VPRAŠANJE odgovornlm zo proračun Varčevanje mnogo pripomore v narodnem gospodnrstvu. Ta ugo-tovitev je stara, v mnogih prime-rih je preveč upohevana, se vec-kr&t pa premalo. Varčevanje je pametno takrat, kadar se s skro-mnejšimi sredstvi dosežejo cilji. Nasprotujemo pa varčevanju, ka-dar je to le navidezno in bo ime-lo hude posledice v našem gospo-darstvu, zdravstvu, prosveti itd. Vprasaimo se, komu koristi se-danji nacin »flikanja* proračun-skih sredstev z& naše visoke sole in hudente? Kaže, da je to po-sledica pomanjkanja denarnih sredstev, vendar pa bo ta posle-dica rodila se večje. V pogovoru z nemskim hudent-tkim funkcionarjem, kako se ob-nesejo nasi slusatelji v tujini, smo izvedeli, da dokaj sUbo^ V veliki večini primerov so nasi tovarisi praktično nesposobni, obvladajo pa ogromno teorije, s čimer pose-kajo inozemske kolege. Iz tega iledi, da ima nas studij resne po-manikljivosti, kakor padobno ugo-tavfjajo tudi nasa podjetja in mtanove 0 delu diplomiranih vi-soko"solcev. Čemu ta pomanjklji-vost? Predvsem zaradi siahe opre-me nasih laboratorijev, zaradi premajhne nazornosti pouka, ker skoraj nimamo ekskurzij, ker stro-kovna vodstva, podjetij ln usta-nov ne posvečajo davolj pažnje praktikantom Itd. Zelo redki so primeri, da )e pouk Spremljan s filtnom, diapozitivi, praktičnim ogledom ttroja in z indnstrljsko proizvodn)a po opravljenih labo-ratorijskik poizkusih. Mnozo moi-9osti imamo v danasnfih razme-rah 'n ZŠJ se bo morala boriti v tc? smeri. Velik del tega pre-potrebne%a nacina studija pa je neizvedljiv zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Varčevanje! Ali je koristno var-čevanje, ki bo imelo slabe posle-dice v praksif Kdo bo povrnil skodo, ki bo nastala v gospodar-Stvu zaradi premajhnega znanja, kdo bo kriv, da znanje strokov-njakov ne bo v celoti izkorisčeno? Mar ne vidimo posledice varce-vanja ze na diplomantih geologije, ki }ih rubie ne sprejme v službo, ker ne zncijo deUti v praksi? Ali so zaman pritožbe prakse Had strokovniaki, ki prihajajo z visokih sol? Kaksni bodo rudarski inienirji, ki ne vidijo vsaj vseh večfih rudnikov v FLRJ, in elek-tro inienirji, ki si ne ogledajo tlektra-rn in hidrocentral? Istct stvar }e s telesno vzgojo nasih hudentov. Ni vseeno, če za-tnira studentski šport, ker ne mo-remo blti brezbrizni ob misli, da bodo intelektualci "dbkega. zdrav-ja. Ali ni zdravniski pregled pri-javljencev za brigade v Jablanici, ki je odbil 50 odstotkov studen-tov, dovolj prepričlfiv argnment o potrebi poiivitve, ne pa. uki-njenja Športne dejavnosti? Pri sestavljanju proračuna )e treba blti perspektiven, posebno V pogledu šolstva, pa nevj bo to nlzje, srednje ali visje "solstvo! ŠTUDENTSKO SMUČflRSKO PRVENSTVO Nfl SLJEMENU: ZMAGAU SO ŠTUDENTI LJUBUANSKE UNIVERZE - članek na športni strani GLASILO STUDENTOV SLOVENSKE UNIVERZE UtTO IV. LjubLJana,' 19. februarja 1954 St«v. S SEJA SEKRETARIATA CO ZSJ Devetega februarja je bil v Beogradu sestanek CO. Razpravljali so o strokovnih in ekonomskih problemih ter 0 pripravah na kongres ZŠJ v Skoplju »Šlager sezone« Po zadnjem sestanku CO ZSJ 0 naše organizacije začele od. ločno borbo za spremembo štu-dijskih načrtov. Po univerzitet-nih centrih so foile stavke, boj-koti, interpelacije na Ljudsko skupščino itd. Studentski pro-blemi so postali aktualni tudi za javnost, ter so jih novinarjr v Zagretou krstili za šlager se-zone. Pri veliki večini fakultet-nita svetov so študentje naleteli na neraizumevanje, zato je nuj-no prišlo do ostrih akcij. Stu. dentje so bili v glavnem odločni in enotni. V nekaterih primerih pa 80 nasedli fakultetnim sve-tom, ki so reševali vprašanje študijskega režiima, v veliki me-ri ukinjali pogoje, raeširjali ro-ke, in v nekaterih primerih je to takti Dravo (s po- sebnim ozirom na terasne si- steme), JOZE BOLE: Iz malakolavno otoka Krka. LJERKA GODICL: Vcgetacija in flora Raduhe. VIDA SEMENIC: Metopizem. BORUT BELEC: Geomorfologila Siloveniskih goric okrog LJu- tomera in Jeruzalema. VOJMIL JOSEK: GeomorfološJca proučitev severovzhtodnega pobočja Fohorja. MARJAN RIBARIC: Ttoraijtslca togost L-ntosilcev. MIRAN BORKO: Značilnostl ne- riht v Sloveniji in predllog za njth klasifikacijo. (Nadaljevanje na 2. strani) UDELEŽBA UUBLJANSKIH ŠTUDENTOV NA MEDNAROONEM ŠTUDENTSKEM FESTIVALU In še kaj V prejšnji stevilki smo abjnviU, da bo v dneh od 28. februarja do 7. marca v Ankari mednarodni studentski festival, na katerem bo-do sodelovali hudentje treh bal~ kanskih držav: Grčije, Tnrčije in Jugoslavije. V zvezi s sodelova-njem "studentov Ijubljanske ttniver-ze, akademij in visokih sol na tem festivalu nam )e Centralni odbor ZŠJ iz Beogrctda tporočil, da pri-dejo v postev dva instrumentalna (violina in klavir) In dva vokalna (po možnosti moški in ženska) to-lista, dalje folklorna skupina z na-rodno glasbo (orkestrom) in na-rodnimi pevci. Ker pa bo na festi-vctlu tudi razstava sUkarskib, skulpturiranih in grafičnih del ter umetniskih fotografi}, so nas iz Beograda. pozvali, naj Ijubljanski studentje damo tudi taksne pri-spevke. Iz kolekcije, ki je bila poslana na rozstavo v Ankarl, ki bo ob priliki balkanskega študentskega festivala Stavka v Zagrebu končana da se vsa stvar raz- OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Po osmih dneh je bila 28. januarja končana stavka štu-dentov veterine. Ker ni prišlo do soglasja med študenti in fakultetnim senatom, je Svet za znanost, prosveto in kultu-ro izdal odločbo, s katero so bili ukinjeni vsi pogoji in do- V OKVIRU P 0 M 0 ČI ŠTUDENT-SKEMU TISKU BO STROŠKE ZA DANAŠNJO ŠTEVILKO TRIBUNE PORAVNAL GLAVNIODBOR ZVEZE SINDIKATOV SLOVENUE Uprava, uredništvo in vsi bralci se za to pomoč iskreno zahvaljujemo! ločeno, išče. To odločbo je Svet izdal, ker po osmih dneh ni prišlo do sporaztima in ker so po-goji nerealni. Svet je odredil, da se mora nemudoma sesta-viti komisija, v kateri naj bo-do predstavniki Sveta, Uni-verzitetnega in Fakultetnega senata ter tudi predstavnik Univerzitetnega odbora ZŠJ. Ta komisija mora podrobno razaskati vso zadevo irr v ro-ku treh dni dostaviti poročilo Svetu za znanost, prosveto in kulturo. Studenti »o zaupali komlsijl, da bo objektžvno preštudirala ins rešlla problem. Zato so prenehadi stavkati. Komislja je delo res konča-la v treh dneh, nakar jeSvet izdal odločbo o pogojih za vpise v posamezne semeetre. Odločba je veljavna in štu-dentd se pripravljajo na Iz-pite. N. D. Peter čeme: Perica (žtjami gllna) Na poziv Centmlnega odbora ZŠJ so studentjt Ahademije za upodabljajoco' umetnost s pomočjp posebne korrmije, ki so jo sestav-Ijsli profesorji in strokovnjaki, iz-brali 20 svojib natfboipih del in jih na stroške Umverzitetnega od-bora ze odposlali