® LEPO TE POZDRAVLJA TVOJ MALČEK!- Okrepčevalnica Gams v v Zekovcu ©LLvdlckiou}® meii© gjoaöoj (aka timsm® DRUGIH MIKLAVŽEVI H DOBROT (TUDI PARKLJEV IN ŠIB NE MANJKA). PENEČE VINO SPUMANTE 249,00 j SLADKOR 50 KG 104,90 / MOKA T 850 30/1 55,00 1 Jr SOL KUHINJSKA 39,90 ■ .•; ■■ • i / KORUZA V VREČAH PO 50 KG B.P.D. 32,90 Z.P.D. 34,50 PRIPELJEMO NA DOM! ZGODOVINA IN NARODOPISJE O kmečkih uporih Le redko kdaj se spomnimo davnih dni, ko so naši predniki tlačanih tujim gospodarjem. Ko niso imeli nobenih pravic, ko so graščaki uveljavljali pravico prve noči, ko je bil tlačan manj vreden od vsake živali. Vse to zveni trdo, morda neverjetno, toda zgodovinska res-Piše: Aleksander Videčnik niča je pač taka. O uporu zoper upravnika Vrbovca smo v našem glasilu še pisali. Malo pa vemo o drugih uporih, ki so jih kmetje organizirali po naši dolini. Pisanja o tem so si nasprotujoča, zato je dobro kot zanesljivi vir poiskati med znanstvenimi deli naših zgodovinarjev. Sem spada gotovo Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, delo večih uglednih piscev, izdala jo je Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani leta 1980. Razmere na podeželju, se pravi med podložniki so bile dolga stoletja kritične. Pred nekaj sto leti so zato podložniki iskali izhod iz težav v obupnem koraku upora. Te so največkrat v krvi zadušili, kolovodje pa na grozovit način usmrtili. Tlačani so živeli na meji možnega v razmerah, ki si jih danes ne moremo predstaviti. Poleg visokih dajatev v blagu (pridelkih) so morali opravljati še telesno tlako, ki so si jo grajski valpti po svoje predstavljali in jo tako tudi krojili. Gospodu je bilo le do velikih dohodkov ne glede na to, kako je do njih prišlo. Ker je bil tlačan pač "lastnina gospoda", so si vse dovoljevali. Med poglavitne vzroke kmečkih uporov, kolikor jih je pač zgodovina lahko zanesljivo ugotovila, spadajo pretirane dajatve. Tlačani jih preprosto niso več zmogli. Poleg tega je tlačan moral biti vedno na voljo gospodu za tlako. Vse to je onemogočalo redno pridelovanje živeža za družine tlačanov. Da ne govorimo o vseh drugih vrstah ponižanj, ki so jim bili tlačani izpostavljeni. Posebno še dekleta in žene. Kolikor je torej zgodovinsko dokazanih vzrokov za upore, so jih povzročili fevdalci. Toda tudi drugačni vzroki so bili za upore, saj v nekaterih sodeluje premožnejši sloj prebivalstva. Tako utemeljujejo zgodovinarji v teh primerih vzroke v strukturni spremembi fevdalne rente, ta vsakič povzroča upore. Sem sodi tudi prepoved trgovanja s kmečkimi pridelki, to je bila absolutna pravica fevdalca, ki je določal tržna mesta in nad njimi bdel v korist svojih gmotnih zahtevkov. Seveda je to zelo poenostavljeno prikazovanje zgodovinskih dejstev. Vsekakor je naš namen obuditi spomin na upore v naših krajih. Največ uporov je bilo v Gornjem Gradu. Niso pa bili vsi odraz nejevolje zaradi visokih dajatev. Poznamo upor, ki je izbil zaradi odločitve gosposke, da ne dovoli pokopov na pokopališču znotraj samostanskega zidu. To je bilo v času razsajanja kuge. Na videz skromen vzrok je vendarle zanetil upor dalekosežnih posledic. V glavnem pa se navajajo vzroki: upor v letu 1495 - prevelike dajatve (Gornji Grad), 1603/7 - velike dajatve in odnos gosposke do tlačanov (Gornji Grad), Vsak dan, razen ponedeljka od 10.00 do 22.00 ure slastna in GOSTILNA IN PIZZERIA pH KUMRU Ljubno, Cesto » Rosike 25 Tel 063/841-056 MOJ LOKAL NA LJUBNEM 1633 - velike dajatve (Gornji Grad), 1672/3 - velike dajatve v pridelkih in tlaki (Gornji Grad), 1675/6 - enaki vzroki (Gornji Grad), 1749 - je bil upor v Tiroseku zaradi slabega ravnanja, 1749 - so se uprli tudi v Gornjem Gradu, vzrok isti, 1749 - upor v Lučah zaradi nesprejemljivih bremen. Seveda so ti upori krajevnega značaja. Toda kljub temu so neka teri od njih bili hudi. Med enim od uporov so kmetje izropali samostan v Gornjem Gradu in nato v posmeh menihom paradirali v okolici samostana. Z upornimi kmeti je oblast kruto obračunala. Največ so jih med mučenjem pohabili, številne pa so tudi usmrtili. Sele ko so tožbe kmetov prišle do cesarja, je bilo čutiti vsaj malo pravnega ravnanja. Seveda po tedanjem pravu, ki je bilo pisano na kožo fevdalcem. Stara pesem Med naše ljudsko izročilo sodijo tudi stare pesmi, ki so jih ljudje prepevali ob določenih prilikah. Posebno zanimive so tiste, ki so jih namenili mrtvemu sokrajanu in so jih peli ob pogrebnih slovesnostih. Morda še kdo izmed naših bralcev zna katero od pogrebnih povedati in tudi zapeti? Gospa Marija Čebul iz Šoštanja nam je poslala pesem, ki jo je njena mati Terezija Brezovnik-Borsečka zapisala tam okoli leta 1930. Spomni se, da je mati to pesem ob določenih prilikah zapela, seveda pa napeva ne pozna, zato nam bo mogoče spet kdo izmed bralcev pomagal ugotoviti še napev. Pesem sedanjega časa Eno pesem čem zapeti očitno vsem naglas, nekaj v misel vzeti kako ljudje se nosijo. Po svetu pregrehe trosijo, kako žalostno je slišati kaj tacega od ljudi. Napuli in prevzetija je poglavitni greh, nesramnost in nečistost je zdaj po vseh krajeh. Krivica in neusmiljenost, sovraštvo in opravljivost divja po svetu kakor zver - ljubezni ni nikjer. Vse ropa ino krade, veliko se goljufa, pozabljajo se rade, zapovedi Boga. V nedeljah ino praznikih opušča božja služba se, vgasuje svete vere luč, ki je nebeški ključ. Posebno za mladino prijanost prida ni, še hujši kakor žvinco pijanca naredi. Okoli se zdaj klatijo, krvavo se pretepljejo, ponoči delajo nemir, še hujši kakor zver. Se nosi kakor šribar pa je kmečki fant, je šošter alpa žnider - ima ves štofast gvant. Klobuk ima na glavci tak zavihan je iz zajčjih dlak, bi rad da bi častili ga kot sina kraljevega. Cigare si kupujejo in zlate prstne nosijo da lažje zapeljujejo nedolžne deklice. Štimano hodi sem ter tja pa misli da je bogve kaj, dostikrat je tak bahač, pa nima svojih hlač. Čeprav je pesem zapisana leta nekako sodi tudi v naš čas - žal! 1930, pa po vsebini kar ZGODOVINA IN NARODOPISJE Vremenska prerokovanja Gruden - december Jasno in svetlo če sveti večer (24.), letina prav dobra se rada primeri; sveti večer če oblačno, temno, žita bo prazno k letu gumno. O Božiču (25.) za steno, o Veliki noči za pečjo. O Božiču zeleno, o Veliki noči sneženo. Sveti dan vetrovno, k letu bo sadje polno. Če otroci nedolžni (27.) so oblačni, k letu ne bodo kruha lačni. Ako se grudna bliska in grmi, drugo leto vetrov dosti buči. Božični dež uzarne rež. Božič pride, zima odide. Če na Stefanje burja buči, trta prihodnjič nič kaj ne obrodi. Če vidiš rimsko cesto Sveto noč čisteje sijati, dobremu letu se smeš nadejati. Če mrzlo zemljo sneg zapade, snopja bodo velike sklade. Dež in veter pred Božičem, koplje jamo rad mrličem. Dež na Stefanje obeta le malo žita prihodnjega leta. Grom in blisk o zimskih kvatrih, huda zima bo pri vratih. Grudna mraz in sneg, žita dosti prek in prek. Grudna suh veter če piska, to je ponavadi suho pomladi, suša poleti pritiska. Kadar začne dan se povračati, kani mrzleje prihajati. Kolikor bliže Božič mlaja, toliko hujši mraz prihaja. Kolikor se ivja o Božiču na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto na veji visi. Mnogo snega, mnogo sena. Od Božiča do svetih Treh kraljev če nastane gosta megla, bode veliko nevarnih bodljajev in še drugih bolezni doma. Polna luna blizu Božiča južno zimo nam zapriča. Pred Božičem moča toliko ne škoduje, kakor če po Svetkih dalj dežuje. Prvi teden huda zima, osem tednov ne odkima. Če zmrzlina grudna se ne odtaje, še prosinca hudi mraz nastaje. Svetle božične noči kašte z žitom temne, temne božične noči pa svetle kašče puste. Veter Sveti dan obeta, dosti sadja drugega leta. Še nekaj vremenskih pregovorov Ce se pust na soncu greje, letina se med dobre šteje. Kakor vreme Pepelnice kaže, tako tudi celi post se izkaže. Lepo vreme Cvetne nedelje, rodovitno letino pripelje. Velik petek če dežuje, suho leto napoveduje. O Veliki noči če deži, kosec suhe bilke le kosi. Lepo vreme o Veliki noči, dobra letina tedaj napoči. Lepo vreme praznik Vnebohoda, potem dosti klaje se poda; če pa tega dne rosi, je še za potrebo ni. Ako je jasno sveto Telo, letina bo dobra, vino sladko. Iz zaprašenih listov Žiga Laykauf je zapisal v vojni kroniki med drugim tudi nekaj o francoski zasedbi naših krajev, pa prisluhnimo. “Tudi v Mozirju so bili deleči pogostih zaplemb živeža za potrebe okupacijske armade. Tako je leta 1793 bila izdana posebna okrožnica celjske kresije v kateri se opozarja na dolžnost vsakogar, ki prideluje hrano v taki ali drugačni obliki, da sledi zahtevam krajevne oblasti in odda uradno določeno količino živeža". Je že tako, da vsaka vojska pleni, tudi Francozi niso ravnali drugače. Leta 1797 so bile v Mozirju in okolici obsežne rekvizisije. K temu spet Laykauf "tudi todokoli so pobrali vse kar je bilo najti. Ubogi ljudje, za njih same je ostalo le malo. Tudi v župnijšču so iskali hrano, pa so vzeli kar župnikovo zlato uro. Še vedno bolje kot se je obnašal bataljon avstrijskega polka "Baron Stein", ki so tako delali po trgu, da je 10. marca 1798 domala pogorel. Prava tolpa ta soldateska". "28. januarja 1801 je primarširal v trg Mozirje francoski grenadirski polk "Princ Codi". Baje je prišel iz Žalca. V Mozirju je ostal oddelek polka, drugi so se umaknili. V noči od 13. na 14. decembra 1809 je bilo v Mozirju dosti francoskega vojaštva, kakih 300 mož in 12 oficirjev". Dejstvo je, da se je prek Volovljeka v naše kraje umikalo kar precej francoskega vojaštva. Nekateri od Francozov so ostali tudi v naših krajih in se tu ustalili. V zvezi s tem je nekaj pripovedi, največ iz okolice Podvolovljeka. ažčemo tftare fotografije Spomin na igro "Miklavž prihaja", ki so jo igrali na mozirski osnovni šoli leta 1932. Fotografijo je posredovala Jožica Lekše iz Mozirja ! i i i Ljubezen je odsev samoumevnosti, ki se napolnjuje v čutni danosti duše. Verodostojna postane v miselnosti sovražnika, redko prija telja, nikoli v čutnosti ljubljene osebe. Edi Mavrič Savinjčan KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Prehrana krav molznic v zimskem obdobju Sprostitev z avtogenim treningom Zimsko obdobje prehrane krav molznic traja pri nas nekako od sredine oktobra do sredine aprila - šest mesecev. Nekaj konzervirane krme pogosto potrebujemo še v poletnih mesecih za dopolnitev obrokov ali pa jo krmimo v primem pomanjkanja druge krme. Zato si moramo prizadevati, da doma pridelamo čimveč kakovostne voluminozne krme (mrve, travne in koruzne silaže...), ki je v prehrani goved nenadomestljiva. Z njo zagotovimo kravam sorazmerno veliko hranilnih snovi, ugodno fizikalno sestavo obroka, ugoden delež surove vlaknine v skupnem obroku, normalno prežvekovanje in dobro plodnost. Ker je hranilna vrednost voluminozne krme omejena, pravzaprav preskromna za veliko prirejo mleka, moramo v obroke vključevati tudi drugo - bogatejšo in učinkovitejšo močno krmo. S pojmom močna krma ali koncentrati označujemo najrazličnejšo krmo, ki ima v sušini visoko vsebnost energije -več kot 500 ŠE, je visoko prebavljiva ter vsebuje malo vlaknine. Med močno krmo štejemo: industrijsko pripravljene krmne mešanice, žita, soja, pesne rezance.. Z uporabo močne krme v prehrani krav izravnavamo osnovni obrok z najpomembnejšimi hranilnimi snovmi, zvečamo hranilno vrednost osnovnega obroka, omogočimo večjo prebavljivost in s tem večjo zauživanje hranilnih snovi. Tehnika krmljenja krav v zimskem obdobju 1. Krmljenje voluminozne krme Med temeljne zahteve uspešnega krmljenja krav sodi: - dovolj časa za zauživanje voluminozne krme; - dovolj prostora pri krmilni mizi; - ustrezna pogostost krmljenja. Voluminozno krmo moramo krmiti vsaj dvakrat na dan. Če damo vso krmo naenkrat, jo krave oslinijo in nerade pojedo; krmimo vedno ob istem dnevnem času; - ob vsakem krmljenju krmimo vse vrste krme, ki sestavljajo obrok, npr. seno, travno in koruzno silažo in drugo krmo. Tako dosežemo enakomernejšo prehrano mikroorganizmov v prebavilih. Zato ni priporočljivo krmiti npr. zjutraj travno silažo, popoldne pa koruzno ali narobe. Isto velja za žita, tropine in drugo; - krmimo po takšnem vrstnem redu: seno, silaže, okopavine, sledijo koncentrati. Ta vrstni red omogoča boljšo prebavo in manj škodljiv vpliv koncentratov; - po molži krmimo tisto krmo, ki ima močan in nezaželen vonj; - kravam ne krmimo pokvarjene (plesnive in gnile), pregrete ali zmrznjene krme, ker je škodljiva za zdravje krav in tudi za kakovost mleka. 2. Krmljenejc močne krme Pomembno je, da močno krmo ali posamezne komponente, kot so otrobi, tropine, zdrobljeno žito in podobno, krmimo največ 2,5 kg naenkrat na kravo. Pravilneje je, da posamezne komponente zmešamo, preden jih krmimo. Močno krmo dajemo po voluminozni krmi. Idealno je individualno krmljenje krav glede na njihovo pričakovano mlečnost. Ker v hlevu običajno stojijo skupaj krave z različno prirejo mleka, je pravilno, da so jasli trajno ali začasno pregrajene, da preprečimo sosednjim kravam odžiranje koncentratov, ki jim niso namenjeni. Marija Mikek, ing. kmet Ste tudi vi eni izmed mnogih, ki se večkrat počutijo napeto, objeti s časovno stisko, čutite notranji nemir, se "približujete" vrhuncu depresije, v ospredju vidite same probleme... ? Večkrat pomislite, da bi šli na konec sveta, kjer bi bili popolnoma sami, daleč od ponorelega sveta, se posvetili sami sebi in zdi se vam, da bi del težav s tem odpravili. Zakaj? Nikamor ni treba bežati. Ustvariti si moramo samo notranji mir in ravnotežje, misliti moramo pozitivno. S koncentracijo bomo omejili tok divjih misli, počutili se bomo bolj varni in prepričani v svoj uspeh. Vse napetosti v telesu se bodo sprostile. Ne gre za prizadevanje, da bi postali nekdo drug ali drugačni, temveč za odmik v to, kar smo. Boghwan Shree Rajneesh Sprostitev lahko opišemo kot prisluškovanje notranjosti in pravilno ravnanje z miselno energijo. Pravilne sprostitve se lahko naučimo, ali se udeležimo kakšnega tečaja, kjer nam pri prvih korakih pomagajo strokovnjaki. Pri pravilnem sproščanju dosežemo popolno sproščenost mišic, sprostimo krče v organih ter svoje telo sami nadzorujemo. Na desetine knjig opisuje avtogene treninge. Tu pa bomo danes preleteli nekaj najpomembnejših korakov za sproščanje. Sprostitev pomeni predvsem opustitev vseh zunanjih dražljajev, zato si izberemo miren prostor za svoje vaje, ter primemo umirjajočo svetlobo, ki deluje pomirjevalno -npr. svetloba sveč, izognemo se svetli luči in neonskim cevem. Ležemo vznak, po možnosti brez dvignjene glave. Pustimo, da malo razširjene noge in roke prosto ležijo ob telesu. Nič na našem telesu ne sme biti napeto in utesnjeno. Oči so zaprte. Vdihnemo globoko in pri izdihu občutimo, kako vse mišice v vseh delih telesa popustijo. Prva vaja je taka, da občutimo, kako postaja desna roka vse težja in težja (sproščena). Predstavljamo si in govorimo v mislih: "Desna roka je zelo težka." Ta stavek večkrat (6 x) ponovimo. Ko začutimo to sproščenost v desni roki, počasi preidemo še na levo roko, nato desno nogo in nazadnje še na levo nogo. Verjetno boste potrebovali nekaj dni, da boste to predstavo znali popolnoma uresničiti. Po nekaj vajah bo dovolj, da boste rekli samo: "Roke so zelo težke", "Noge so zelo težke". Nato prekinemo koncentracijo s stavkom: "Sem popolnoma miren." Sledi druga vaja, kjer si predstavljamo preplavajočo toploto na našem telesu. Ponovno si ponavljamo do doseženega občutka stavek: "Desna roka je preplavljena s toploto." In tako naprej po ustaljenem vrstnem redu: leva roka, desna noga, leva noga. Cilj vaje je dosežen, ko jasno čutimo toploto. Zopet izključimo koncentracijo s stavkom: "Sem popolnoma miren." Če nam ne uspe takoj, ne smemo postati nestrpni. Tokrat dodamo: "Moje srce bije mirno in enakomerno," in nadaljujemo z naslednjo vajo. Sedaj postanemo pozorni na svoje dihanje. "Dihanje poteka mimo in enakomerno." Pustimo dihanje prosto teči. Če opustimo svoje dosedanje površinsko pljučno dihanje, potem se začne trebušna prepona dvigovati in spuščati. Sele globoko, mirno trebušno dihanje je resnično sproščeno dihanje. Uporabite stavek: "Diha me,” in ga večkrat ponovite. Spet sledi: "Sem popolnoma miren." Koncentriramo se na mesto pet centimetrov nad popkom, med hrbtenico in trebušno prepono, kjer se nahaja naš naj večji živčni preplet, plexus solaris. Za boljšo orientacijo občutkov položimo svojo desno roko na to mesto na trebuhu, kjer ostane ves čas vaje in uresničimo občutek: "Pretekajoča se toplota v sončnem prepletu." Cilj vaje je dosežen, ko v sredini telesa občutimo močno toploto. Toploto lahko razširite potem še do žolča, jeter, trebušne votline. Na ta način lahko rešite marsikatero svojo težavo. Začnemo spoznavati sebe, se naučimo živeti ravnodušno. Ko smo pripotovali skozi vse vaje sprostitve, ne smemo kar "skočiti" iz svojega sproščenega položaja. Mišice moramo ponovno zbuditi in postaviti v pravilno napetost. Za to uporabljamo štiri stopnje: 1. stisnemo dlani in iztegnemo roke, 2. napnemo noge in jih iztegnemo, 3. roke iztegnemo preko glave in celo telo obrnemo enkrat na desno in potem na levo stran, 4. globoko vdihnemo in odpremo oči. Vrnitev v normalno stanje mora biti počasna in nanjo se moramo tudi navaditi. Nikdar ne smemo prebujanja prehitro zaključiti, kajti lahko se zgodi, da se nam stemni pred očmi. Pa še to - smejte se. Smehljanje je prečudovita, očarljiva sugestija. Napravite poskus. Sedite pred ogledalo prav tedaj, ko ste slabe volje in preprosto se smehljajte sami sebi. Čez pet minut se boste počutili mnogo bolje. Prav smešno se vam bo zdelo tisto, kar je še poprej mračilo vaš obraz. Ne boste se odtujili resničnosti in ne boste se povzdignili k zvezdam, ki jih morda ne bomo nikoli dosegli. Na naši življenjski poti smo popolnoma odvisni od nas samih in kvalitete naših misli ... in nikoli ne smemo izgubiti upanja. Kdo je bogat? Tisti, ki je v srcu in duši zadovoljen! Indijska modrost Veliko uspeha in sproščenih trenutkov vam želim. Obveščamo vas tudi, da bo predavanje Obolenja vimena in število somatskih celic v mleku v Mozirju 4. 12. 96, Lučah 12. 12. 96 in v Gornjem Gradu 18. 12. 96 ob 9. uri na vseh treh mestih. Ogrevanje z alternativnimi viri energije Zima nam je pošteno pokazala svoj obraz. Kar naenkrat so padle temperature pod ničlo, zapadel je tudi prvi sneg. Zdaj bodo pokazali ogrevalni sistemi naših hiš in stanovanj svoje dobre in slabe lastnosti. Ogrevanju prostorov namenjamo največ truda pa tudi pozornosti in denarja. Pri nas so največ v uporabi klasični sistemi ogrevanja, predvsem različni kotli na trda goriva, kurilno olje in plin. Pozimi si vzamemo čas, da se spoznamo tudi z alternativnimi sistemi ogrevanja. Alternativnih rešitev je veliko, vendar se ne bo nobena obnesla, če bomo ogrevali slabo toplotno izolirane in tehnično pomanjkljivo zgrajene zgradbe. Zato je prva skrb zgradbe kakovostno zgraditi in čim bolje toplotno izolirati. Pasivni sistemi ogrevanja so najmanj poznani, čeprav se glede na vložena sredstva najbolj izplačajo. Uporabni so najbolj pri novogradnjah. Pri pasivnih sistemih zgradbo pripravimo tako, da sama sprejema sončno energijo, da je hranilnik toplote in ogrevalni sistem obenem. To naredimo tako, da zgradbo dobro toplotno izoliramo, da na severu predvidimo minimalne trojno zasteklene odprtine. Zgradbo obrnemo z bivalnimi prostori proti jugu in servisnimi prostori (kuhinja, kopalnica) proti severu. Na južni fasadi pa namestimo pasivne elemente (okna, Trombe-jeve zidove, steklenjake, toplotne diode,...). Pomembno je tudi omogočiti, da zrak dobro kroži med proti jugu obrnjenimi prostori in ostalimi prostori ter da predvidimo zaščito pred močnim poletnim soncem. Pasivni sistemi so najbolj gospodaren in v svetu najbolj razširjen način izkoriščanja sončne enregije, ki ne prinaša le prihrankov energije, ampak tudi zelo poveča bivalno udobje uporabnikov. Uporabljamo jih lahko pri vseh vrstah zgradb. Tudi klimatskih omejitev ni, saj so uspešni tudi v manj ugodnem podnebju. Zavedati se moramo, da potrebujemo ogrevanje kar polovico leta in ne samo v najbolj mrzlih dneh decembra in januarja. Oglejmo si še posamezne pasivne fasadne elemente: Skozi OKNA sonce direktno ogreva. Slaba stran je ta, da je ponoči in v slabem vremenu proces obraten, skozi okna se energija izgublja. Zato naj bo oken le toliko, kolikor jih potrebujemo za razgled, zračenje in svetlobo. Opremljena naj bodo s plastičnimi roloji z zunanje strani, ki jih bomo v zimskih nočeh spuščali in zmanjšali toplotne izgube. STEKLENJAK ima nizek toplotni izkoristek, čeprav je najdražji in največkrat uporabljen. Če ga zgradimo, naj bo dvojno zastekljen. Zastekljene naj bodo le navpične stene, kajti steklena streha prinaša veliko tehničnih težav in izgubo toplote. Kovinsko ogrodje predobro prevaja toploto, zato je bolje uporabiti leseno. Potrebne so odprtine za dobro prezračevanje v poletnem času. Bistvo TOPLOTNE DIODE je v tem, da se s toplotno izolacijo preprečijo izgube energije, ki se nabere čez dan. To je trajna zasteklitev z enostavno samodejno regulacijo toplotnega toka. Lahko je nepremičen in neprozoren del fasade ali pa trajno zastekljena prozorna površina (okno, ki se ne odpira), ki se z namestitvijo izolacijskega polnila spremeni v toplotno diodo. Je toplotno izredno učinkovita. TROMBEJEV ZID je običajen masivni zid, ki ga na zunanji strani pobarvamo s črno barvo in zasteklimo. Ko sonce posije skozi steklo na črno površino, se ta segreje preko 100 stopinj. Segreje se tudi zid, ki shrani toploto in jo po sončnem zahodu dobro prepušča v ogrevani prostor. Bistven razlika glede na ostale elemente je v tem, da Trombejev zid prepusti akumulirano toploto v ogrevani prostor s časovnim zamikom nekaj ur. S tem se izognemo pregrevanju prostora v času najmočnejšega sončnega sevanja. Za preprečevanje toplotnih izgub namestimo neposredno na zid absorber Trombejevega zidu. Med absor-berjem in steklom je leseno satovje. Z zunanje strani zaščitimo Trombejev zid oziroma steklo s plastičnim rolojem, ki pozimi zmanjšuje toplotne izgube, poleti pa preprečuje pregrevanje. Aktivni sistemi (solarni sistem, izkoriščanje vetrov, geotermalne energije in toplotna čipalka) so pri nas precej poznani in uporabljani. Za ogrevanje so primerne in gospodarne le TOPLOTNE ČRPALKE. Te črpajo toploto z enega mesta in jo oddajajo na drugem mestu. V naših podnebnih razmerah so gospodarne toplotne črpalke voda -voda, ki jemljejo toploto talni vodi. Torej mora biti za delovanje te črpalke razpoložljiva talna voda, priporočljivo je tudi talno ogrevanje prostorov. Za ogrevanje sanitarne vode so ti sistemi bolj uporabni. Pri nas je najbolj razširjeno ogrevanje sanitarne vode s solarnim sistemom ter ogrevanje s toplotno črpalko zrak-voda. SONČNE CELICE pretvarjajo sončno energijo naravnost v električno, s katero lahko poganjamo električne naprave in stroje ter napajamo svetila. Za ogrevanje prostorov je energije pre- malo. Uporabne so najbolj v objektih, ki stojijo na odmaknjenih mestih (planinske in pastirske koče). Pri nabavi, vgrajevanju in montaži alternativnih sistemov ogrevanja naj nam bo vodilo, da zaupamo vsa dela le zanesljivemu izvajalcu, ki nam bo za opravljeno delo dal tudi nekajletno jamstvo. Pri načrtovanju investicije je pomembno tudi dejstvo, da so za učinkovito rabo energije na voljo državne subvencije. Lepe zimske dni vam želim! Zeleni Franček Vir: Jermanj, Bojc: Ogrevanje z alternativnimi viri energije, Ljubljana 1990. ALI SE ŽELITE PRIJETNO POSLOVITI OD STAREGA LETA? Pravi ambient in odlično postrežbo Vam zagotavlja 'Peufioti T^CamvtAci Informacije in rezervacije po telefonu 841-021. 