v Beograd. Naj-številneje so zaiStopcma graficna dela, oljnatih slik je šest, štirje pa so primeri mdle plastike. Nekntera teh del $0 fotografiraii in bomo rtfihove fotografske posnetke ob-javili v Tribuni. Zbrali so tudi 26 umetmskib fo-tografij in jih pošlali v Beograd. Posebna komidja, ki je v Beograr du te fotografije pregledovaia, je 13 od teh odbrala za mzttavo urrietniske fotografi)e v Ankari. Ker hnamo na razpolago pr&v-zaprav leenega vok&lnega solista, bctritortista Trillerja Janeza, smo ostala tri mesta izpolnili z instru-mmtalnimi soBsti: Darinka Berne-tii — klavir, Dejan Bravmčar — violina in Fajdiga Marifan — kla-vir. Od otnenjpmb predlogov so v Beogtadtt sprejeli predlog za to-variša Bravmčarja in tov. Tril~ lerja. S foihlcmsti pa fe U sLtbh. Niso ticer z gotovostjo pritako-v/tili, dd bodo sli v Ankaro, na tkrivaj pa so vseeno upali glede na svoje strokovno znanje in le-poto slovenskih plesov vs&j na udelezbo šestib parov. Nikakor pa mso pričakovali, da bodo zavrnje-ni s tako ta Use privlecemm argu-metom, ies da komisiji, ki jih je ocertfevala, mso prikazali celove-Zernega jug&slovanskega programa — v Ankaro naj bi sU namreč ti-tta skupina, ki ima nastudirnn ce-lovecerni jugoslovanski program. — Treba je povedati, da 90 mo-rali nasi falkloristi prestati preiz- (Nadaljevanje na 2. strani) INŠTRUKCME Samopomoč sporoča, da je na razpolago večje število po-nudb za inštrukcije. Samopo-moč naproSa vse intereaente, naj se javijo v odboru čiin-prej, k«r se je treba dela lo-tlti nemudoma. DANES: kako tehtatl kriterfje? tržaški študenti glose zdravnlški staž delavsko soupravljanje v kapitalizmu po svetu ifigenija na tavridi giocondin nasmeh prijateljice noči stojan batič pablo picasso negotovost med športniki šah aok planincl komporativist) in grčija študentska tielegacija pri Borisu Kraigherju Prejšnji teden je obiskala delegadja Zveze študentov to-variša Borisa Kraigherja in ga seznanila s problemi in tež-kočami študentske zveze, ka-kor tudi s socialno-ekonom-kim stanjem študentov (v zve-zi z novim osnutkom o štipen-dijah). Delegacija je poleg tega omenila tudi težkoče, ki so na-stale v zvezi z dograditvijo študentskega naselja, prav tako pa tudi študijske progra-me na fakultetah in visokih šolah, ki so kljub posameznim po&kusom ostali v bistvu ne-&premenjeni in še vedno pred-stavljajo precejšnjo oviro v razvoju našega šolstva. Tov. predsednik je izvaja-njenr. študentov sledil z velikim zanimanjem. V pogovoru je med ostalim opozoril na dej-stva, ki jih ne gre zanemarjati. Zahteve študentov morajo bi-ti vedno v skladu z goepodar-sko zmogljivostjo družbe, za-vedati se morajo, da je njihovo vprašanje tesno povezano s celotnim družbenim razvojem. Izdatki, ki jih daje socialistič-na družba za Šol&tvo, so nepri-merno večji, kakor je to bdlo pred vojno. Naloga študentske zveze je poskrbeti, da se ta sreoUtva čim koristneje upo-rabdjo. što* Materialni pogoji-ne samo učni načii (Nadaljevanje s 1. strani) V takih pogojih samo v na-poto. Prva skrb velja razum-ljivo predvsem bolnikan;, ki že itak okupirajo celotno pozor-nost zdrav&tvenega osebja. Ne razumemo zato, kako se bodo v takšnih pogojih vršile vaje v 11 in 12 semestru. Kako bo prakticiral cel letnih cca 100 ljudi ves dan na 1 kliniki in to 3 mesece. Oziroma kateri bol-nik bo pretrpel 4 X preiskave na dan, če bo delo deljeno na turnuse. Š manj pa razumemo, česa bi ~- utegnil priučiti medici-nec v ambulantah, kot si za-miSlja v skrajnem primeru re-šitev praktičnih vaj učni na-črt. Kakšen tempo, obremeni-tev in vzdušje vladajo v naših ambulantah ve vsakdo, ki se jih je samo 1 X poslužil. Na vse te pomisleke na študijski koriferenci od profesorjev ni-smo dobili odgovora in zato menimo, da je naše odklonilno stališče upravičeno. Uvedba 6. leta predstavlja samo for-rr.alno obremenitev brez zago-tovila za dvig nivoja študija. Študentski predlog o pred-izpitmh kurzih pa klinik ne obremenjuje — vsi vemo, da ves letnik nikoli ni mogel po-lagati izpita v istem izpitnem roku in. zato se predlog bi-fctveno razlikuje od zamisli praktičnega dela v 6 letu. Loči se namreč v načinu izvedbe. Jasno pa je, da izvira iz spo-znanja, ki je skupno i študen-tov i profesorjev: medicinec rabi več praktičnega dela. Da se študij v resnici po-daljša je razvidno iz sledečih dejstev: a) KliniČne predmete lahko polagaš po premoru 2 let, po končanem praktikumu v 11 in 12 semestru, po razporedu, ki ga razpiše fakultetni svet. b) Ce obvelja predlog o sku-pinskih izpitih, imamo 7 &ku-pin, drugače pa posamezne iz-pite, razen onih s prirodoslov-ne, anatomske, fiziološke in patofiziološke-morfološke sku-pine. Ne predstavljamo si, kako moreš položiti izpite celotne medicine v 1 le-tu, poleg tega pa prisostvovati vajair.. Zato menimo, da &e študij v resnici podaljša na 7 let (ne Štejemo 2 leti obvez-nega staža) in da večina nika-kor ne bo končala v 6 letih. Strinjamo se, da učnih na-črtov ne moremo diferencirati po posameznih republikah. Zavedajmopa se, da imamo vsa ostale republike klinike, in je zato načrt o 6 letnem študiju pri njih izvedljiv! Cudimo se, kako so utegnili priti na štu-dijski konferenci prisotni pro-fesorji do prepričanja, da ve-čina študentov ni razumela smisla podaljšanega študija. Predsednik študentske študij-ske komisije je v uvodnem re-feratu dobesedno dejal: »Pred-loženi učni načrt je v resnici zapeljiv tn kar kliče po ures-ničitvi. Sleherno njegovo zna-čilnost lahko uspešno zagovar-jaš in braniš. Se več, mnoge države ga uvajajo.« Sledila je navedba vseh prednosti, ki jih v&ebuje tudi odgovor sveta medicinske visoke šole v prejš-nadaljuje: »Nas pa zaniir.a ne-kaj povsem drugega. Iz dose-nji številki »Tribune«. Nato pa danje analize je razvidno, da bolehamo na pomanjkanju materialnih pogojev za uspe-šen študij. Uvedba 6 letnega učr^ega prgrama še bolj obre-menjuje naše slabo izrabljene možnosti. Ali imamo garan-cije, da si zagotovimo finančna sredstva, ki bodo dopustila iz-vedbo načrta? Ali pristopamo k izvedbi brez predhodnih pri-prav? Sprašujmo se, če na ta način položaja ne bomo po-slabšali, kot je to vedno, ka-dar hoče človek več kot zmo-re.