'Jter tuddenje Miklavžem smo vam pripravili posebno ponudbo otroških oblačil: * otroški pleteni žakard pulover * otroški puli * termoflis kape in trakovi * pestra izbira otr. trenirk z dvojnimi hlačami in zanimivimi preslikači * termoflis puloverji in brezrokavniki Možnost nakupa na več čekov. /Tokrat pa v živo. Bobenček se je odločil, da vas poišče, mladi novinarji in novinarke, da malo "N pobla-bla. Na tej strani so vidni prvi rezultati dela. Padale so ideje, iskrili so se načrti in če te zanima, je najbolje, da bereš dalje... In pot me je popeljala v Gornji Grad. Osnovna šola Frana Kocbeka, v četrtek ob 13.00, učilnica za slovenski jezik. Novinarski krožek, osmošolci in njihova mentorica Vida Cajner. Janez Pustoslemšek, Nika Tiršek, Saša Repenšek, Martina Fricelj, Branko Kopriva, Maja Fridman, Rebeka Tajnšek in Mojca Trbovšek so polni energije. V njihovih glavah je \mnogo idej in želja. Delajo na tem, da jih realizirajo in naredijo dejavne._____________J In kaj počnejo pri novinarskem krožku v Gornjem Gradu? ENKRAT MESEČNO IMAJO ŠOLSKI RADIO. Kako to zgleda? Najprej malo uvodnika, šolske novice, zanimivosti za razvedrilo iz svetovne scene dogajanj, glasbena lestvica (ki jo oblikujejo učenci), predstavitve novih filmov, športne novice, ankete, pozdravi po radiu (zaljubljenci, čestitke ob rojstnih dnevih), pohvale za dosežke, predstavitev revije Smrklja (mogoče sem še kaj pozabila). Predlogi novosti v bobenčku: LESTVICA (tuja in domača), INTERVJU Z MLADIMI GLASBENIKI IN ŠPORTNIKI, TEST (značaj, osebnost), ANKETA (+foto), KRATEK STRIP, ODGOVORI PSIHOLOGA NA MLADOSTNIŠKE TEŽAVE (pod šifro). P.S. Tega ne objavljam zato, da bi vse to bilo v prihodnje na tej strani, ampak zato, da tudi v tebi zbudim razmišljanje, kaj si v tem časopisu želiš najti. Piši in pošlji! Zbiram predlog e, a zaenkrat še nič ne obljubljam. LITERARNO NOVINARSKI KROŽEK IMA SVOJ PANO IN ŠOLSKI RADIO PRAV TAKO SVOJEGA. Na njem objavljajo svoje prispevke, predvsem najdemo tu modo, glasbeno lestvico, glasbene novosti in zanimivosti v svetu filma. Imajo celo svoj horoskop. ČLANI KROŽKA IMAJO ŠE ZUNANJE SODELAVCE. Ti sodelujejo tako, da jim prinašajo novice iz domov. Skupaj poskrbijo za seznanitev učencev z dogodki, za katere sicer nikoli ne bi izvedeli (delo pri gasilcih, planinski zvezi in v športu). DOLGOROČNE ŽEUE IN CILJI? Vsake tri mesece bi radi izdali SVOJ ČASOPIS (že delajo na tem), ob koncu šolskega leta pa ŠOLSKO GLASILO. V njem želijo prikazati pregled dela na šoli skozi vse leto, zato skozi vse leto pazljivo vodijo kroniko dogajanja na svojem teritoriju (ozemlju). V RAZREDU SO NAS SPREMLJALI STARŠI V razredu smo se dogovorili, da bomo predstavili staršem, kar smo se naučili o jeseni. Dnevi so se krajšali, v tihem gozdu se je barvalo in odpadalo listje, mi pa smo se pridno pripravljali na odprto učno uro. Z velikim veseljem smo pričakali starše. Prišel je naš dan! Starše smo v učilnici pričakali z malo treme. Vrata so se odprla, v učilnico so začele prihajati mamice in stare mame. Jaz sem predstavila glavne značilnosti jeseni. Nato se je s predstavitvijo zelo potrudil prvi razred. Vsak uč enec je prebral naslov vsebine, ki jo je učenec drugega razreda zatem pripovedoval. V sestavkih smo obiskali sadovnjak, vinograd, vrt, polje, gozd in pašnik. Povedali smo več pesmic, peli in plesali. S plesom smo zaključili uro. Staršem smo ponudili grozdni sok, krhlje, orehova jedrca, ter suhe slive. Starši in mi smo bili srečni. Jasmina Štiftar Kombinirani oddelek 1. in 2. razred Podružnična šola Solčava JESEN Tiho pada dež droban, sonce se skrilo je za plan V vas prišla je spet jesen, poletje šlo je čez greben. Ju-hu, ju-hu, ju-hu-hu, kmalu spet bo zima tu. Mojca Polčnik 5. razred, OŠ Nazarje MOJ DOMAČI KRAJ Moj domači kraj se imenuje Solčava. Solčavo sestavljajo: Robanov kot, Logarska dolina, Podolševa in vas Solčava. Sama vas Solčava leži na nadmorski višini 642 m. Mnoge kmetije pa ležijo preko 1000 m visoko. Solčava ima najvišje ležečo kmetijo v Sloveniji. To je kmetija Bukovnik. Solčava ima veliko naravnih znamenitosti. Te so: stara tisa Potočka zijalka, Matkov škaf, slapova Palenk, Rinka. Solčava je gorska vas, ki jo obdajajo gore in gozdovi. Jaz živim v naselju Podolševa, na kmetiji spodnji Ušovnik. Naša kmetija je na nadmorski višini 1000 m. Starša se ukvarjata z gozdarstvom in živinorejo. Ker je kmetija majhna, mora ati delati pri drugih kmetih, da zasluži denar. V bližini naše kmetije je velik Macesnikov plaz. Ta še vedno drsi in mene je strah. Čeprav živim visoko, blizu gora sem srečna. Katarina Krivec 3. razred podružnične šole Solčava Ej! Najbolj priljubljen slovenski kantavtor, nosilec plemenitih izročil in življenjskih resnic nas je znova presenetil. Saj te prime, pa te mine je naslov njegovega najnovejšega albuma, ki gaje poimenoval po enem izmed komadov. Pesmi nam razkrivajo številne življenjske stiske in probleme. Čeprav so besedila jasna in na videz preprosta pa te vedno znova prime, da si Adija Smolar zavrtiš spet in spet. In te, verjemite, ne mine. Skupina Drinkers je z novim bobnarjem Romanom Milavcem posnela skladbi Žeja in Liter vina. Skupina torej glede komadov ostaja zvesta svojemu imenu. Preostale pesmi naj bi posneli enkrat do spomladi, ko naj bi izšla njihova nova plošča. Tudi te bodo pivsko obarvane. Descendents je skupina, ki seje s svojim surovim, izvirnim in ostrim punkom od svojega začetka, ki sega v konec sedemdesetih, vztrajno izogibala komercialnemu uspehu. Pred kratkim so pri založbi Epitaph objavili album Everything Sucks. Descendents predstavlja skupino, vredno pravega punkovsega naziva. Medtem ko je Madonna že uspešno povila svojega prvega otroka, pa na ta velik dogodek sedaj čaka še Michael Jackson, ne on. Mamica bo njegova medicinska negovalka in dolgoletna osebna prijateljica Debbie Row. Ne glede na Michaelovo trditev, da je oploditev potekala po naravni poti, obstaja veliko argumentov, ki to zanikajo. Dojenčka, ki se bo rodil nekje februarja, je Michael že odkupil za pol milijona dolarjev. # S Nagradno vprašanje: Napišite naslov prvenca skupine Drinkers! Zadruga mozirje ŠPORT LK Mozirje Zemljakova zmagala v Avstriji Mozirski lokostrelci so se pred nedavnim udeležili mednarodne dvoranske tekme v Schardingu v Avstriji, na kateri je nastopilo 85 tekmovalcev in tekmovalk iz devetih držav. Bernarda Zemljak je znova potrdila svojo odlično pripravljenost in v močni konkurenci zmagala, poleg tega pa v finalnem delu dosegla nov državni rekord 114 krogov. Odličen je bil tudi Štefan Ošep, ki je po rednem delu zasedal 2. mesto, v finalnem SK Luče Trening na ledeniku Mölltaler v Avstriji Člani smučarskega kluba Luče so po kondicijskih pripravah letos prvič preizkusili svoje nove smuči na ledeniku Mölltaler - na višini 3174 m. Trening je pokazal, da so na po zastavljenem programu. Smučanje na ledeniku je bilo za mlade smučarje veliko in nepozabno doživetje. BM delu pa je z malo manj sreče osvojil 4. mesto. Kljub temu je tudi on v finalnem delu dosegel nov državni rekord 177 krogov. Nekoliko manj uspešen je bil tokrat Dušan Perhač, ki je pristal na 9. mestu. KF novo smučarsko sezono kondicijsko dobro pripravljeni. Otroci že težko čakajo na sneg, tudi na naših smučiščih, da bodo lahko trenirali Uspeh mladih tenisačev V teniškem centru Cradiant v Ljubljani je bilo 16. in 17. novembra drugo tekmovanje serije turnirjev za najmlajše. Nastopilo je preko 100 tekmovalcev iz vse Slovenije. Udeležili so se ga tudi tekmovalci SKI-TEN kluba in dosegli vidne rezultate. Sara Stefanovič je v kategoriji goriji dečkov do 13 let osvojil letnikov 87 - 88, kjer igrajo 2. mesto. mini tenis, osvojila 2. mesto. 4. novembra se je ista ekipa Tudi na prvem turnirju je osvojila 2. mesto in trenutno vodi v točkovanju za skupno razvrstitev. Sanja Prosen je izpadla v drugem kolu, medtem ko so Nika Skok, Ana Tevč in jure Melavc izpadli v prvem kolu. Nastopil je tudi Miha Prosen, ki je član STK Velenje, in v kate- ŠD Vrbovec Nazarje udeležila prvenstva koroške regije na Ravnah, kjer je Sanja Prosen prepričljivo osvojila 1. mesto. Želja kluba je v bodoče pritegniti k vadbi čimveč otrok, ki bi tudi v prihodnje dosegali podobne rezultate. SA Tekmovanje z zračno puško Športno društvo Vrbovec Nazarje je minulo nedeljo na sterlišču v Šmartnem ob Dreti pripravilo odprto prvenstvo KS Nazarje v streljanju z zračno puško. Udeležilo se ga je 30 tek- je 69 krogov, za njim pa so movalcev, kar je po nekajletnem premoru lepo število in vzpodbuda oživitvi delovanja nazarske strelske družine. Tokrat je imel najbolj mirno roko Matjaž Filčič, dosegel se zvrstili Gregor Križnik in Marjan Gračner s 66 krogi ter Roman Grudnik, ki je dosegel krog manj od drugouvrščenih. PF Odbojkarski klub Zgornja Savinjska je kljub skrajno zaostrenemu finančnemu položaju pričel z jesenskim delom sezone 1996/97. Zaradi nemogočih razmer so odbojkarice nanizale nekaj zaporednih porazov, takoj pa, ko so se stvari vsaj malce uredile, je sledila prva zmaga. Nedvomno pravi trenutek za pogovor s trenerko prve ekipe, Vido Skok. Kako so glede na finančni položaj, v katerem je klub končal prejšnjo tekmovalno sezono, potekale priprave na novo sezono? Prejšnjo tekmovalno sezono smo, kot je poznano večini ljubiteljev in poznavalcev odbojke in Odbojkarskega kluba Zgornja Savinjska, sklenili z velikimi finančnimi težavami. Zavedajoč se razsežnosti problemov, smo že v prvih mesecih letošnjega leta iskali vse mogoče rešitve, tako po gospodarski kot tudi po poli- tični poti. Rezultat tega je bil tudi sestanek z župani Zgornje Savinjske doline na Ljubnem ob Savinji, na katerem naj bi najodgovornejši v dolini poskušali sodelovati pri rešitvi iz krize. Na sestanku, ki sem se ga udeležila sama, pretiranega navdušenja ni bilo, več od moralne podpore klub ni dobil. O finančni in siceršnji pomoči župani niso hoteli odločati sami. Predlagali so vlogo za pomoč na občinske svete, ki pa so (to je bilo pričakovati že vnaprej) odgovorili negativno, ali pa na vlogo sploh niso odgovorili. Občinski svetniki na Ljubnem so o problemu odločali prvi in ugotovili (in pri tem pozabili, da je klub večino svojega obstoja reklamiral prav ta kraj), da nimajo v proračunu za to rezerviranih sredstev. Lučki svetniki so takoj nato odločili, da kluba ne bodo podprli, ker je prošnjo zavrnilo Ljubno, ki bi moralo dati največ. Odgovor nazarskega občinskega sveta se je prav tako nanašal na premalo sredstev v proračunu, občina Gornji Grad pa svojega negativnega odgovora kljub urgenci sploh ni uspela sporočiti. Kot da je pozabila, da so se največji problemi kluba pričeli prav v času, ko je sponzorstvo kluba podpisala krajevna skupnost Gornji Grad, za to zahtevala spremembo imena in izpolnitev drugih pogojev, pa klubu, razen nekaj malega v prvem letu, ni dala ničesar. S klubom je tako ostala edino občina Mozirje, ki pa sama težko prenaša breme kluba, ki promovira celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Po končani tekmovalni sezoni smo se poskušali povezovati še z drugimi potencialnimi sponzorji, ki so sprva precej obetali, vendar je največji med njimi odpovedal sodelovanje tik pred podpisom pogodbe na začetku nove tekmovalne sezone. Pripravljalni del sezone smo tako pričeli kot da prihodnost ne bi bila tako zelo negotova, saj smo uspeli dobiti sponzorja za plačilo priprav, težave pa so se pričele takoj po povratku domov, ko v dolini (ob štirih telovadnicah) nismo uspeli zagotoviti dvorane za treninge. Povsod se je "nekaj delalo", tako da smo bili prisiljeni iskati proste termine od Šoštanja do Prebolda in Rogle. Za vsak trening smo se dogovarjali sproti, veliko jih je odpadlo. Smola pred začetkom tekmovanja je bila tudi v tem, da na Polzeli, kjer smo gostovali lansko leto, zaradi košarkarskega tekmovanja v mednarodni ligi niso začrtali igrišča za odbojko. Tako smo praktično brezdomci. Na razpolago imamo telovadnico na Rogli, ki jo koristimo za tekme, za vsakodnevni trening pa je na žalost predaleč. Odhodi in prihodi igralk za sezono 1996/97? Seznam nastopajočih za OK Zgornja Savinjska se je letošnje leto zelo spremenil. Zaradi pričakovanja naraščaja to sezono ni na igrišču kar štirih igralk lanske ekipe, z nastopanjem je prenehala tudi dosedanja kapetanka ekipe Jožica Založnik. Tako smo bili zaradi premostitve problemov letošnjega leta ekipo prisiljeni oblikovati z nekaterimi novimi igralkami. V ekipi sodelujeta tudi dve tujki. Po večih zaporednih porazih v novi sezoni je ekipa pred nedavnim zabeležila prvo zmago. Komentar dosedanjih tekem? Z letošnjo tekmovalno sezono se prav gotovo ne moremo hvaliti. Vendar je situacija odraz razmer v klubu. Velik šok za ekipo je bila prav gotovo na novo oblikovana prva Odbojkarski klub Zgornja Savinjska Obstoj ali razpad? ekipa. Poleg tega igralke praktično niso mogle normalno trenirati, zaradi težav s telovadnicami. Šele do četrtega kola prvenstva nam je uspelo (predvsem zaradi pomanjkanja sredstev plačila startnine in drugih pristojbin) urediti vse potrebne formalnosti za nastop večine igralk. Ena izmed njih se je zaradi zavlačevanja postopka na UE Celje (vzrok predvolilna preobremenjenost) ekipi lahko priključila šele pred štirinajstimi dnevi. V takem stanju najbrž ni realno pričakovati kaj več. Tekma z Bledom je pokazala, da igralke znajo igrati, le malo podpore potrebujejo. Pri tem mislim predvsem na vodstvo kluba, ki se ekipi ni pokazalo celo lansko leto in tudi ne letošnje leto. Kakšne so sedanje razmere v klubu? Nemogoče in povsem neresne za rang tekmovanja, v katerem klub nastopa. Večina odgovornih se je nekako kar navadila, da klub živi naprej, tudi če se sami ne angažirajo. Predvsem moti indolentnost in pomanjkanje občutka za čas pri reševanju posameznih problemov. Pri vodenju kluba je najpomembnejše ukrepati hitro in zadostiti vsem rokom, ki se pojavljajo. Tisti, ki nastavljamo hrbtenico temu klubu že ves čas od njegovega obstoja, poskušamo storiti vse, da bi se razmere vendarle uredile. Vemo namreč, koliko časa in lastnih sredstev smo v dejavnost skozi vsa ta leta vložili, in bojimo se občutka, da morda le še nismo potrkali na čisto vsa vrata. Da je morda le še nekje nekdo, ki bi lahko pomagal rešiti trenutno situacijo in bi po razpadu kluba dejal: Zakaj niste prišli prej? Toda bojim se, da je vse skupaj že prepozno. Klub ne razpolaga s sredstvi za najnujnejše potrebe, vsak teden dobesedno "kraspamo" skupaj denar za sodnike, ki stanejo na tekmo od 50 do 60 tisočakov. Na pokrivanje drugih potreb niti ne upamo misliti, čeprav so pritiski vse hujši. Pozitivno v zadnjem času je edino to, da smo pred 14 dnevi s pomočjo Občine Mozirje v OŠ Mozirje uspeli zagotoviti dva termina za treniranje članic. Nobena od šol ni pripravljena ponuditi termina za treninge mlajših skupin, kar resno ogroža podmladek kluba. Kje iskati možne rešitve, ali vodstvo kluba glede tega sploh kaj dela? Še vedno iščemo možne rešitve v dolini in izven nje. Dokaj uspešno se je v delo kluba vključil ugledni zunanji sodelavec, strokovnjak na finančnem področju, ki je z obiski pri podjetnikih v dolini in izven nje uspel zagotoviti določena sredstva. Žal posluha za tovrstni šport, razen redkih izjem, ni, mnogi komaj čakajo, da bi klub dokončno razpadel. Vodstva v pravem pomenu besede ni čutiti, potem ko je po nekaj smelih poskusih ob prevzemu dolžnosti naletelo na slab odziv okolja. Pogosto se ljudje zatekajo k odgovorom, da so naredili, kar so lahko. Seveda je ta "lahko" zelo relativen pojem. Da bi tisti, ki smo neposredno vpeti v ta šport, poskusili prav vse, smo se pred volitvami obrnili na vodstva vseh političnih strank v dolini. Odgovor smo dobili samo od ene, to je od občinskega odbora SDS Mozirje, kjer so obljubili pomoč po volitvah. Srčno upam, da bodo to obljubo uresničili. In to še pravočasno. Ali je v takih razmerah mogoče “dočakati“ novo športno dvorano v Mozirju, ki naj bi vendarle pomenila povsem drugačno osnovo za delo OK Zgornja Savinjska? Če ne bi s tem klubom živela že tako dolgo, bi odločno rekla, da ni mogoče. Prav gotovo je to največja kriza kluba doslej. Največji problem je v tem, da ni osnovnih pogojev za delo, vsem smo nekako v breme, ko iščeš denar, izpade, kot da ga iščeš zase, nad nami kljub ogromnim lastnim finančnim vložkom visijo neporavnani dolgovi iz preteklosti, tako da v tekoči sezoni praktično ni niti za najnujnejše. Še vedno pa smo prepričani, da se z odločno voljo ljudi, ki imajo moč v tem okolju, kolesje da spet vrniti v normalne okvire. Vedno se odpirajo nove iskrice upanja, žal pa se tokovi največkrat zaradi subjektivnih razlogov obrnejo v negativno smer. Če je res interes družbe napolniti novo dvorano s pravo vsebino, se mora v to dejavno vključiti sedaj, ko je še čas. Po razpadu bo prepozno jadikovati ali celo kritizirati. Kaj torej lahko pričakujemo? Težko je reči, če ne bo organiziranega pristopa in takojšnjih ukrepov. Vse je odvisno od nekaterih pogovorov, ki še tečejo. Gre za sekunde. Praktično ne gre za tako velika sredstva, ki jih dolina, če bi imela za to interes, ne bi zmogla. Klub na tako visokem tekmovalnem nivoju bi moral biti za dolino in podjetne Savinjčane izziv in priložnost in ne breme. Na- jmanj, kar pričakujemo, je končno uspešen sklic vodstva kluba, ki naj bi se dokončno odločilo. Lebdimo med željo, da se obdržimo, in med nedejavnostjo tistih, ki lahko dogodke oblikujejo, jih usmerjajo. Nihče pa na drugi strani ne upa preprosto potegniti črte pod dvajsetimi leti in reči "konec". Čeprav bi bilo za tiste, ki neposredno nosimo največje Finančno in organizacijsko breme delovanja kluba, morda celo najboljša rešitev. Vsekakor bi na koncu izkoristila priložnost, ki mi je ponujena s tem pogovorom, in pozvala vse, ki lahko kakorkoli pripomorete k rešitvi situacije, pa doslej morda niste imeli priložnosti, da nemudoma priskočite na pomoč. Dokler ni čisto prepozno. Ne dopustimo, da bi se tako neslavno končala neka zgodovina. Franci Kotnik - IGRA ANSAMBEL MIX-MAX - obvezne rezervacije v V Sport center Prodnik vas vabimo tudi na: * NEDELJSKA KOSILA * ZAKLJUČKE * FITNESS Od 1. decembra dalje v fitness studiu priprave na smučarsko sezono. INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO: 063/841-317 ali 841-511. Udbovski dosjeji V časopisu Demokracija je v več nadaljevanjih izhajal članek o delu "tajne politične policije", kjer so poleg opisa ciljev in metod dela Službe državne varnosti (SDV), objavili tudi osebne podatke vojaških rezervistov SDV za celjsko območje in med njimi tiste iz nekdanje občine Mozirje oziroma Zgornje Savinjske doline. Ti članki so vzbudili buren odmev med bralci, časopis je bil razgrabljen in pojavile so se celo kopije teh člankov. Kdor je pozorno bral omenjene članke in obenem nekaj ve o delu obveščevalnih služb, je lahko ugotovil, da je veliko navedb resničnih, vendar na žalost pospremljenih z obilico polresnic, posploševanj in vrednostnih sodb, ki izvirajo od človeka, ki čuti do nekdanjega sistema le najhujšo mržnjo. Ta zaničevalni ton pisanja, je skupaj z govoricami o ud-bomafiji sprožil plaz ogorčenja ljudi, ki se je vsul na ne krive ne dolžne rezerviste. To kar se te dni dogaja, je nepojmljivo za čas, ko naj bi vladale demokracija, pravna država in človekove pravice. Brez prave podlage, le na osnovi zlonamernih člankov, so nekdanji vojaški rezervisti SDV izpostavljeni javni obsodbi, grožnjam, 'preti jim izguba dela itd. Čeprav sam takšnim pritiskom nisem izpostavljen (in sem prav hvaležen svojim sokrajanom) in čeprav me zavezuje izjava, da ne bom govoril nič o tem kar bom zvedel v SDV, pa me je vse to dogajanje prepričalo, da je ljudem, ki ozadja zadeve ne poznajo, potrebno vsaj del te zgodbe povedati še iz druge strani. V člankih je veliko trditev s katerimi se ne strinjam. SDV se je spreminjala v teku časa in vsaj za tisti čas, ko sem bil rezervist SDV ne morem potrditi, da je bila samo orodje za vzdrževanje partijske diktature. V člankih pišejo, da so se je ljudje bali, ker je povsod vohljala in terorizirala ljudi, njeni sodelavci pa so ovajali ljudi v svoji bližini. Zlasti naslednja trditev iz člankov, pa bo vsakega, ki je kdaj sodeloval v kakšnem podjetju, organizaciji ali društvu pri družbeni samozaščiti, prepričala kam vse sežejo podtikanja avtorja: "področje notranjega sovražnika so obravnavali v okviru družbene samozaščite, ki ni bila nič drugega, kot splošni poziv k ovaduštvu. V ta ovaduški sistem so se vključili najrazličnejši lokalni dejavniki od partije, sindikatov, mladine, do raznih organizacij in društev." SDV je bila obveščevalna organizacija kakršno imajo vse države sveta. Bila je državna institucija tako kot policija, pravosodje ali vojska. Z vsemi temi je država izvajala oblast, za katero pa se strinjam, da ni bila dovolj demokratična, pravna in da so bile človekove pravice velikokrat kršene. Mislim pa, da je bistvena stvar pri izvajanju oblasti vedno prevladujoča ideologija, ki je bil zlasti po letu 1974 samoupravni socializem. Ta ideologija pa se je oblikovala tudi v raznih kulturnih, izobraževalnih in drugih družbenih institucijah. Delo rezervistov v Zgornji Savinjski dolini je bilo predvsem globinska zaščita državne meje. Kdor se spominja vdora večje skupine hrvaških nacionalistov, ki so neopaženo prešli Slovenijo in so jih zaznali šele v Hercegovini, bo verjetno potrdil pomen takšnega varovanja. Seveda je pri tem varovanju sodelovalo več dejavnikov in jaz sam za svoje delo nisem potreboval sodelavcev prav zaradi samozaščitne osveščenosti ljudi. Ne poznam niti enega primera ovaduštva. V prejšnjem sistemu je v družbenopolitičnem delu sodelovalo veliko ljudi. Na način kot se je zgodilo z rezervisti SDV, bi bilo mogoče diskreditirati skoraj vsakega človeka. Ker sem bil leta 1990 razrešen dolžnosti v SDV in ker imam čisto vest kar se tiče očitkov iz člankov, me objava mojega imena ne skrbi, čeprav me jezi, kako je vse skupaj podlo in sprenevedavo prikazano. Skrbi pa me stanje na področju obveščevalnih služb, medsebojno rivalstvo, slaba zaščita podatkov, izkoriščanje teh podatkov v strankarske namene in za diskreditiranje ljudi. Upam pa, da bo to začelo skrbeti tudi novi parlament in da bo zmogel dovolj enotnosti, da- bo končno uredil to, za vsako državo pomembno področje. Andrej Šiljar, Krnica 13, Luče Udbovski dosjeji Zgornje Savinjske doline V Demokraciji je bil v članku, ki opisuje delovanje Službe državne varnosti objavljen seznam sodelavcev ter organizacije na področju nekdanje občine Mozirje. Na tem seznamu je zapisano tudi moje ime. Odgovor v Demokraciji ni smiseln, saj kot posameznik nimam možnosti širjenja fotokopij, kot so to -v zadovoljstvo nekaterih in v zaskrbljenost tistih, ki jim je kaj do človekovih pravic v Sloveniji - iz njim zna-nih razlogov počenjali nekateri. Prosim, da objavite moj prispevek v Savinjskih novicah, saj vaše glasilo pokriva področje, v katerem je objavljeni seznam najbolj aktualen. Predvsem po zaslugi inšpektorja za varstvo osebnih podatkov je v članku sicer omenjeno, da smo obravnavani tudi vojaški rezervisti, vendar lahko bralec to dejstvo kar hitro spregleda, saj očitno ni bil namen nepodpisanega pisca, da bi to pou-daril. Kot vojaški rezervist sem bil za Službo državne varnosti (SDV) zanimiv iz razloga, ker sem opravljal gozdarsko službo neposredno ob državni meji z republiko Avstrijo. Pred tem sem bil