« VPRASAN.TE 2. Kako name-rava Vaša organizacija reše-vatl nezdrave odnose med pro-fesorji in študenti? Odgovor: Nedvomno so nezdravi od-nosi. Zgrešeno bi bilo sedaj iskati krivca. Tak način raz-pravljanja že v svojerr,. izho-dišču onemogoča sporazum. Realen vzrok za nezdrave od-nose je v posploševanju poedi-nih nepravilnosti, Takemu na-činu zapademo i študentje i profesorji. Ne trdimo, da zanj ni realnih povodov na obeh straneh Trdimo pač, da ae mo-ramo osvestiti tega, se objek-tivizirati in tako negirati svoje subjektivno prepričanje. Če tega ne storlmo, razpravlianje ne bo privedlo do rezultata in vzdušje se bo le poslabšalo. Obe strani se bosta namreč čutili povsem opravlčeni in se bosta za to trudili druga drugi vsiliti svoje stališče. S temi dejstvi na umu bomo pristo-pili k analizam, argumentaci-jam, sestankom in predvsem k neposrednim stikom s posa-meznimi profesorji Zlasti od poslednje oblike si obetamo največ uspeha, kajti do nespo-razumov pogosto prihaja za-radi neobveščenostL 0 družbenem upravljanju Univerze (Tema za diskusijo) V zadnjem Saeu se veliiko raz-pravlja o Solstvu, ne samo o programih ln režimu, temveč tudi o upravljanju žolstva. ZSJ imamo lahko za enega izmed važnih povzroditeljev teh raz-prav. Pri obravnavanju iolskih problemov so forumi prižli do istih zafcl ju<5(kov, kot ml na viso-kih šolah: da »o načrti prena-trpini in da je v veliki meri šel val revolucije mimo šolskih ust&nov, kar se nuino odraža v sistemu šolstva in notraoji de-rookraciji. Lansko leto amo posvetiM mnogo Sasa ra2q>ravam o zaikonu o univerzah, pri čemer je pri-šlo do o«frih polemik med §tu-denti in šoMcimi orgaini oz. ne-katerimi predstavniiki Solskjh oblasti. Zakonodajni organi 50 prelažili sprejem undverzitetne- ga talkona 1« raanih vzrokov. V zadnjem čaeu, ko je priilo do tehtnih razprav o celotoem naSem šolsikem sistemu, j« piri-šla na d)an osnovna pomanjklji-VKist, to je, oditrganost žole od prakae ln to od osnovnih Sol do najviijih oblik šolstva. Ta problem je toliJcanj pareč, da je treba najti sanacijo za ob-etojeiče atanje. V borbi za pre-ureditev Sole vodijo vcvdilni to-variši iz Hrvatske, posebno tov. dr. Bakarič. Gre za uvajanje diružbenega topravljanja v šol-strvu. To je nedtvomno velik ko-raik naprej, posebno v primeTU % zadaijim osnuitikom univerzl-tetnega zakona, ki smo ga sicer v taikratni oblilki imeli za opti-mailnega. Studenitje šmo v 6imislu za-kljuvih organizacij, jevpratksi tudi na zahodu. Gospodanska podjetja In ustantove so namreč odločilen faiktor pri odločanju o kvalifikacijaih stroikovnjaikov, ki prihajajo z visakih šol. To Je v skladu s pojimovainjein vlo-ge davkoplačevalcev v kapita-lizmu. Ta sistem je izveden po-nelootd zelo dosledno, talko da so pTedstavniki gospodanskih zd-ru-ženj v univerzitetnih senatih poleg profesorjev in Studentov. Oudno je, da v naii družbi, ki je naprednejia, doslej še ni pri- šlo <$o izvedbe minimalnega zahtevtka o godelovaaijai dtuden-tov, kar je postavila tuidi kon-ferenca COSEC in kar praikti-cira velika večioia deiej. SUi-dentje toplo i^ozdravljarno misel o druabenem »onpravljanju« vi-sobih *ol. Kateo si zami&ljamo to obliiko življenja? V skladu s potrebamd gospo-danstva bo nujno potirebna re-organizacija sistema poučevanja in. učnih načrtioiv. Logi^en je tu- STATUS QUO ) Zadnjl čas krožijo med fitu* denti neosnovane govorice, da mestna občina namerava epre-menlti Akademski kolegij y hotel. Ni potrebno posebej do-kazovatl, da so takšne govoric« v precejinil meri plod najraz-ličnejšlh predjpostavk in n«ob» veščenosti dobršnega žtevila študentov. Stanovanjsko vpra-Sanje je na naii univerzl goto-vo eno lzmed najbolj perečih. Na nedavnem obisku predstav-nikov Kuratorija pri tov. Mo« dicu j« bilo govora tud-i o Aka-demskera koleglju. Mestna ob-čina ima resen intere3 ln v di zaključeik, da morajo imeti bližnji prihodno«tl reflektira na ki s svojim delom in stavbo Akademskega kolegija, vendar za seda) Je ne kaž« drugega, kot počakati, dokter ne bo študentsko naselje do-grajeno. Mestna občina je v za-meno pripravljena zgraditl K NEKAJ MISLI 0 DELU KLUBOV IN ZDRUŽENJ Včasih zveCer sem v zadregl. Kam? V kino, gledališče, kavar-no, v soboto na ples? že, toda vse to je tako tradicionalno in druge lzbire skoraj ni. Tu pa tam kane v to dolgočasno mor-je kaplja: dobro predavanje o zanimivi temi. Ko sem se pred nedavnim mudil v Beogradu, sploh nisem čutil potrebe, da bi prebil večer po ljubljansko tradicionalno. V avli katere koli fakultete ali vi-soke šole je toliko obvestil in vabil, da nikoli nisem vedel, kam bi. Literarni večer v klu-bu TVS, pride neki književ-nik«... Ustni časopis beograj-skih novinarjev v klubu itu-dentov VPS, družabnl veier na medicini ob prisotnosti burman-skih Studentov, Brahmsov kon-cert s plošč ln diskusije o glasbi v klubu metalurgov itd. itd.; predavtuije o religijl, diskusija o ljubezni in morali, o sodobni oborožitvi, vtlsl s potovanj ... Razgovarjal sem se z mnogi-mi Studenti. Zanimalo me je, koliko študentov obišče taka predavanja, koliko metalurgov pride n. pr. posJušat Brahmsa. Dejali so mi,- da je vedno pol-no. V klube prihajajo študentl radi, saj se tam počutijo bolj domače, pridejo tudi, ko ni ka-kega posebnega programa in šahirajo, poslušajo radio in pre-birajo tisk. V klublh je prijet-neje kot v predavalnicah, kl smo Jih že slti. Drugo, kar me je zanimalo, je, kako jim uspe pridobiti nekatere vidnej-še javne delavce za sodelovanje pri takih programih (književni-ke, novinarje, profesorje). »K nam študentom vsi pridejo zelo radi (?), predvsem zato, ker ve-do, da bomo študenti diskutirali in si želimo predvsem diskusije in ne dolgih predavanj.« Sode-loval sem na nekaterih takih večerih in bil sem prijetno pre-senečen. Tako imajo na tehnlki in na medicinl neverjeten smi-sel za literaturo In imajo o umetnosti sploh bolj realne po-glede kot n. pr. filozofi. Menim, da je pri nas v Ljubljanl (in tudi tam) zmotno tisto mnenje, kl trdi, da je kulturno-prosvet-no delo (ne v aktivističnem po-menu besed) prioriteta filozo-fov, ki, kakor vemo, zadnje ča-se niti diskutirati ne znajo več! Menim tudi, da pri nas vse pre-več gojimo obliko predavanj v predavalnicah; zakaj pa lmamo svoj klub (vem, da me bosta opozorill na gotove objektivne težave)? Zgodi se n. pr., da pre-dava tov. Vida Tomšič 0 svojih vtisih ix Indije. Organizatorji izberejo seveda največjo preda-valnico in da bo udeležencev čimveč, je za člane Partije pre-davanje obvezno. Udeležencev kljub temu ni bilo mnogo, po-sebno, ker so se izgubili v ve-likem prostoru. Zakaj vse to? Kogar zanima, bo sam prišel. naSnJl sltuaclji mnogo storltl — poznati je treba le želje študeD-tov in ne znati delati aktivi-stično! V zadnjem Casu smo sicer res pričeli razumevati borbeno stran naše organizacije; to je prav, nl pa dovolj. Menim, da ]e vzgojna stran še vedno zapo-stavljena. Brez pretiravanja smemo trditi, da je za večino študentov združenje tista dobro-hotna ustanova, na katero se obrnejo, kadar kam potujejo, ko potrebujejo pomofi ali po-trdilo za v Inozemstvo. Ne trdim, da tudi prl nas nl zani-mivih predavanj (pri pravnikih, lanska medicinska predavanja), a so redka. druižbenim prispevikom omogo-čajo