vojaški rezervist v JNA, pred in med osamosvojitvijo pa v Slovenski vojski. Objavljeni seznam je iz časov, ko je poleg redne vojske -graničarjev, varnostno pokrivala državno mejo tudi policija in SDV, skupaj z ljudmi, ki v Brigadirji V maju ali začetku junija prihodnje leto (dokončni datum še ni določen) bomo na letališču celjskega Aerokluba v Levcu obudili spomin na 50. obletnico začetka gradnje ceste Celje-Šempeter. Na srečanje bo-mo povabili neposredno udele-žence in vse, ki so po 2. svetovni vojni v mladinskih delovnih brigadah ali kakorkoli z udarniškim delom pomagali obnoviti in graditi domovino. Žal ne razpolagamo z naslovi brigadirjev, ki so sodelovali pri gradnji te ceste. Znano je le njihovo število - 1298 in prišli so iz vse Slovenije, zgrajene pa je bilo 8,5 km ceste. V tistem davnem letu je bila ta tem prostoru živijo. To seveda nikoli ni bila nikakršna skrivnost in še manj stvar, katere bi se ljudje ob državni meji morali sramovali, saj je šlo tudi za njihovo osebno varnost. Danes je drugače, državno mejo varuje policija in služba državne varnosti, ki se ji reče SOVA. Pomoč vojske in njenih rezervistov ni potrebna, saj se aktivno vključujemo v EU in obmejni organi obeh držav med sabo sodelujejo. Iskreno upam, da bosta demokracija in varstvo človekovih pravic v naslednjih letih vsaj toliko napredovala, da ljudem, ki to delo opravljajo danes, ne bo potrebno brati svojih imen na fotokopijah strankarskih časopisov in predvsem ne bodo objekti političnih iger. Poleg osebne prizadetosti zaradi obrekovanja za stvari, s katerimi nikoli nisem imel nobene zveze in so verjetno v vseh državah enako organizirane, me zelo moti način, kako so se ljudje, ki za tem stojijo, lotili zadeve. Očitno je, da ne ločijo med osebnim dostojanstvom ljudi, državnimi interesi in lastnimi cilji ali morda osebnimi zamerami, ki gotovo ne bodo prinesli nič dobrega, saj ljudi na podeželju razdvajajo, namesto da bi jih povezovali. Avgust Lenar, Logarska dolina 11, Solčava MDB pozor! akcija uvrščena med največje na slovenskem. S tem opozorilom želimo pridobiti podatek, zlasti o tedanjih brigadirjih, ki prebivajo na območju celjske regije. Vabimo vas, da sporočite svoj naslov in ime brigade, v kateri ste bili vključeni, pisno ali ustno Klubu MDB, ki praviloma že deluje kot samostojna sekcija pri vašem občinskem (območnem) Združenju borcev in udeležencev NOB. Na ta poziv opozorite tudi brigadirke in brigadirje, ki so ga morda prezrli. Za Koordinacijo klubov MDB celjske regije Ivica Fišer, Igor Ponikvar Poiščimo prave udbovce V zvezi s člankom z dne 14. 11. 1996 v časopisu Demokracija na temo Tajno prisluškovanje in snemanje želim pojasniti nekatera dejstva, ki jih je Demokracija objavila skupaj s seznamom 13. oseb in jih tako obdolžila vohunjenja in ostalih podtalnih dejavnosti, s katerimi nismo imeli nikoli nikakršnega opravka. Članek je bil verjetno objavljen zaradi umazanih medstrankarskih dejavnosti, saj se avtor članka ni upal niti podpisati s polnim imenom, temveč samo z začetnicami I. V. Članek je bil namenjen temu, da bi umazal ime omenjenih ljudi iz objavljenega seznama, ker nekaterim političnim strukturam ne ustrezamo. Predvsem se lahko čutim prizadetega jaz, ki že dve leti opravljam dela tajnika občine Ljubno in prav zaradi tega ne želim aktivno sodelovati v nobeni politični stranki, ker želim zastopati vse ljudi, ne glede na politično pripadnost. Objavljeno besedilo je očitno po presoji avtorja članka in njegovih somišljenikov padlo na plodna tla, z namenom, da se med ljudmi napravi zmeda, nezaupanje in razdor, kar se je zgodilo že takoj drugi dan, ko so se po gostinskih lokalih in v raznih društvih ter drugod pričele zbirati skupine občanov, v polnočnih urah iz sobote na nedeljo dne 16. novembra 1996 pa so bile izobešene fotokopije članka najavnih mestih po Ljubnem, ker se je ilegalni nočni skupini zdelo, da objava v časopisu ni dosegla željenega učinka. Na fotokopijah je bila objavljena samo polovica članka in seznam 13 ljudi, kar je ponovno vneslo med občane Ljubnega napačno informacijo in s tem umazane laži. Ljudje z objavljenega seznama smo namreč bili vojaški obvezniki, ki smo pač bili pred leti razporejeni v enote Ministrstva za notranje zadeve, naša naloga pa je bila zaščita državne meje v slučaju vojne, dvakrat na leto pa smo opravljali strelske vaje, tako kot vsi drugi vojaški obvezniki in to na vojaškem strelišču Pečovnik pri Celju. Jaz osebno že sicer 6 let nimam več vojaškega razporeda, zato mi je toliko bolj nerazumljivo, da se nekdo ukvarja s takšnim seznamom in o teh ljudeh posreduje laži na račun umazane politične medstrankarske igre, namerno pa ne pove resnice, da so na tem seznamu rezervni vojaški obvezniki po vojaškem razporedu in ne aktivni delavci policije. Vsem, ki dvomijo v mojo poštenost lahko pojasnim, da sem bil 25 let zaposlen v gospodarstvu na vodilnem delovnem mestu in nisem bil nikoli kaznovan ali osumljen, da bi svojega dela ne opravljal v skladu z zakoni in predpisi. Sprašujem se tudi, kako bodo v bodoče reagirali mladi vojaški obvezniki, ko bodo po vojaškem razporedu določeni v enake rezervne enote, saj se jim lahko zgodi, da jih bo nek strankarski prenapetež čez nekaj let, tako kot sedaj nas, zaradi svojih političnih ambicij obsodil vohunstva in za sovražnike naše mlade države. Za boljše razumevanje tega problema predlagam vsem občanom, da si preberejo tudi članek v Nedeljskem dnevniku na tretji strani z dne 24. 11. 1996 in tudi ostale članke, ki bodo še v bodoče izšli na to temo. Franc Valte, dipl. oec. Tajnik Občine Ljubno Priznanje Dr. Jožeta Zagožna bi rad opozoril, da je njegovo budno oko velikega vojskovodje spregledalo nekaj bistvenih dejstev. Ker imam že vse od izzida "Demokracije" velike težave z vestjo, sem sklenil, da javno in skesano priznam sledeča dejstva: Poleg vsega sem se namreč ukvarjal s čarovništvom, letal naokrog na motorni metli, pil vino in celo kadil cigarete. Bojim se, da sem s tem povzročil večje naravne katastrofe - mogoče celo velike poplave leta 1990. Janez Božič Foršt 48, Ljubno Radarji in Menina - predstavnikom oblasti v nazarski in gornjegrajski občini Gornjegrajskima predstavnikoma občine se za objavo celotnega pisanja na temo radarjev s strani ministra Gantarja najlepše zahvaljujemo. Vendar pričujočega zapisa ne naslavljamo na g. Gantarja in njegovo ministrstvo, temveč na uradne predstavnike obeh občin, ki so legitimen sogovornik državnih oblasti in so kot taki omenjenim oblastem dolžni posredovati odločitve in interese svojih občanov. Pa ne samo posredovati, temveč za njimi tudi stati in si za njihovo uresničitev z vsemi silami prizadevati. Dr. Gantar v pismu podaja usklajene odgovore vseh treh zadevnih ministrstev. Med drugim sta iz pisanja razvidni naslednji važni dejstvi: 1. Osnutek lokacijskega načrta za postavitev "civilnega" radarja, ki bi naj stal v občini Gornji Grad, še ni pripravljen. 2. Postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja za "vojaški" radar, ki bi naj stal v občini Nazarje pa že teče (od konca leta 1995 ! naprej), vendar še ni končan. Ne glede na to, koliko je do sedaj katera izmed občin sodelovala z načrtovalci postavitve radarjev na Menini, prosimo oziroma od naših uradnih predstavnikov obeh občin zahtevamo, da na Vlado Republike Slovenije, ki za vsem tem v končni fazi stoji, naslovijo pismo, v katerem naj na pobudo svojih občanov kar najostreje zahtevajo prekinitev vseh postopkov po vseh mogočih Uradnih listih ter vseh mogočih in nemogočih uredbah. Predstavniki obeh občinskih oblasti morajo Vladi RS jasno povedati, da je vsako vztrajanje pri nadaljevanju kakršnihkoli postopkov v zvezi s postavitvijo radarjev na Menini zgolj zapravljanje trdo prisluženega denarja davkoplačevalcev in nadaljnje siromašenje države ter njenih prebivalcev. Zavedati se je treba, da bo do fizične obrambe Menine moralo priti samo v primeru, če naši predstavniki občin ne bodo hoteli ali pa ne bodo sposobni prepričati vlade o nesmiselnosti tovrstnih vztrajanj. To še toliko bolj zato, ker je svoje mnenje o (ne-) smiselnosti nabave radarjev zadevnih tipov in njihovi primernosti za program uskladitve in povezanosti Evropske kontrole letenja podala že stroka. O njihovi postavitvi smo svoje povedali in bomo po potrebi še naprej dopovedovali tudi občani oziroma državljani. Od predstavnikov oblasti - tako na občinski, kakor tudi na državni ravni - torej upravičeno pričakujemo, da bodo poslušali glas svojega ljudstva, saj v nasprotnem primeru to niso naši predstavniki, temveč zgolj predstavniki svojih interesov in interesov ožjih oblastvenih struktur. Takšnih zastopnikov pa Slovenci milo rečeno res ne rabimo. V zvezi z Menino in vodo, ki jo izpod nje pijemo, velja omeniti še naslednje: že dalj časa ugotavljamo, da je voda iz naših pip močno klorirana. Celo Ljubljančani, ki pridejo k nam, pravijo, da tako zelo klorirane vode pa niti oni nimajo ! Je tako močno kloriranje za vodo izpod Menine res potrebno ? Biologi namreč trdijo, da je ta voda za zdaj še čista. To naj bi dokazoval obstoj določene vrste polžkov, ki je zelo občutljiva na onesnaženje in ki pod Menino oziroma ob izhodu vode izpod Menine še živi. Glede na to, da imamo že sedaj tako močno klorirano vodo, se postavlja vprašanje ali bi potem, ko bi na Menini stali radarji, iz naših pip pritekal le še klor ?! S tem v zvezi spet vprašanje občinskim oblastem: glede na to, da je Menina naš rezervoar pitne vode - zakaj je še nismo zavarovali kot vodovarstveno območje ? Kolikor je poznano, so takšna območja nedotakljiva ali bi vsaj morala biti. Že danes pa se na ta rezervoar vozi preveč avtomobilov. Kaj bi šele bilo, če bi bili radarji gor?!! Spoštovani občinski možje, se Vam ne zdi, da velja razmisliti, predvsem pa hitro ukrepati?! Tudi od Vas je odvisno, koliko davkoplačevalskega denarja bodo "na vrhu" zaradi Vaše neodločnosti zapravili. V imenu somišljenikov Anica Krefl Dobletina 37 Nazarje Italijan nameraval storiti samomor 15. novembra so bili ob 15.10 uri mozirski policisti obveščeni, da se po Radegundi potika neznan moški. Patrulja, ki je odšla po sledi obvestila, je ugotovila, da gre za italijanskega državljana, starega 20 let, ki je po prepiru z domačimi odšel od doma in ''pristal" tukaj. Skušal je narediti samomor z obešanjem, vendar sta ga policista še pravočasno rešila in ga odpeljala na policijsko postajo. Po razgovoru je bil napoten nazaj v domovino. Avtomobilist s ceste 16. novembra je ob 1.15 uri Jože Š. vozil osebni avto v Spodnji Rečici. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola in neprimerne hitrosti je zapeljal s ceste in se pri tem lažje telesno poškodoval. Trčil je v konja 16. novembra se je ob 18.15 uri zgodila nekoliko nenavadna prometna nezgoda v Šentjanžu. 21-letni Denis Č. iz Spodnje Rečice je z osebnim avtomobilom trčil v konja, ki je ušel iz hleva Riharda O. iz Šentjanža. Konj je bil v hlevu sicer privezan, vendar je vrv pregrizel in ušel na prostost. Pretep v Lepi njivi 16. novembra se je nekaj minut pred polnočjo vnel pretep na veselici v Lepi njivi. Ko so policisti po obvestilu prispeli na kraj dogodka, so ugotovili, da so kršitelji javnega reda in miru medtem pobegnili. Na poti iz Lepe njive naj bi povzročili še prometno nezgodo in odpeljali naprej. Mozirski in velenjski policisti skupaj raziskujejo, kdo so bili storilci. Poškodovan avtomobil 21. novembra so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec na osebnem avtomobilu na Praprotnikovi ulici v Mozirju razbil vetrobransko steklo in po vozilu napravil več prask. Oškodovanka je podala tudi ovadbo zaradi ogrožanja varnosti, dejanje naj bi storil njen bivši mož, zato so policisti osumljenca predali preiskovalnemu sodniku. Po njegovi odredbi je bil osumljenec po zaslišanju izpuščen na prostost. Grabnerjeva hiša Na trgu 7, Mozirje ODPRTO: vsAk dAN od 8h do 19h SOBOTA od 8h do l?h DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI, ICRAČE, GALANTERIJA... VAŠEMU MIKLAVŽU, BOŽIČKU ITS DEDKU MRAZU SMO BOGATO NAPOLNILI POLICE. POLEG UGODNIH PLAČILNIH POGOJEV NUDIMO ŠE I______ PRI NAKUPU Z NAŠO KARTICO. 10% POPUST EUZINUSII, IGRALE, kNTERIJA... PUSTITE SE PRESENETITI I Elektro trgovina Nove trate 49 - Mozirje - za občino tel ./fax: 831-007 j VELIKA IZBIRA j I NOVOLETNIH j I OKRASKOV IN LUČK! j Elektro material, akustika, svetila, telefonija, itd... P AKCIJSKA PRODAJA ŽARNIC I od 25 do lOOWpo 50 sit ž g SE PRIPOROČAMO Delovni čas: vsak dan 7h-18h; sobota 7h-12h servisno trgovsko podjetje d.o.o. Mariborska 112, 3000 Celje, tel.: 063/32-481, 411-665, faks: 063/411-664 <35>TOYOTA POOBLAŠČENI PRODAJALEC - SERVIS RAV4 2,01 GX 4WD 5 vrat Karoserijo: s 5 vrati; tudi kol avtomatik Motor: 4 voljni I6v DOHC Prostornina: 1998 ccm Moč: 95 kW/129 KM Navor: 175 Nm/4600 o/min Hitrost: 170 km/h Pospešek: 10,4 s (od 0 do 100 km/h} Lastna teža: 1260 kg Poraba: 7,1/9,7/10,4 1/100 km Mere: 4115/1695/1660 mm * OSEBNA VOZILA * TERENSKA VOZILA * GOSPODARSKA VOZILA MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING 1# A ^ izdelovanje in prodaja KJHHLJB otroške konfekcije Ma trgu 32, Mozirje H B 832- I4I MIKLAVŽEV POPUST OD 20 DO 35% 20% ZA ZIMSKE BUNDE 35% ZA OSTANKE JESENSKIH JAKEN Velika izbira kap, šalov in rokavic iz termoflisa. SMUČARSKI KOMBINEZONI OD 4 - 14 let 10% popust. IZKORISTITE ENKRATNO UGODNO PONUDBO! Ponudba rabljenih vozil MODEL CEHA AX T ,1 I. 91 - siva kovinska, - prvi lastnik, 50.600 km GOLF JXD I. 90 7.000 DEM - 3 vrata, siva kovinska, - prvi lastnik 82.700 km GOLF JXD I. 91 11.800 DEM - 5 vrat, bela barva 82.000 km VENTO CL 1,8 I. 94 12.800 DEM - siva kovinska, - prvi lastnik 47.000 km PASSAT GL 1,6 TD I. 90 - črna barva 21.500 DEM - prvi lastnik 86.000 km PASSAT GL var. 1,6 I. 90 16.500 DEM - rumena barva 98.000 km 14.000 DEM AUDI 80 1,6 I. 87 - modra barva 115.000 km 11.000 DEM AUDI 80 1,6 I. 90 - rdeča barva, - prvi lastnik 87.000 km 17.000 DEM Avtocenter Meh d.o.o. Koroška c. 7 d 3320 Velenje tel. 063/ 852 955 in 856 824 fax: 063/ 86 28 84 Wvvya PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE In kAj bo Ietos prinese! SVETI MIKLAVŽ? Tudi tetos bo imeI pestro //v boqATO izbiRO v vseU poslovaIn'icaU Savinje MoziRjE, od slAdkARij, iqRAČ, oblAČil, športne OpREME, SANl'. KupOVAl bo IaUŠO NA obROkE, NA ČEkE, NA odloŽENO plAČilo, po uqodNib CENAb. MIKLAVŽ bo Ietos RAdodaren! A ODDELEK POHIŠTVA SpREjEMA V pROdAJO RAbljENO SMUČARSko OpREMO: siviuči, vEzi iN SMUČARskE cevIj'e! E □ Zlatarstvo ROŽIČ zlatarstvo Na trgu 7 /f /J f* » v Grabnerjevi hiši v Mozirju tel.: 063/832-200 Odprto: ‘ JASMINI Gornji Grad Attemsov trg 17, tel. 063/843-577 vabi k nakupu: O velika izbira moških in ženskih kavbojk znamke Casucci, Lewis 501 in Police O zimska oblačila: bunde, jakne in pletenine O dolga pletena krita, ženske hlače in puliji O velika izbira zlatnine OtUččite nem,! "Večitta, i*t čon^unenčue. cettef Odprto: vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure TRGOVINA cAJVcA Na trgu 36, Mozirje tel. 832-858 AKCIJSKA PONUDBA za prihajajoče praznike: OREHI 780 SIT RUM 880 SIT ČOKOLADA MLEČNA 87 SIT ČOKOLADA LEŠNIK 96 SIT Napotite vašega Miklavža v našo trgovino, kjer smo mu pripravili veliko izbiro igrač, sladkih daril in še kaj. PESTRA IZBIRA, UGODNE CENE So priporočamo radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,8 MHz V SPOMIN Nič več kot prej ne bo, nič več, ker te z nami ni in te ne bo. Kjer si, ti bodi čimbolj všeč, saj naj ti milostno bo res nebo. 10. decembra bo leto dni, odkar je pri Igli izdal volan Danija MAVRIČA iz Gornjega Grada Hvala vsem, ki se ga spominjate v molitvi. To je vse, kar rabi po od nas ločitvi. Njegovi domači Že leto dni v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ni ure, dneva ne noči, povsod si z nami Ti. Saj solza, žalost, bolečina Te zbudila ni. Ostala je praznina, ki močno boli. V SPOMIN Alojzu POLIČNIKU iz Luč. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi Sindikat Glin pohištva se zahvaljuje: Francu Predovniku - avtoprevozništvo Valentinu Fedranu - avtoprevozništvo Darku Pavlinu - Proces PDF, d.o.o., za sponzoriranje tekmovanja Glinovih podjetij v tenisu. Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel. Kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi. (Nejc Zaplotnik) V SPOMIN 21. novembra je minilo 13 let, odkar nas je zapustil dragi sin in brat Robert BEZOVNAK iz Juvanja Hvala vsem, ki mu z lepo mislijo posvetite trenutek spomina in postojite ob njegovem preranem grobu. Njegovi domači Tiho in skromno kot je živela, nas je zapustila naša prijateljica in krajanka Ana RAJTER p.d. VORHOVA Kot Viharnik vrh planine, si se neumorno upirala in nagajala tegobam življenja - vendar za vsakogar imela toplo besedo in prijazen nasmeh. Hvala ti. Kot take se te bomo spominjali Tvoji mnogi znanci in prijatelji - dokler se ne utrne tudi naša rosna kaplja in pridemo za tabo. REKA ŽIVLJENJA Ob deroči reki se sprehajam dan za dnem. Ko gledam nje razburkane valove, odpirajo se v srcu rane nove. Kam neki venomer hitiš? Zakaj se kdaj ne upočasniš? Za kaj vsaj malo ne sprostiš, se v miren potok spremeniš? A reka dirja kar naprej, podobo našo vidim v njej. Saj komaj v prvi razred smo stopile, že Tebe, draga Ana, črna zemlja krije. Angela Bric POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003, 720-660, 720-662 OBVESTILA IN OGLASI VETERINARSKO DEŽURSTVO OD 25.11. DO 01.12. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417 OD 2.12. DO 8.12. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-633-418 OD 9.12. DO 15.12. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-633-419. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418 KONJAŠKA SLUŽBA: 451-031, SOBOTA, NEDELJA IN PRAZNIKI: 0609-631-933 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DELAVNIK OD 7. DO 8.30 URE. c-------------------------- ------------------------------ ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. ^ C--------------------------------------------------------- DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE NADZORN1ŠTVO NAZARJE OD 25.11. DO 1.12. LEVER PETER, PAŠKA VAS, 885-150 OD 2.12. DO 8.12. TRATNIK FRANC. PUSTO POLJE, 831-263 OD 9.12. DO 15.12. MAROLT MARKO, MOZIRJE, 831-877. V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 42-010, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE. C--------------------------------------------------------- SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. C---------------------'---------------------------------- NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE I. STROKOVNA LITERATURA: Leksikon slikarstva * Kotier: Marketing management * Kalin - Golob: Jezikovna kultura in jezikovni kotički * Bravničar - Lasan: Fiziologija športa * Mediji in volitve * Buddemeier: Življenje v umetnih svetovih * Ribičič: Prednost * Bain: Ko pride na dan * Young: Govorica obraza II. MLADINSKA LITERATURA: Schmidt: Mija * Peroci: Fantek in punčka * Wagener: Bratec in Jožefina * Dürr: Skrivnost starega gradu * Tamaro: Pojdi, kamor te vodi srce * Wilkes: Imenitna knjiga za deževne dni * Stele: Najlepša knjiga o gradovih * Millard: Najlepša knjiga o piramidah * Nesbit: Otroci železnice * London: Moč denarja III. LEPOSLOVJE: Morgen: Imenovali so jo Dvoje src * Hasselbach: Dnevnik naciskina * Leroux: Fantom iz opere * Vidmar: Blues za Saro * Coelho: Ob reki Piodri sem sedela in jokala * Jelinek: Ljubimki * Sar- raute: Zlati sadeži * Lessing: Zalat beležnica * Thomas: Beli hotel * Čuče: Dvanajst norih mož * Christie: Žalostna cipresa * Chvatal: Brezno IV. VIDEOKASETE: Devet mesecev (Nine Months) * Wall Street * Cazino * Otroci manjšega boga (Children of a Lesser God) * Razsodnost in rahločutnost (Sense and Sensibility) * Manekenka in detektiv (Fair Game) * Najini mostovi (The Bridges of Madison Country) * Sveti zakrament zakona (Holy Matrimony) * Pujsek Babe (Babe) * Zmeda v puščavskem vlaku (Money Train) rmmmRAMmm cemee I Na trgu 28. Mozirje Tel.: 831096 Prišel je čos, ko prišel bo Miklavž med nas. Zoto vom ponujamo pestro izbiro in presenečenje v času Miklavževega tedna! Pridite, poglejte, kupite in povejte naprej. II KINO MOZIRJE 30.11., 1.12.1996 TWISTER - avanturistični Režija: Jan De Bont Vloge: Helen Hunt, Bill Paxton Pretresljiva zgodba o neslutenih razsežnostih narave, o neustavljivih tornadih, ki pustošijo po ZDA. Je pa tudi zgodba o lovcih na tornade. Žrtvujejo svoja življenja za to, da se tornadom tako približujejo, da bi lahko prodrli vanje in jih tako lažje kontrolirali in s tem rešili marsikatero življenje... 7./8.12.1996 ALCATRAZ - akcijski Režija: Michael Bax Vloge: Sean Connery, Nicolas Cage, Ed Harris General Hummel zavzame Alcatraz s skupino turistov, ki jih uporabi kot talce. Grozi pa tudi z izstrelitvijo raket s strupenim plinom, ki bi uničile San Francisco, če vlada ne bo zaščitila in podprla družine padlih vojakov v tajnih akcijah. Talce in mesto lahko reši le nekdo, ki bo uspel presenetiti generalovo skupino na Altacrazu... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. KINO NAZARJE 30.11., 1.12.1996 SKRIVNOST JEZERA LOCH NESS - avanturistični Vloge: Ted Danson Dr. Dempsey je zasmehovan znanstvenik in lovec na domnevne pošasti. Znanstveni projekt "Loch Ness", ki naj bi dokončno ovrgel ali potrdil obstoj jezerske pošasti Nessi, je doktorjeva zadnja priložnost, da reši svoj ugled... 7./8.12.1996 MISIJA NEMOGOČE - vohunski triler Režija: Brian De Palma Vloge: Tom Cruise. Emannuelle Beart, John Voight, Vanessa Redgrave Mojstrska roka režiserja Briana De Palme, napeta vohunska zgodba, odlična igralska zasedba s kot prerojenim Tomom Cruisom - več kot dovolj za odličen film. Tom Cruise je veliko tveganih prizorov posnel sam in ravno ta vloga mu je pisana na kožo. PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. KINO LJUBNO OB SAVINJI 30.11., 1.12.1996 IZVIRNI STRAH - drama Režija: Gregory Hobit Vloge: Richard Gere, Laura Linney, John Mahoney Nadut in zelo uspešen kazenski zagovornik Martin Vail obožuje trd boj in pozornost medijev. Oboje pritegne, ko prostovoljno prevzame zagovor revnega, nevzgojenega mladeniča, ki je obtožen umora... 