obstoj visokih šol in nji-hovo delovanje, odločiLroo bese-, do. Torej, praksa bo zahtevaJa, kako ofolikovain. atrakovnjaik, s kaikšmiin znanjem, v ka vendar bi se dalo tudi v da-klorna grupa ni predstavila koml- le najznačilnejse plese vseh slo- največ uspeha prav s dovenskimi tiji s celovečernim programom, venskih pokrajin. Če pa bi bili plesi. velja povedati nadednje. Kot je vedcli, drišlo naže združe-nje v svojih diskusijah ravno zaradi diskusij okrog naie eks-kurzije v Turčijo. Na zadnjera medfakultetnem posvetovanju študentov kemije januarja v Beogradu je bilo precej raz-prav ravno o tem problemu. Razen na beograjski fakulteti, so budžeti, ki jih dobe dekanati zagrebške in naiše fakultete za kritje svojih tekočih potreb, ta-ko minimalni, da niti ne zado-ščajo, da bi se naši initituti ohranili na dostojni višini. Stu-dij kemije je popolnoma speci. fičen, pri na3 je študent od prvega semestra do dlplome ve-zan na redne laboratorijske va-je, za katere so raaen priimier-nih in higijensklh proatorov, potrebne tudi aparature in ke-mikalije, katerih cene so pa da-nes naravnost fenamenalne. Na-še zdrutženje se je trudilo in se še trudi, da bi bilo to v^>rašanje zadovoljivo rešeno in da bi se zagotovil nemoten razvoj in de-lo inštitutov naše fakultete. Ob tej priliki dajemo tudi vse pri-znanje in maralno ofporo seda. njemu fakultetnemu vodstvu za njegov trud in. prizadevanje v; tem v*prašanju. B. J. risti, ki so se izkazali kot - so opremljeni s potrebnimi so- ZLATKO REMIH: Projekt rature K-l za doOočanJe podzemeljskih kablov. IGOR PAPEZ: Prispevek k sin- tezi desinfekcijskih sredstev na osnovi organskib. spojin živega srebra. NIKOLAJ KERSIC: Ma«neUčni čistilec za livarski pesek. ZDENKO VARSEK: Instrument za meritev ojačevalnih ka- rakterlstik in faznih kotov ojačevalnikov s pomoč>o osci- lografa. JANEZ FORJANCIC: Aerodtna- mičnj int stabilitetni preračun Jadralnega letala — brezrepca »S-4«. FRANC GAL: MerjenJ« dejan- skih vrednosti sinhronskih reaktanc. BOGDAN POVH: Reffltev pro- bleraa laminarnega nihajočega toka v cevi. Akademlja upod. umetnosti si in ki imajo tudi nahftdiran celo- dobnimi sredstvi Za pouk. Me-vecerni, pa se »jugoslovanski* pro- dicinska, pravna in agronomska gram pcvrh, katerega pa niso po- fakulteta so že dale prve stro-kaz&li, ker niso vedeU, da se to kovnjake. Lfitos bodo tudi s II- zahteva. Upravičeno se torej vpra-sujemo, ali ima smisel postavljati komisijo in n delati stroske, ki so t tem v zvezi, ie je rezultat ie vnaprej določen. Ne moremo se znebiti vtisa, da )e bila ta komi-iijs samo pesek v oči. Letni občni zbor Konec januarja j« bila letna skupščina Združenja strojnikov. Skupžčlna je ugotovlla, da je bilo ideološko politično delo po-manjkljivo. Prav tako je vpra-ianje študija še vedno odprto. Studijski program bi bilo dobro lrpopolniti. SkupSčina je pred-lagala, da fakultetn« oblastl preskrbijo dotacije za tlskanje skript in izdelavo druglh učnih prlpomočkov. Zlasfei bi pa bllo potrebno že sedaj misllti na lno-zemsko prakso. Novi odbor bi moral posvetiti tudi več pozor-nosti ekonomsko-socialnim pro-blemom. Slabim študentom, kl Seja sekretariata CO ZŠJ sti. pa je treba Stlipendije od. vzeti. UREDITEV NASELJA Obveščeni smo, da «e dela prl transformatorju na Studentskem naselju dokončujejo ln bo Nase-Ije dobilo baljšo luč. Prav tako so v teku dela pri vodovodni napeljavi, tako da bo v šem času tudl to urejeno lozofije prižli prvi profesorji. Sarajevo Je mesto s 4000 štu-denti iz vseh krajev naše drža-ve, od Triglava do Ohridskega cinska fakulteta, laboratori.fi, ki mu pripisujejo nagel vzpon v prihodnosti, danes še ni tako razgibano. Obstajajo študcntski klubi, preko katerih se odvija kulturno umetniško, prosvetno ln političoo delo. Na filozofski (akulteti je bil na pobudo štu-dentov osnovan klub Nikola Tesla, ki bo organiziral mlaidle znanstvene delavce prirodoslov-nih ved, prirejal strokovna pre-davanja iz znanosti m tehnike, znanstvena raziskovanja in eks-kurzijc. Udejstvovanjc na kulturno umetniškem področju ni na vseh fakultetah enako. Koncertna po-slovalnica prireja za študente posebne koncerte ,ki pa so na žalost slabo oblskani. Podobno Je med Studenti zakoreninilo mišljenje, da se kultura ome-Juje na stroko. Morda Je to še ostanek starega pojmovanja in razumevanja sploine izobrazbe. Akademsko izobražen človek mora poznati pač nekaj več kot ozko stroko. r;kraK Dopisujte v nas list (Nadaljevanje s 1. strani) skega režima študente uspavatl v borbi za spremembo študija. 3. V borbi za spremembo štu-dija so fakultetaa združenja dolžna, da vse predloge o sptre-membah študija dostavljajo enakim združenjem v drugih univerzitetnlh oentrih, zaradi koordinacije bonbe. Fakultetiva zdruiženja naj navežejo stdke s sorodnimi fakultetami v ino-zemstvu, zato, da bodo imela vpogled v njihov način študija. 4. Studentska orgamizacija naj se omeji na kritiko in predloge, ne sme pa zahajatl v skrajnost in lzdelovati projekte. Na osnovi zaklju^kov sekre. taniata centralnega odbora bo potrebno na naših visokih šolah v Ljubljani kreniti na odlx>6-nejša pota. Videt če se Sekretarlat ji bo potx*»b-no še precej spxe^ovt>riti v pri-hodnji številki našega lista. Za dobro pripravo na kongres bo verjetno Univerzitetni odbor sklical v začetku marca iizredno konferenco Univerzitetnega od-bora, komiteja ZLS, vseh odbo-rov združenj {n klubov ter de-legatov kongresa. Na tej kon-ferenci bi podali obra^un dela v semesttru ln napravili načrt za delo v letnem semestru ter se pripravili za kongres y S^oplju. . S Stran f Kako tehtati kriterije | med študenti po svetu K člankoma »Pretehtajmo kriterije« tn »O demokra-ciji v naših domovih« v »Tribuni«, ki ju je napisal tov. »ik«, imamo za potrebno, da javnost izve še tole: ter brezbrižnost nekaterih štu-dentov z močniml usedlinami stare vzgoje zahtevata novih kler »ik« ni priiel z njitni v konflikt Vse do tega dne ni storil prav nič konkretnega za Tov. »ik« prav dobro ve, da kriterij komisij za sprejem v dom ni bil tak, kot ga ozna-čuje. Fakultetne komisdje, ki jih je bil postavil študentski svet za sprejem študentov v kolegij za šolsko leto 1952/53, go sporazumno z upravnim od-borom sklenile izključiti vse študente, ki ne študirajo, po-gojno pa sprejeti tiste, ki bi v prvem semestru svoje štu- dentskl sveti in upravniki), vendar ti organi niso v v&eh domovih dovolj resni, da bi bili kos vsem nalogam. Ker se to nanaša predvsem na Kolegij, ne bo odveč, če si ogledamo naloge pobliže in poiščerr.o tiste neresne faktor-je, ki ni&o kos zaupanim nalo-gam. Disciplinsko sodišče je bilo voljeno. Niso bili izvoljeni oblik dela. Če primerjamo dis- preprečitev »pešanja discipline dije popravili Izključenih je samo pravniki iz drugega let-bilo 21 študentov, pogojno nika, temveč tudi starejši štu-sprejetih pa 96. Nekateri iz-med teh so bili naknadno zo-pet sprejeti, ko so naredili ustrezne izpite ali pa dokazali, ciplino v domu pred nekaj leti in danes, rr.oramo priznati, da je v vsakem primeru boljša, česar ne more zanikati noben poštenjak. Res je, da ne mo-remo kontrolirati v«eh 188 sob ob vsakem času, vendar stre-mimo predvsem za tem, da z zgledom in prepričevanjem ve-čine vzgajamo manjšino, kl se zaradi sledov preteklosti ne rr.ore približati liku pravega študenta. Vse to tov. »ik« prav dobro da iz obiektivnih dent, ki je kot bivši član štu- dentskega sveta pokazal zelo ve in, ko omenja, da nekateri veliko razgledanost in trezno študenti kartajo noč in dan, presojo. Stud. svet in upravni vzrokov odbor opravljata svoje delo moramo pojasniti, da so tarok kartali prav tako njegovi so- še o ZDRAVNIŠKEM STAŽU (predvsem bolezen) niso mogli sporazumno in proti kršilcem stanovalci po 5 para, da jirn Študirati. Praksa je pokazala, hišnega reda uporabljata tudi je to priporočal tov. »ik«, češ, da je težko izključiti študente, ostrejše ukrepe. Jasno je, da le kartajte, da bo naša kolek- ki so bili sprejeti pogojno, med je delo težko, kajti reorgani- tivna blagajna več profitirala. šolskim letom. Zaradi tega ie zacija upravljanja domov po S tov. »ik« so namreč kartači Študentski svet ob presoji štu- študentih, demokracija in go- v njegovi sobi organizirali ko- dija opustil pogojne s>prejeme. spodarsko obvladanje položaja lektiv. Vse je bilo v redu, do- Ko tov. »ik« v Tribuni »tehta kriterije«, se vprašamo, kako to, da ni tehtal kri.terij.ev v centralni komisiji, katere član je bil. Zelo neprijetno nam je, ZADNJI čas so se pogosto sllšatla najrazllčnejša mnenja o stažu zdravnika-pripravnika. Z namenom, da študente medicine pravilno obvestimo, kako je pravzaprav s pri- zagrešil. Pri tem mislimo na pravniškim stažem, smo se obrnili na šefa kadrovskega odseka primer študenta Sramla Saše, pri Svetu za zdravstvo Jn socialno politiko LRS dr. Groma, ki ki je v Tribuni prikazan kot je našemu sodelavcu dal podrobnejši pregled. študent, ki je že tri leta na Kako Je s flnančno podporo zdravnikov pripravnikov, ki opravljajo obvezm priprav-niški staž? v domu«. Zanimivo je, da je njegov sostanovalec pripeljal v sobo ponoči svojo deklico, česar mu tov. »ik« nl branil. Pomagal mu je celo, da stvar ni prišla v javnost. To je bilo še takrat, ko je tov. »ik« bil član štu-dent&kega sveta. Irt vendar je tov. »ik« to silno »pešanje di-scipline v domu« razkričal v »Tribuni« na vse štiri vetrove. Ali si morete misliti večjo dvoličnost nekoga, ki s svojirr.i napakami kvari ugled študent-skega sveta, daje potuho štu-dentom, da kršijo hišni red, v svet pa raztrobi, da so organi uprave neresni? Ali ne sliči takšno početje kradljivcu, ki vpije: primite tatu!? Mislimo, da ni potreben daljši komentar. Studentski svet Akad. kolegija. da član komisije in to prav tpv. »ik« odkriva vsej javno-sti tiste napake, ki jih je sam univerzi, pa razen latinščine in predvojaške vzgoje nirr.a še nobenega iepita. Ugotovili s.mo, da je prav tov. »ik«, ki je bil član komisije, s svojim molkom omogočil tov. Saši sprejem v dom. Kako je takrat tehtal kriterije? Ali je bila tehtnica pokvarjena? Končno bolj j« okraj oddaljen, tem več-ja je dodatna plača. Na mediclnski fakulteti menijo, da bo mladih zdravnikov kmalu idovolj. Zdravnikov še kmalu ne bo dovolj, saj je podeželje še brez zdravnikov. Kdor se je odločil me*tu ali pa bo na podeželju. V Avstriji, ki ima nekako sve-tovno povprečje, pride na 700 Ijudi en zdravnik. Mi smo še daleč od tega števila. Ni boja-zni, da kakšen mlad zdravnik ne bo imel kruha in dobrega zaslužka. V najkrajšem času bomo potrebovali saino tovarni-ških zdravnikov 40, mnogo fci-zlatrov, psihiatrov, higienikov, stomatologov itd. Teoretični me-dicinski zavodi so skoraj praz-ni. Naši okraji bodo v prihod-njih letih začeli graditi zdrav-niške domove, zlasti na Primor- Zdravniki-pripravniki, kl ni-amostojnih virov, da bi se lahko vzdnrževali, so plačani odi Sveta za zdravstvo toliko mu je sam pismeno sporočil, časa, dokler si ne najdeio me- za študij medicine iz^vzvišene skem, poliklinike, bolnišnice, da se ima le njemu zahvaliti, cena, ki bi prevzel plačevanje. nal(>ge( da pomaga sdraviti ln dispanzerje in ambulante tudi da je še v domu. Med drugur. Ce posameznik ne more najti reševatl živijenje bolnih, ta pravi dobesedno: »Ce bi ti bil mecena, nui Svet svetuje ali da pray got0VQ ne bo gledal al. na pravi poti, te ne bi mogel na izbiro ra^isana mesta v ^ ^^^^ v nagem glavnem nikoli spodnesti, tudi za ceno okrajnih bolnišnicah. Vsak sta-lastnih pravic ne. Ti veš, da žist naj redno zasleduje dnevno pri pretresu tvojega primera časopisje, ki prinaša take raz- A|_| MP POTREE11JJLMO DfiPII^TOV^ na našem podeželju. Cemu te-daj nepotreben strah pred pri-hodnostjo? ntsem v komisiji vztrajal, da se te odstrani.« Studentski &vet in upravni odbor sta se zanes- pise zdravstvenih ustanov. Gle-de vzdrževanja stažistov ni tre-ba imeti nobenih skrbi. Poglej- la na delo komisij. Zdaj pa je te očiten primer. Okraj Krško bilo tov. »iku« potrebno raz- je razipisal mesto za zdravnika glasiti vsej javnosti, da so or- pripravnika, pa se od diplomi-gani upravlianja Akademskega ranih zdravnikov ni nihče pri-kolegija neresni. Ali ni taka jaVil. Javili so se zdravniki, ki dvoličnost vsega obsojanja so končali v Zagrebu, hrvaške vredna? narodnosti. Drugi primer. Okraj V članku »O demokraciji po Celje okolica je prav tako raz-naših domovih« trdi, da sicer pisal podoben konkurs, priprav-obstajajo organi (disciplinsko Ijen, da mladim zdravnikom da sodišče, upravni odbori, štu- 5000 din in še osnovno plačo s ,^_________^_________>_i stanovanjem, pa se prav tako ni nihče javil. Zdravniki bi se-veda morali ostati določemo do-bo v različnih krajih okraja, kar pa lahko izberejo po svoji vo-Iji, kjer jim bolj ugaja. Stvar je torej preprosta. Mladi zdrav-niki bi radi ostali po ljubljan-skih bolnišnicah, kjer vneto iščejo že tako dovolj zasedena mesta. Deželne bolnišnice pa še vedno nimajo dovoljnega šte- NAMESTO POPRAVKA V zadnji Stevilki TRIBUNE smo na zadnji strani objavili sestavek o izgubljenem času. Mnogi kolegi so iz tega čisto humorističnega prispevka dela-li zlonamerne sklepe, da gre tu za neko določeno ali neke dolo-čene osebe. Uredništvo poudar-ja, da ni bila mišljena nobena konkretna oseba. V dnevnem časopisju 4. II. nas je neljubo presenetila vest o ugodnostih pri letnem do-pustu, kjer smo med drugimi zasledili »V razpravi pa še ni bilo dokončno osvojeno stali-šče glede prispevkov za dopust študentom.