7./8.12.1996 TWISTER PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 19.30 URI IN NEDELJAH OB 17.30 URI. KINO GORNJI GRAD 6./7.12.1996 TWISTER PREDSTAVE SO OB 19.30 URI. Od 1.12. dalje je cena kinovstopnice 450,00 SIT. SAM SIS ^ I üiiÄfiiiiiiB . ' s liiiiiiiiiiiii Jli •-* (svede U kajvim to Piše: astrologinja Milena Zakrajšek OVEN 21.3. do 20.4. Vse do konca novembra vas bo razganjalo. Vaš partner, v kolikor živite skupno življenje, bo vašo željo po intimnosti sicer razumel kot kompliment, še posebno, če bi bili vedno v takšni formi. Proti koncu polne lune pa bo vaša intenziteta usahnila in posvetili se boste bolj intelektualnemu delu. Saturn v ovnu je še vedno retrograden, kar vas še naprej ovira, da bi se nalog in ovir lotili z več energije. Nekateri se bodo čudili vaši ležernosti in popuščanju, ki sicer ni najbolj v vaši navadi. Na vašo srečo in zadovoljstvo pa ste ugotovili, da lahko nekoliko odmaknjeno še bolj uživate, zlasti, ker si dogodke sami krojite. Zadnji dnevi v tem obdobju bodo nekoliko čustveno napeti, nesproščenost pa vam lahko da lažno informacijo vašemu živčnemu sistemu o stresnem stanju. Pritiskov bo v resnici kar nekaj, vendar se skušajte obvladati. BIK od 21.4. do 20.5. Večini bikov in bikic notranji barometer napoveduje bližajočo se čustveno katastrofo, bodisi v obliki poplave solz, pretresa ali izbruha vulkana. Zlasti v času polne lune pazite, da ventili ne bodo popustili. Priporočljivo je vsekakor že prej spustiti paro, zamenjati vročo s hladno vodo in pogasiti jezo že v kali, da se ne bi razrasla in ranila tudi drugih. Najbolj bodo napeti biki v tretji dekadi, zlasti doma, kjer je z njimi priporočljivo obzirno ravnanje. Seveda ima vsak kdaj slabe trenutke oziroma trenutke večje občutljivosti, ki jih lahko ob ustreznem razumevanju v okolici sorazmerno elegantno prebrodi. Kateri od bikov bo mogoče za nekaj dni obležal v postelji z vnetim grlom. Če ne gre drugače, je bolezen tista, ki nas spravi za nekaj časa v fazo mirovanja. Gotovo pa se strinjate, do je nebo po nevihti najlepše. DVOJČICA od 21.5. do 21.6. Vam dvojčkom bo dinamiko v tem času zelo blizu. Če pa je statika in ponavljajočih se vzorcev preveč, se pričnete dolgočasiti. Tisti, ki ste še mlajši in bolj nagajivi, v monotonih situacijah radi utegnete ugnati kakšno nenavadno domislico, potegavščino ali pa celo vnesete prepir, ne da bi sami sploh vedeli za to. Imate tudi to sposobnost, da se, ko je utesnjenost neznosna, preprosto razblinite in greste v neznano. Dejansko vam bi krajša ali malo daljša potovanja v tem času zelo koristila. Ko vam bo dolgčas, pa pokličite prijatelje in presenečeni boste, kako se ljudje lahko spremenijo. Spoznali boste tudi, da niste samo vi edino spremenljivo znamenje v zodiaku. Venera v tehtnici bo nekaterim med vami pomagala k ponovnemu ali novemu zbliževanju z osebo, ki ste jo že dlje časa poznali. Bodite torej realni, še kako se vam bo obrestovalo na mnogih področjih. RAK od 22.6. do 22.7. Kljub poplavi čustev v vaši neposredni okolici boste čas kar mirno in hladnokrvno prestali. Tisti raki, ki ste se že v preteklosti naučili, da se je od pretiranega čustvovanja, ki lahko preide že v navado, včasih najbolje omejiti, ste praktično rešeni neprijetnih situacij in s tem v zvezi tudi zdravstvenih težav, ki so v večji meri psihosomatskega izvora. Proti koncu tega obdobja boste imeli raki velik ustvarjalni naboj, odkrivali boste nove plasti, vam še doslej neznanih področij ter pronicali v najbolj fine strukture prostora in časa. Konec meseca bo luna v roku v kardinalnem kvadratu in križu. To pomeni spremembe znotraj in zunaj vas. Napetosti ob tem, za katere pa ni nujno, da so slabe, se lahko pojavijo na različnih poljih, odvisno pač od posameznika. Vsekakor pa so tokratne kozmične energije namenjene prav vam. Ujemite jih na svoj mlin. LEV od 23.7. do 23.8. Tudi v jeseni, kot v vsakem letnem času, imate radi erotiko. Nekaj planetov v znamenju strelca bo proti koncu meseca tvorilo trigon z vašimi levjimi planeti, kor v astrologiji običajno obravnavamo kot ugoden in spodbuden položaj. Predvsem levi iz prve dekade boste še posebno živahni za ta letni čas in ne boste verjeli., z malce domišljije si lahko napravite res čudovito okolje, vključno s prikupom in voljnim plenom. Pazite le, da se z izvoljenko ali izvoljencem ne boste preveč poigravali, da potem obema ne bi bilo žal. Kar ste enkrat izrekli in obljubili, zlepa ne boste tako hitro uresničili, torej prisluhnite svojim mislim in besedam. Gotovo jih boste izrekli iz nekega globljega razloga. Napredovanje in pohvala v službi vam bosta dobro dela, še posebno, če se bo to pokazalo v kuverti. Poskušajte pa biti odprti, vsaki sebični nameni se bodo izjalovili. DEVICA od 24.8. do 23.9. Device si v zadnjem času želite predvsem miru in sproščenosti, a kaj ko je še vedno veliko stvari in dogodkov, ki so ostali sredi poti, lahko nedorečeni ali po so drugače zamrznjeni. Najbolj vas bolijo krivice, ki so se zgodile vam ali drugim. Čiščenje in brskonje po preteklosti pa je dolgotrajen in mukotrpen proces. Seveda so ljudje, ki cenijo vaša prizadevanja, toda več je takih, ki si ob napakah in krivicah, ki jih vidijo in počno, najraje zatisnejo oči. Za to obdobje velja iskreno opozorilo, da skušajte domače in poslovne zadeve reševati kar se da hladnokrvno, kakor tudi neprizadeto in neobrep^|^s|^pm do pol ne pne i v dvojčkih živci lahko odpovedo. Čustva in razum znate ponavadi zelo dobro ločiti med seboj, v kolikor pa se boste sedoj znašli sredi problemov, je tako ločevanje še posebno pomembno. Že res, da vam bi samota trenutno najbolj godila, vendar ne bi odgovarjala vaši okolici. Pojdite vsaj def poti skupaj, TEHTNICA od 24.9. do 23.10. V kolikor ste tehtnice v prejšnjem obdobju dovolj dobro in tehtno vse pretehtale, pošteno do sebe in drugih, potem ste gotovo opazile, da se spontano odmikate od neuporabnih stvari in nepomembnih ljudi. Za vas, podobno kot za vse ostale, je pomemben razvoj in napredek. Močno navezani na preteklost pa žal ne moremo priti daleč. Proces nenavezanosti bo močnejši za tehtnice iz prve in druge dekade. Najbolj potrebne stvari in dogodki, so za nekatere v zvezi z očetovstvom, zapuščino, domom in prevzemom odgovornosti. Venera v tehtnici in Jupiter v kozorogu bi vam morala stati ob strani pri upravljanju s tistim, kar vam je še ostalo. Ne bodite preveč dobrodušni in naivni v svojo škodo. Bolj kot s čustvi presojajte z razumom. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Seveda je lepo biti sam, vendar ne takrat, ko se drugi okrog vas naprezajo in se trudijo, pa čeprav za svojo stvor. Od vas se pričakuje sodelovanje ali vsaj zanimanje za tisto, kar počno drugi. Lahko se vam kar kmalu zgodi, da boste tudi vi potrebovali pomoč, pa takrat ljudje ne bodo imeli ne časa in ne denarja, da bi vam pomagali. Kruto je dejstvo, da smo na koncu koncev sami, čeprav živimo skupaj. Vesolje je uredilo tako, da nas na enem prostoru ali planetu živi ničkoliko in to je treba upoštevati. Hladni in vase zaprti boste vse do konca tega obdobja, tudi nekoliko stresni nad ostrino nakopičenih problemov, ki jih vlečete za seboj. Tisti bolj odprti škorpijoni pa boste veseli in naravnost razigrani. Priporočljiva je previdnost v prometu, tako boste lažje delili svobodo iji toploto z okolico. STRELEC od 23.11. do 21.12. Strelcem se je v začetku decembra približuje manjša parada planetov. To parado bodo tvorili samo trije tradicionalni, vendar za nekatere stvari ia razvoj dogodkov, zlasti; intelektualnih in idejnih zelo pomembni. Sonce in Pluton ter Merkur vam napovedujejo določene spremembe in počutje. Prihod Plutona Čez natolno Sonce ne gre mimo nos nikoli neopaženo. Določene spremembe se pri ljudeh in v naravi kažejo že prej, nekatere pa pridejo iznenada. Zlasti generacija strelcev, ki so rojeni med 60. in 65. letom, naj skrbno opazuje in nadzoruje svoje občutke, psihofizične sposobnosti, zbranost in samokontrolo. Ne razumite opozorila kot preplah temveč kot dejstvo, da je v določenih obdobjih potrebna večja zbranost. Če lahko, si privoščite nekaj mirnih dni in jih preživite somi zase. KOZOROG od 22.12. do 20.1. Jupiter, planet sreče, filozofije, pa tudi deviacij in goljufij, se že nekaj mesecev sprehaja po vašem znamenju. Le še koke tri mesece imate časa, da p izkoristite kozorogovsko srečo, napredujete v izobraževanju ali pri delu, si uredite življenje bolj sproščeno in udobno ter se varno namestite na kol ali kotičku, od koder boste imeli dober razgled nad dogajanjem. Večinoma kozorogov je zanesljivih, prizadevnih in vztrajnih, vendar se tudi med vami najdejo metuljčki frfotajČki, ki jih jesen tik pred zimo močno vznemirja. Bližnji bodo sicer prisegli no stoodstotno zvestobo in še dobro je, do je tako. Vsi osamljeni kozorogi končno stopite v akcijo in sobote ne boste preživeli sami. Nekaj zdravstvenih težav in vnetij si lahko nakopljete ob koncu tega obdobja in tudi v času polne lune odpornost ne bo ravno visoka. Mars v devici vam bo pri tem zelo pomagal, pomagal pa vam bo prebroditi tudi lastne zablode. VODNAR od 21.1. do 20.2. Vodnarjem zvezde ne prinašajo nič novega in posebnega. Nekateri ste že naveličani monotonosti in sivine jesenskih dni, toda vzemite ta čos kot pripravo na večje pomembnejše dogodke v življenju. Navadno vam ne manjka idej, kako si polepšati in popestriti življenje in tudi ob koncu novembra bi lahko zbrali toliko pogumo, da bi privoščili vsaj nov izgled, če že ne nekaj konkretno novega. Pravza prav je v resnici bolje, do s pravimi denarnimi investicijami ali naložbami počakate. Neučakanost bi vos drago stala. Čas pred polno luno bo nekoliko napet, vendar bo ta napetost bolj ustvarjalne narave. Skušajte oblikovati ideje in predstave o tem, kakšno bo vaše življenje čez nekaj let. V vodnarjevo dobo ne morete vstopiti nepripravljeni. Kot rečeno, imate sedoj čas, da oblikujete svoje misli in vizijo vaše prihodnosti, pri čemer pa ni nujno, da v tej smeri tudi resnično delujete. Za zračno znamenje, kot je vaše, je toko imenovano prizemljevanje v tem času zelo pomembno. RIBI od 21.2. do 20.3. Plonef Saturn se že lep čas nahajo v vašem znamenju v konjunkciji z ovnom, pri čemer imate tudi Marsa v opoziciji z vašim znamenjem. Za vse ribe je situacija nekoliko zoprna. No preizkušnji je zopet vaša potrpežljivost, občutek za pravo mero in razsodnost. Saturn sodi tudi vašim pomanjkljivostim in napakam iz preteklosti, vi pa si sodite sami. Mars igra pri tem usodnega čistilca in neizprosnega gospodarja sedanjosti. Ničesar več ni, kor bi lahko skrili pod tepih, v kolikor pa bi to storili, bodite prepričani, da bo nesnaga pod njem še bolj zaudarjala. Marsikaterega problema se boste lahko rešili proti koncu tega obdobja, vendar brez solz v očeh ne bo šlo. Naj vam ne bo težko zapustiti stare ladje, vsa trhla vas ne bi pripeljala daleč. Z malo dobre volje in vedrine boste marsikaj lahko spremenili zase. Ne dajte se... Marsikaj lahko dosežete z nasmehom. Na zdravje s kozarcem vode vsem ribam, da boste odplaknile nečistočo, ki jo nosite v sebi. ZA RAZVEDRILO TIHOTAPCI ... se dogovarjajo, kako bodo prišli z ukradeno robo preko meje. Eden se domisli: "Sli bomo čez mejni prehod, kjer je v službi samo eden carinik. Šel bom naprej. Ko bosta videla, da teče za mano, mimo prestopita mejo, nihče vaju ne bo zadržal." Pridejo do meje, prvi steče, carinik za njim, tihotapca pa gresta lepo čez mejo. Carinik je ujel prvega in zahteval potni list. "Izvolite!" "Zakaj ste pa tekli, če imate potni list?" zanima carinika. "Zdravnik mi je rekel, da moram teči zaradi zdravja." "Zakaj se niste ustavili, ko ste videli, da tečem za vami?" vrta carinik. "Mislil sem, da je zdravnik tudi vam rekel, da morate teči!" POGOVOR V GOSTILNI "Veš, Claudia Schiffer je res lepotica, vendar mi povej, kaj bi od nje ostalo, če bi ji odvzeli lase, lepe oči, vrat, prsi, hojo...? "Moja žena," reče drugi. RES SITEN OČE - Ferdo! Čestitaj mi! Dobil sem sina! - Tristo kosmatih, pa veš, kdo je oče? - Ferdo, če še kdaj zineš takšno neumnost, te bom po zobeh! - Oh, oprosti, sem mislil, da veš! ZOBOZDRAVNIK RAZLIKA - V čem je razlika med demokratično Slovenijo in demokratično Hrvaško? - Obe državi dopuščata v ustavi svobodo govora, prva pa tudi svobodo po govoru. Vendar so tudi Hrvati blizu prave demokracije. Če jih le naši cariniki spus- BEPO IN ŠIMEN Šimen se je zaposlil pri cestnem podjetju in kar prvi dan je dobil v roke kantico z belo barvo. Rečeno mu je bilo, da naj obnovi črte na cesti Gornji Grad - Črnivec. Vzel je čopič in pričel z delom. Konec tedna je prišel po sredi ceste do Tiroseka. Bepo skozi okno debelo gleda, kaj Šimen počne pred njegovo hišo. "Šimen, kaj pa delaš?" ga vpraša. "Saj vidiš, belo črto na cesti barvam." mu odgovori. "Ampak, zakaj pred mojo hišo to počneš že tretji dan, skozi Gornji Grad pa si prišel v enem dnevu?" "Bepo, ti si res butelj! Ti sploh veš kako daleč je peš do Gornjega Grada, kjer so mi dali kanglico z barvo?!" HENRIK, ČE HOČEŠ SLAMICO, POKLIČI NATAKARJA! NAŠI SOSEDJE Slovenci