« Ljubljanski študentje smo v zadnjih letih mnogo na slab- ZASLUZEK Prijave za honorarno zapo-slitev med poletnimi počitni-cami podjetju Putnik Slove-nija sprejema Univerzitetni odbor ZSJ samo še do 28. II. 1954. Reflektanti naj se prija-vijo s priporočili fakultetnin združenj. Ne zamudite izredne prilike za prakso v tujih jezi-kih in dober zaslužek. Univerzitetni odbor ZSJ vila zdravstvenih delavcev. Cim j—«-"* KAJ IN KAKO DELAJO V nedeJijo, 15. t. m., smo ime. li visoikošolci jz Torsta in Kopira svojo redino letno sikuipščino. Poudairiitii mooram, da tisti, ki smo bdli na novo sprejeti v kiknb, nismo gledali optimistič-no na viso stvair. Naiše mado-doitštje tn skeptsa sta izviirala iz d«iistva, da je kiluib v naši orji domo'vdmi zedo malo poznam in da so ljudtje slabo poučeni o njem. Cesto se zgodi, da se za-radi enega primera siabega ob-našaniija ozinači kluib za »klub čtrnabotrziijancev« aid »fcLuib nič-delneižev«. Nep.rilju|bljen.ost do našega kluba, kj jo čutiš tudii na preceij visokih forumih v Kopru in tudi v Tirstu, ne mcxre toti Uitemeiljeoia zairadd en&ga ali dveh gretšniikov, Ln to še to. liiko miacij, ker se s tem po-stavilija na laž vse veli'kodfušno in pcžrtvovalno d&lo drugih do-brih čdainov kduba im odiborni-kov. V tefeočem letu hočemo ta »girešeoia mnanija o klubu po-praviti. To smo doilžmi tudd za-radi tega, ker se moramo opira-vičiiti, da smo taiko lahkoverno naseddi nezaineslijivim govori-cam, ne da bi se skušald pre-pričati o njih utem.eljenosti. Po referatih na skupščini smo videli, da je političma zre-lost kluba zadowljiva in da je tudj njegova politična tendenca pozitivna. To ni nika.ka suha veja &a deblu sloven&kega na-roda ald za Trst izgubljena ge-neraci|ja, marveč ie ta kluib enoten itn živ orgaoizeim, ki v harmoniji dela in stremljenja ne pozaiblja svojega poslanstva kPbi, da imajo 61ami v redu potaie liste, da je njdhov ekomcnmsiki položaj zadovoljiv. Starejiši člani posrediujejo mlaj-šim izibušruje in jirn dajejo na-svete. Veililk piroblem so bila netodaj potna dovoljenja. Tudl ta piroblam je po zasliugii kluba odpravljenv Tudi tržaški sred-nješolci v Liiuibljani so deležni pozonnositi kluba. Vendar je priti s temd v stik kaj težko, ker so racakropdjeni po Ljublja-ni in so le indirektno vezani na naš kluto. Tržašiki visoko. šaloi so si zamislili tudi Zbor-nik, ki je že v tisku v Trstu. To naij bi biila podoba prizade-vamj, zmožnosti in podoba živ-ljenja tržašikega visokošolca v V tem semestralnem odmoru bolj redko naletiš na večjo skupino študentov. Predavalnice so zaprte, izvenšolsko delo je za krajšo dobo prestalo, ni semi-narjev, vaj in sestankov. Skoraj bi morali utihniti z glosami, pa nas je v zadnjem času izvlekla iz zagate stara zaloga, ki so namjo nekatere fakultete za po-čitnice poklonile. Ne smemo prezreti važnega dejstva, da je življenje ta -aedeni mesec po naših domovih presenetljivo pestro. Samo pomolite nos v kakšno sobo. Česat vse ne boste doživeli. Sicer pa — prepri-čajte se sami! Največje težave inia klub s finainčnim vprašanjem in z vpiraianjem drušitvenih prosto-rov. Ne sraemo pa pri tem po-zaibiti tudj na težave, ki nasta. ne)o v satm>em delovanju kluba. Bilo je neikaj primerov. ko so si dovoljevald nekateri akade-mikd, ki tega nasilova upravi. čemo ne zaslužijo, da so v senci »i.munitete« tujega državljan.a skušali raavijati čirrio borzo ali Duh ilirizma Za filologe in slaviste bo nernara ogromne važnosti, če objavimo fenomenalni roko-pis, ki kaže, da je naš knji-ževni jezik zavidanja vreden. Na tem znanstvenem področ-ju je namreč dosegel lep uspeh študentski svet Naselja, ki je pred kratkim izdal sle-deči oglas, napisan v briljant-nem stilu. Objava, Ker se večkratnim opozorilom še vedno dogaja odnaianje časopisov iz čitalni-ce, je študetski svet na svojo seji od 27. I. 1954 sklenil da se bo do bodoče svaki taka neko legijalnost kaznivala s brez po-gojnim izključitvem iz doma. Cenjene bralce ln naroftnike prosimo, da nom oprosfe, ker smo zaradi tehničnih ovir isdaU številko en teden kasneje. UPRAVl Ta kazna se upošteva tudi če se časopisi najdu v vratar-skoj loži.« Ljubljana, 29. I. 1954 Študentski svet in upravni odbor Nova o Mencingerju Seminarsko delo študentom pri študiju precej koristi. Na tak način človek odkrije mar-sikatero pomembno stvar, ki je drugače ne bi zasledil. Pred nedavnim je asistent slavistike na seminarju iz-javil, da je Mencinger v svoji knjigi »Abadon« prvi dognal vzroke Imperialietičnih sve-tovnih vojn. Bojazen pred... Na skupščini združenja ke-mikov je mlajša študentka ddskutirala tudi o nekaterih študijskih vprašanjih. Po nje-nem prepričanju je matema-tika preobširna- Hkrati pa je opozorila, da se stihometrija v okviru anorganske kemije Wm predava preveč obširno ia m - " profesor spušča v nebistvene podrobnosti. Temu se je uprl prisotni asistent, ki je zago-varjal sistem predavanj tak-šen, kot je danes. Drugi dan je celotno zadevo natanko razložil svojemu profesorju. Profesor se je obrnil na asi-etienta s prošnjo, da kolegico obvesti: »Povejte ji, da bi bilo za njo bolje, da se čimprej po^ roči, ker ji ni mesta na fa-kulteti.« In preplašena deklica se boji srečanja za izpitno mizo. Prvl brucovskl večer v TRŽIČU mi okoli 6000 funtov. Kljub te-mu, da je težavno dobiti službo v Tokiu ali njegovi bllž-nji oko lici, so imeli študentje Univer-ze Nagoya mnogo več ponudb, kot pa je bilo študeiitov, ki so bili pripravljeni za delo. Največ študentov je bilo zaposlenih po uradih, drugi pa so delali kot vzgojitelji otrok v obmorskih krajih, restavracijah in drugod. . Tuji študenti študirajo na japonskih univerzah Kljub mnogim željam tujih študentov, da toi študirali na bile njihove želje ličljive zaradi slabe organiizacije za tuje študente, predvsem z japonske strani. Za-to je ministrstvo za prosveto v sodelovaraju z mednarodnim štu-dentskim odborom skušalo omo-gočiti študij tujih študentov na Japoriskem in doraačih v tujini. V nasprotju s sistemom na Ja-ponskem imajo mnoge države kratnega predsednika Ceške re-publike, Beneša. To kri so pre_ lili študentje praškega vseuči-lišča, zavestni in ponosni na svoje tradicije svobode, pod na-siljem Gottwaldove kominfor-movske garde. To je bil krik mase desettiso-čev študentov, ki so se"zbrali pred praško Tehnično visoko šolo, da bi demonstrirali skozi mesto in oipozorili na nevarnost, ki preti od že vnaprej priiprav-ljenega in še istega dne zjutraj najavljenega Gottwaldovega dr-žavnega udara. Eden mrtev, desetine ranjenih in na stotine zaprtih, to je bil prvi rezultat tega dne, moskov-skega terorja nad Cebi. Ob šesti obletnici krvoprelitja na Ceškera, kominformovci še mnogo boljšo organizacijo, ki dal^e s terorjem in raznimi per- omogoča sprejem tujih študeru sekucijami sejejo žrtve. In veiu tov, kar se vidi rz tega, da je dar so prvi kriki in prve žrtve okoli 2400 japonskih študentov Po vojni študiralo v inozemstvu. Konec januarja so imeli v Delo ministrstva za prosveto je TržiČu brucovski večer, ki je pokazalo že rezultate, saj bo Iepo uspel. Udeležili so se ga. omogočeno mnogim študentom, tudi predstavniki UO ZŠJ in Predvsem iz jugovzhodne Azije, predstavnik izraelske študent* ske organizacije, ki je ravno bil v Sloveniji. da študirajo na Japonskem. Stevilo študentov, ki bodo v le-tošnjem letu na študiju v Ja-ponski, je že preko 1000. praških študentov odprle novo stran zgodovine o tragediji, kl jih je doletela ln pustila jasen in. nedvomen zaključek, da se njihova tragedija o svobodi ne da uničiti, in mu danes in vedno bolj in plamti v njihovih srcih. bolj Obrtniška produktivna in predelovalna zadruga LJUBLJANA, CelovŠka 14 izdeluje damskc torbice, kovčke, aktovke, listnice, denarnice in drugo TRŽAŠKl ŠTUDENTI V LJUBLJANI? MED ŠTUDENTI PO SVETU Argentina, Anglija, Avstralija, Avstrija, Finska, Francija, Irska, Italija, Izrael, Indija, Indonezija, Južna Afrika, Jugoslavija, Honduras, Grčija, Fllipinl, Libanon, Luxemburg, Malta, MaLaja, Mexiko, Nigerija, Nizozemska, Nemčija, Nova Zelandija, Norveška, Paragvaj, Saar, Senegal, Škotska, Svedska, JSvica, Turčija, Umgvaj, Uganda, ZDA in Zlata obala. international student conference o so nam povedah, da bo kon-ferenca v palači, oddaljeni 30 minut vožnje od hotela, smo se malo naTnndnili, ko pa smo se pripeliali v ogromen park, poln zelenja in palm, ter vstopili v ve-liko palačo (ena od privatnih re-zidenc sukana), krasno opremlje-no z ogromnimi sve&uki in lepimi preprogami, nam je takoj postalo jasno, zakaj nas domaeini tako dalsč peljejo, in nam ni bilo žal. Dobil sem mapo dukumentov in pri pregledu prbotnih delegacij ugotovil, da kotiferenci prisostvu-jejo delegacije iz 45 držav. Kot opazovalci so prisostvovale slede-Če organizaciije: estonska in leton-ska šttidentska organizacija v eini-graci^i, Lranski sStudenti v ZDA, UNESCO, VUS, IAUPL (Medna-rodno drušrvo univerzkemih pro-fesorjev in lektorjev), Pax Roma-na, WAY, IUB (internacion. univ. biiro in IUS (Mednarodna stu-dentska zveza — infarmbi.ro jevske ©rganizacije). 2e sam spisek prisot-nih govori o svetovnem merilu konference. Treba je pripomniti, da so konferenci prbostvovale ne-katere delegacvje prvi<:, a od teh Eg.Lp-t in Senegal po zaslugi ZŠJ. Tunizaini so poslali naši delegacifi telegram, naj juh zastopamo, a i« iail prispel prepozno. Svečaai otvoritvn konference v krasai dvorani omenjenega dvorca je pri&ostvovalo veliko število no-vinarjev in vali Istajnbula, ki je imel pozdravnii govor. Po bese-dah zastopnika IAUPL je konfe-renca začela z delom. Vsak dele-gat je imel pred sabo mikrofon in sluSalke ter stikalo za tiri služ-beme jezike: angleščino, ipanš&tio in francoščino. Jugoslavija je bila izbrana t di-rektivni komtte (argan, kateri cija. Na koncu druge ure debate smo t olafšajijem izglasovali, da se resolucija iahko umakne. Delo je potekalo v Jtiirih komi-»jah. Prva je obravnavala social-ne, zdravstvene probleme, vpliv štud. na administracijo, metode in strukturo univerzitecnega pouka in vlogo hnd. v družbi. Druga olaj-tivc štud. v Lnozemstvu, izenaČe-nje stopnje diplotn, potovanja, mednarodne študentske legitimaoi-je ter rprašanje seminarjev io kul-turne probleme. Tretja vprašanje Žtudentskega tiska, centra za ac-hive in dokumentacijo in konfe-renco za cisk. Četrta vpraianje stanja v zaostalih deželah, delega-cijo za Afriko, kud. taboriiporo nac. uniii študen- Lilijan Kodelja je zastopal slovenske študente Ja-z sem prisostvpisov. Pomen te resoluoije je v tem, da bo onemo.eočaila tiskanje dezinfor-macii. Nadaslje ie bila sprejeta re-solucjja, s karero se nala^a N. U., naj v svoitih državah delaio za to, da njahove vla,de siprejmeio prin-cip hena^enia stopnie dobljen.ih diplom v drugih državah. S tem v zvezi je bilo cudi govora o vsklajevanju programov fakultet iste stroke v raznih državah. CO-SEC je bilo naročeno, naj sestavi pregled današnjega stanja in naj obvešča vse N. U. o doseženih uspehih na cem področju. Bilo je veliko govora o delu mednarodnih organizacij in priporo<5eno IAE-STE, 1AESEC in podobnim arga-nizacijam, naj koordiniirajo svoje delo in vzpostavijo ožje sodelova-nje, a dežele, katere itnajo manjSo možnost izmenjav preko teh orga-nizacij, naj omogo&jo medfakul-tetno izmenjavo. Konferenca jc sprejela priporo^ilo za mednarod-no štud. legimmacHo, katera bi omogočila Studentom pri potova-n'fu v inozemstvo dosego, pravic do raznih popustov brez posebnih potrdiil. Nacionalne unije naj v svojih državah poskušajo doseži pri oblasteh uz.akonitev določenih popustov. Veliko se je razpravlja-lo o delu WUS (World Universiti Semice). Posebno zaiiimivo je bilo izvajanje 'indijskega delegata, ki je navedel podatke o malverzaci-jah v delu komkeja WUS Indi-jc. Konferenca je odločila, naj se pregleda delo omenjenega komite-ja on omogoči nac. unija šrud. In-dije sodelovanje v delu tega kom. Bilo je dano priporočilo FISU (medn. štud. športna organizaoija), na>j nadaljuje delo pri org. olimp. Stoid. iger v Helsinkah v dogovoru s športno sekcijo MSS (inform. stuid. org.), in potrien plan FISU, Turška delegacija na konferenci COSEC Saar: Evropska univerza vropski inštitut nct tej univerzi Lvaja znanstveno raziskovanje evropsklh vprašanj - Na inštitutu za Ir iče lchko diplomirajo za prevajalce ali tolmače -Delo študenfske organizacije je zelo živahno, imajo tudi lastno radijsko postajo -Na univerzi študira okrog 1400 študentov, predstavnikov 26 narodnostl Po končani drugi svetovni vojni je bil poloiaj za saarske študente in abituriente zelo težak. Niso Imeli prav nikake moi-nosti za visokošolski študij niti v Nem^iji niti na fra,ncoskih visokih šolah. Nemike univerze so bile na jesen 1954 tako pol-ne, da številnim študentom vpis ni bil mogoč. Vpis je bil do-voljen le za študente določenih semestrov. To nevzdržno stanje je bilo povod za ustanovitev saarske Pravna ln ekonomska fakul-teta sta razdeljeni na oddelek za pravne in gospodarske vede. Razumljivo je, ds se pri sku$>-nem delu kolegov raznih narod. noati pojavljajo v prav zanimi-vi obliki problemi gospodar- Univerze ter je bila zanjo uporabljena deželna bolnica v Ham- stva, trgovinskega in državljan- burgu, kjer je začela delovati medicinska fakulteta. Za osta-le fakultete, pravno, prirodoslovno, filozofsko, ki so bile usta-novljene v istem čaisu, pa so preuredili