smo znajdljivi in navkljub slabim plačam najdemo poti do zaslužka. Pa četudi protizakonito. Hrvat vpraša Slovenca, kako živi: "Veš, delam v tovarni 'biciklov' in vsakič, ko grem domov iz službe, zmaknem en del. Doma kolo sestavim in kas-neje prodam." Hrvat pravi: "Tudi jaz sem upal, da bom končno sestavil 'bicikl'... Ali, vraga, vedno mi na koncu izpade mitraljez!" DEMOGRAFSKA DEMOKRACIJA V Bruselj so poklicali Slobodana Miloševiča, da jim razloži njegov demokratični sistem in zakaj je prišlo v Srbiji do nemirov po volitvah. Slobo se je pri zahodnih politikih zadržal pet dni, a še vedno ni nihče razumel srbskega principa demokracije. Politiki so se odločili, da bodo sami prisostvovali tretjemu krogu volitev. Tako potujejo z letalom v Beograd nemški kancler Helmut Kohl, britanski šef vlade John Major, francoski premier Jacques Chirac in Miloševič. V nekem trenutku prične letalo strmoglavljati zaradi okvare na motorju. Politiki ugotove, da sta pilot in kopilot že izskočila. V letalu najdejo tri padala, nekdo predlaga: "Naj ostane v letalu Miloševič, on je iz manjše države, kot smo mi, in bo škoda najmanjša." Oglasi se Miloševič: "Prijatelji, vsi mi smo iz demokratskih držav. Izpeljimo hitro glasovanje in se bo videlo, kdo bo ostal brez padala." Trije voditelji evropskih držav se strinjajo. Pri glasovanju izpade Chirac, Miloševič pa dobi svoje padalo. Ko politiki izskočijo in za sabo puste Chiraca, se v zraku pogovarjata Major in Kohl: "John, ni bilo prav, da je Miloševič dobil padalo. Chirac je vendarle večji gospod, kot on!" "Res je, kar praviš. Zdaj pa mi še povej, kako je Slobo dobil šest glasov?" SAVINJSKE NOVICE ZVEZNA DRŽAVA NA SEVERU BRAZILIJE T ■ ' . . KDOR SE UKVARJA S PANTOMIMO PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA ' F 7 :-V JUŽNI AMERIKI AM. IGRALKA (SANDRA) Jf&j psig >'■ ip sT SESTAVIL METOD ROSC ETNIČNA SKUPINA V INDOKINI LOJNA BULA, KAŠNJAK AMERIŠKI IGRALEC (JAMES. 1909-1984) AM. POROČ. AGENCIJA ZANIČLJIV NAZIV ZA AZIJCE JAPONSKI FEVDALNI VOJAK DEL KOLESARKE DIRKE VZOREC, RISBA, NAČRT DANSKI OTOK VEZNIK ZASELEKV ZADREČKI DOLINI STOPNJA TISKARSKIH ČRK GREGOR MAČEK OTOK ČAROVNICE KIRKE SKLEPNI POREK V SLOVNICI IBSENOVA DRAMA KNJIGA ZEMLJEVIDOV SNOV ROMUNSKI 0EMAB DRUGI SKLON V SLOVNICI RAZISKAVA JAVNEGA MNENJA LEGENDARNO MESTO V MALI AZIJI SL. ELEKTRO-TEH. (MARIJ) EGIPČANSKI BOG, STVARNIK SVETA ZDRAVNIK ZA UŠESNE bolezni SL PEVEC (ZORAN) PRUATEU FINŽGARJEV LITERARNI JUNAK ANTON OCVIRK GNOJNA OKUŽBA KRAJEVNA SKUPNOST GLAVNI OTOK V PITJUZIH AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA SAVINJSKE TELOVADEC CERAR AMERIŠKI PISEC .(ISAAC) _ PRETEP DRŽAVNA BLAGAJNA STRGALNIK VOJVODINEC KOREOGRAF OTRIN DUŠIČNA SPOJINA MONAŠKI KNE2 TELUR ZDRAVNIŠKI OBHODV BOLNIŠNICI BABILONSKI BOG KDOR SE UKVARJA S SKANIRANJEM GRŠKI PRAOČE BOGOV MINI SLOVAR AMID: Dušična spojina; ARO: Danski otok; NONPAREJ: Stopnja tiskarskih črk; APODOZA: Sklepni porek v slovnici; KINGU: Babilonski bog; OSANA: Naš elektrotehnik (Marij, 1880-1958) "• - = -■ ^ ^ ....... :: ■■■■ ■ — Rešitev vreišnie križanke: amater, Merano, Pta, AK, Turky, pilaster, Eremitaž, hrt, dereze, Asaba, IAM, zlo, Knin, plise, ala, jj, intruzija, SZ, Ribar, maj, papaja, atomi, otomana, Onan, Noli, Grenada, Aran, ipsilon. OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Rafko Solar, Poljane 12, Rečica ob Savinji; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Jožica Belak, Ljubija 50, Mozirje; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Zora Štiglic, Volog 25, Šmartno ob Dreti; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Malka Žvipelj, Lesarska 35, Nazarje. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v podjetju Caffe Tropic v Žalcu. Čestitamo! M— Jfotorpcr €0 jSa.$£Djri[ 3333, Foršt 32, tel/fax.(063) 841-084 WIAIgfY« Marija Šerbe la - Ru p n i k s.p. ZA OTROŠKA PRIČAKOVANJA IN ŽEUE SMO ŽE PRIPRAVLJENI! NABIRALNIK ZA PISMA MIKLAVŽU, DEDKU MRAZU IN BOŽIČKU ČAKA NA SPOROČILA. IJWortoi itt tofealt pit to... I PRODAM I kvalitetno rdeče vino po 250 SIT, buteljke Chardonnay-I Karner 450, jabolka Idared Jonagold 60. Vinograd in sa- ■ dovnjak v Rečici ob Paki. Jakše, tel. 716-334. j TESNENJE OKEN IN VRAT ■ Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju do J 30%. Preprečujejo prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V I ceno vračunano tudi popravilo oken - lažje zapiranje. Tei. I 831-041. [ANTENE IN RTV SERVIS I Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi j sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja j teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV PURNAT j Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio I tudi na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424. I TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN I Šivalni stroj, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, I gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. j SERVIS ELEKTRONIKA JERAJ I Šivalni stroji, elektronika, motorji, moduli. Nizka 37, j tel ./fax: 832-192. ■ BRUŠENJE REZIL IN ORODJA - boro-weiss s.p. ■ Sp. Kraše 47, mobitel 0609 623 028. CELOLETNI ODVZEM ODPADNEGA LESA j za mletje. Plačilo na 15 dni. TENRA d.n.o. - Lesno pod- • jetje, mob. 0609 645 880 j PRODAJA RAČUNALNIKOV PO KONKURENČNIH CENAH! I Nudimo Vam računalniško opremo po Vaših željah. Skupaj I bomo sestavili poljubno konfiguracijo računalnika. Zelo I ugodne cene!!! Dve leti garancije. Dostava na dom. RO-I SCOM računalniški inženiring, Ciril Rose s.p. Luče 88, 3334 J Luče. Tel.: (063) 844-023. j TRGOVINA IN MIZARSTVO lukač sp. rečica I Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proiz-I vodnja kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna I po naročilu... Možnost plačila na več čekov, gotovinski i popusti. Tel. 831-848. POGREBNE STORITVE ANUBIS • Nudimo kompletne pogrebne storitve, po konkurenčni ceni. j Jožica Štiglic, Radmirje, tel. 841-029. j ELEKTRO MEHANIKA ČERNJAVIČ JANKO s.p. • Oljni gorilniki z montažo, nastavitvijo in meritvami, regu-I lacije cantralnega ogrevanja, peči na olje... ugodne cene. [ Popravila hladilnikov, zamrzovalnikov, PS, sušilnikov. Bočna i 81, tel. 843-611. j MIZARSKE STORITVE NA TERENU s.p. ■ Tesnenje oken in vrat, montaža roiet, polaganje lesenih J oblog, popravilo in montaža pohištva, tel. 063/831-041. PRODAJALNA "POLŽEK", a trgu 33, Mozirje ■ Da bo Miklav lahko obdaril vašega malčka, smo zanj [ bogato založili naše police. Pripeljite ga k nam! I ODKUP SMREKOVE HLODOVINE F, I., II. I Žagarstvo - Matijavc Jakob, Leče, tel. 844-412. Plačilo takoj! [OKREPČEVALNICA KMETIČ [ vabi na ples vsako soboto v decembru. Vabimo tudi j skupine ob zaključki starega leta. Cenjene rezervacije na J tel. 831-069 int. 22. Prodam 1 teden starega bikca in svežo svinjsko mast (z ocvirki ali brez). Tel. 831-256. XXX Prodam krojilni nož Rasor. Inf. tel. 841-150 ali 831-109 popoldan. XXX Mlado kravo in telico visoko brejo, sivko, pašno, prodam. Tel. 841-196. XXX Prodam kravo za zakol ali tri breje na izbiro. Tel. 831- 190. XXX Prodam 1601. kompresor, rabljen. Tel. 831-269. XXX V Mozirju prodam zazidalno parcelo. Tel. 832-756. XXX Prašiče težke 25-50 kg, prodam. Tel. 885-734. XXX Kupim teličko simentalko, do 20 dni staro. Tel. 845-121. XXX Telico simentalko, brejo, prodam. Tel. 841-194. XXX Prodam savinjske želodce in Fiat 126 Rl. 85. Tel. 844-203. 'XXX Prodam gospodinjski overlock, malo rabljen, dobro ohranjen. Tel. 844-240. XXX Prodam polnilko 5 kg za klobase in salame. Tel. 832- 190. XXX Na prodaj molzni stroj Westfalija in štedilnik 2 elektrika, 4 plin ter plinska bomba. Tel. 832-342. XXX Prodam prašiča za zakol. Cena po dogovoru. Tel. 831-458. XXX Ugodno prodam 10 dni starega telička. Tel. 841-422. XXX Prodam Jugo 45, I. 88, karamboliran. Cena po dogovoru. Tel. 845-118. XXX Štiri sivorjave, breje telice, ugodno prodam. Tel. 885-412. XXX Spalnico, kompletno, prodam za 70.000 SIT. Tel. 063/832-054. XXX Prodam varilni usmernik Varns 400 Dl 1. Tel. 841-758. XXX Telico brejo 5 mesecev, A kontrole, teličko 13 tednov, prodam. Tel. 831-484. XXX Malo rabljen pralni stroj poceni prodam. Tei. 841-008,841-528. XXX Nudim varstvo otroku na svojem domu. Tel. 832-755. XXX Ugodno prodam peč na petrolej z dvojnim izgore- vanjem, malo rabljeno. Tel. 843-685. XXX Inštruiram latinski jezik. Tel. 832-765, Marjan. XXX Kupim bikca starega do 14 dni. Tel. 061/824-400. XXX Prodam otroški avtosedež (5.000), torbo za nošenje dojenčka (3.000). Tomaž Trogar, Podsmrečje 4, Gornji Grad. XXX Štiri leta staro kravo za zakol ali polovico, prodam. Tel. 844-060. XXX Gorsko kolo Wheeler 6000, vrhunske izdelave, amortizerji, cena po dogovoru. Tel. 843-678. XXX Šivalni stroj - gospodinjski overlock, 4-nitni, malo rabljen, prodam. Tel. 844-240. XXX Tri frizike menjam za simentalke. Tel. 844-112. XXX Prodam podjetje d.o.o., registrirano na registracijskem sodišču v Celju - brez obveznosti. Tel. 063/843-240. XXX Prodam novo strešno okno in omaro. Tel. 841-753, popoldan. XXX Uro za R 5 prodam, tel. 831-236. XXX Prodam VW hrošč, I. ‘75, dobro ohranjen, neregistriran, prikolico in plug za motokultivator Rex kombi Muta. Tel. 831-426. XXX Prodam moško zimsko usnjeno jakno, št. 52. Tel. 843-639. XXX Prodam prašiče, na izbiri od 200 do 250 kg, bikca sivca 7 tednov. Pečnik Zdravko, Okonina 30, Ljubno. XXX Lokal v centru Mozirja oddam. Tel. 061/159-2234. XXX Prodam avto prikolico in trofazni cirkular. Tel. 843-151. XXX CD ROM igre Command&Conquer, Red alter, Dominion, Max - zapakirano 4.000 SIT. Video CD-ji Twister, Hardline, Caspet in drugi hiti, Surround original. Dominik Umek, Zadrečka c. 31, Nazarje. XXX Trosobno stanovanje v Nazarjah, 66 m2 + 13 m2, prodam. Tei. 832-984. XXX V Mozirju, Nazarjah ali Rečici (okolica), iščem manjše stanovanje ali garsonijero. Ponudbe na tel. 856-297, Marinka. XXX Bernandinci mladiči, čistokrvni, brez rodovnika, prodam. Tel. 841-110. XXX Prodam prašičke teške 25 do 30 kg. Telefon 831-290. vas vabi v svoje trgovine v Mozirje, Nazarje in Uarpoüe. Tokrat vam po [super nizkih cenah] nudimo izdelke PALOMA, in sicer: - WC CARL1NA ROZA 10/1 - WC CARLINA BELI 10/1 - ROBČKI 10/1 209.90 299.90 17,00 Izjemno nizke cene so tudi za Sardina EVA: - EVA v olju 89,90 - EVA okus limone 99.90 - EVA zelenjava 105.00 Čokolada MILKA še vedno 89,90! Do konca leta tudi SUPER CENE PRALNIH PRAŠKOV! TRGOVINA V VARPQLJU JE ODPRTA V SOBOTO (N NEDELJO DO 17. URE Akcija traja do vključno 10.12.1996. VABLJENI! TURISTIČNA AGENCIJA Sofija Grad Vrbovec Razarje [J^sLoonL adi: od g. do 7_5- niz, iotjota zajezto. 2INIA m/m Vil €N pcuišm Šolska 1C, Mozirje Tel. NtV-MI DNEVNE SOBE, OTROŠKE SOBE, PISARNIŠKO POHIŠTVO, KUHINJE... Posebna ponudba: VISOKO KVALITETNE ANGLEŠKE TRADICIONALNE GARNITURE Ob nakupu nudimo strokovno svetovanje, nakup na posojilo do štirih let, montažo in brezplačno dostavo po vsej Sloveniji. ^ SDS Socialdemokratska stranka Slovenije f SLS Slovenska ljudska stranka Celje - skladišče D-Per• 7/1996 5000003431,24 COBISS SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI \4JDUC ZGORNJESAVINJČANKE IN ZGORNJESAVINJČANE NA I I11I I Sl I U c vrt in PRIPOROČAJO, da glasujete pod A: na zahtevo Državnega sveta Republike Slovenije o uvedbi KOMBINIRANEGA SISTEMA VOLITEV pod B: na zahtevo 43710 volilk in volilcev o uvedbi VEČINSKEGA SISTEMA VOLITEV pod C: na zahtevo 30 poslank in poslancev o uvedbi ČISTEGA PROPORCIONALNEGA SISTEMA VOLITEV V nedelje S. decembra se odločamo ZA decentralizacijo Slovenije. Večinski sistem zagotavlja vsakemu od 88 volilnih okrajev, tako tudi Zgornjesavinjčanom, enega poslanca, ki ga izvolimo neposredno. Kombinirani in proporcionalni sistem dajeta prednost strankarskim listam in kandidatom iz večjih mest.