poslopje vojašnice, obsegajoče 8 velikih zgradb na robu Saarbruckena. Tako je nastala leta 1947—1948 "prva saarska Univerza s 4 fakultetami. Pravna osnova za novo Uni- ko oddaljeno od vseh kultur-nih centrov srednjeevropskih tev Univerze, in s francosko-o kultur- po katerem bodo stud. sportne igre verzo je bila podana s saarsko — --------- --------------*¦-— v leru 1955 na Jahoram v Jugd- Usta,v0 ki predvideva ustanovi držav. Posebno važno je, da ni slaviji. _ _ tev Uni1 Da bi se dobil pregled nad sta- saarskj.m niem v Afriki, je bilo določeno, naj ena delegacija COSEC obišče univ. centre v Afrikd in ugotovi Najvišji organ Univerze Je življenjski standard afri&ih Stu- upravni svet, katerega tvorijo Saarbriickena obsega okoli 100 dentov ter pomaga ustvarjati nac. ustanove in strokovna združe- tisoč kvadratnih metrov, na ka- unije, kjer bo to mozno. ... Konferenca je v neposredni bližlni drugih unirverz, ker je tako omogooen širši dotok študentov. Samo unlverzitetno ozemlje pravico nja, ki se za Univerzo zanima-jo. V tem upravnem svetu so ., da sodelujejo v^delu umver- zastopani predstavniki Francije ziitemih oblasti esta conferencia reconoce h\ dere-cho de estos [estudiarues] a par-tecipar en el gobierno de la uni-versidad ...«), in pniparoča N. U., naj poskušajo doseči ustrezno za-stopstvo. Zelo važno je, da je konferenca priznala nujnost nac. za plbdno m in Saara in sicer vilorn enakim šte- Posebno značilen za saarsko Univerzo je njen mednarodni značaj. Na to kažejo nekateri 'l"ii univerzitetnega statuta, ki predvidevajo, da lahko delujejo intelektualno in kulturno življenje na Univerzi Profesorji vseh na-in delo. Zato naj N. U. dajo W rc>d'nosti. * Prav **<> ^orejo terih so združena vsa poslop. ja, ki spadajo k tej mladi Uni-verzi. Poleg velikih stavb, v ka-terih so posamezne fakultete, Imajo tu svoje mesto ae evrop-ski inštitut, inštitut za toknače in inštitut za raziskovanje ko. vin. Zemljitšče je okoli in okoli obdano z go>zdom ter predstav-Ija nekako naravno zaključeno celoto. Tesna povezanost med posameanimi fakultetami in in- skega prava, zlasti pa primer-jalne pravne zgodovine. Samostojno celoto predstavlja inštitut za kriminologijo. Učni program vsebuje vse diiciipli-ne, ki se ukvarjajo z realnimi dejstvi nastajanja »ločinov in prav tako nauk o realnih me-todah pobijanja zloilnov. Sam študij je osredotočen na izo-brazbo študentov, ki se želijo kasneje posvetiti javni upravi kot apecialisti v službl policije, kot zdravniki, psihologi ali vzgojitelji. Inštitut prirodoslovne fakulte. te je deljen na dva oddelka in je v dveh popolnoma ločenih poslapjih. V enem sta kemični in fizikalni inštitut, v drugem pa so oddelki za matematiko, mineralogijo in geologijo. Mo-derno urejeni inštituti dajejo možnost, da študentje popolno-ma spoznajo vae najpotrebnejše Dvojni študijskl sistem ]e ,., , . , . . ,L . 1951, njegova naloga p znaorlnost skoraj vseh fakultet, delovanje pri kgxadnji _ štituti daje tej Univerzi še po- io moralno"podpo"ro N. u7"v'ko- študirati študentje vseh naro- sebno prijeten pečat. lonialnih deželah v njihovem de- dov- Nemski in francoski jezik lu za dosego nac. svobode. sta enakopravna tako pri pre. Po sprejetju predlagamih resolu- davanjiih kot pri izpitih. cLj je konferenca izvolila supervi- sion komite (kontrolni kom.) v Univerzitetno mesto Saarbriik- sledečem sestavu: Italija, Kanada, ke« Ježi ob železniški progl to je Fra,nciji in Saaru (Nadaljev. na zadnji strani) Frankfurt—Pariz. Mesto je ena- zičnost pri predavanjih je imela za posledico razne pro-bleme, ki so nastali predvsem zaxadi tega, ker sta dve tretjini predavanj v nemškem jeziku in le ena v franco.skeim. Vendar so bili tudi ti problemi rešeni z razlagami predavanj, ki jih opravljajo asistenti tudi v dru. gih jezikih. Materialni pogoji na Univerzi so zelo ugodni. Studijske pri-stojbin« so sorazinerno nizke in znašajo letno 2000 do 2500 fran-coskih frankov. Kakšnih poseb-nih pristojbin za posamezna predavanja ali seminarje ni. Zato je tudi razumljivo, da je na saarski Univerzi vpisan vi-sok odstotek gmotno šibkejših študentov. Delovanje in študij na po&ajneznih fakultetah ka-kor tudi ureditev Univerze sa-me kažejo razne značilnosti. Evropski inštitut je popolno-ma nova tvorba na tej Uni-verzi. Ustanovljen je bil leta 1951, njegova naloga pa je so- Univerza v Saaru snov evropskim vidikom. Stu-dij na tem inštitutu traja dve leti. Po zaključenem študiju prejme kandjdat diplomo prisiljeni na odstopanje in knmpromis, so pripravljeni dati delavcem le take k&mpetence, Jti ne morejo ogroziti potožaja kapi-talistov. Dosedanja borba za so-odločanje delavskih preditavnikov m uspehi, kt so ze doseiem kaie-1o, da postaja ekonomska demo-kratizacija druibe vcdno bolj nuj-na ter da fo progresivne sile osvo-jile delavtko upravljanje kot izhod iz sedanje krize driavneRa kapita-lizma če ugotavljamo, da so detavske mnoiice v pagledu s&odločanja V nekaterih državah ze prece\ do-segle, ne moremo tega v celott trditi za mednarodne delavske fo-rume, ki capljajo za razvojem. Tako n. pr. SOCIALISTIČNA INTERNACIONALA v svojem frankfurtskem programu iz 1952. leta %e vedno ponavlja stare po-stavke socizlističnih programov (polna laposlitev, planiranje, so-cialno z*VArovan)e itd.), nikjer pa ne omenja delctvskega upravljanja, niti ne da)e tozadevnih perspektiv. Kake posebne imeme ne kaiejo ni-ti vse slndikalne organizacije. Na KONGRESU SlNDIKATOV(Bel-gija nov. 1953) se je samo del sin-dikatov zavzemal za delavsko so-upravljanje podjetij, dočim se je drugi del temu mocno upiral. Tit-di MEDNARODNA ORGANI-ZACIJA DELA zaostaja za raz-vojem. Šele 1951. leta je bilo na 34. zasedanju Mednzrodne konfe-rence dela prvič obravnavano so-delovan-je delodajalcev in delavcev v okviru podjetij, dočim se je so-delovanje v okviru celotne indu-strije in v nacionalnem merilu ob-ravnavalo šele na 35. zasedanju Mednarodne konference dcla 19',' leta. Ti primeri kažejo, da je do uresničenja delavskih pravic se dolga pot, ki je v osnovi odvisna od nadal)n]e borbe delavskega raz-reda proti kapitaUstičnim družbe-nim odnosom. Iniciativa za soodlocanje delav-cev v podjetjih ni vedno prihajala s strani delavstva. Kapitalisti so včasih sami dajali iniciativo za so-delovanje delavskih predstavnikov v podjetjih in to takrat, kadar so s» obetali od n)ihovega sodelova-n)a neposrednih koristi v pogledu zvisanja produkcije (med prvo in drugo svetovno z>ojno) ali pa ta-krat, kadar yo hoteli z nekakimi »rHmenlmi sindikati* izolirati de-lavce svojib podjetil in s tem raz-bijati sindikalno gibanje. Če hvza-memo posebno oblt^o vpliva de- lavstva v podjetjih — kolektivne pogodbe sindikatov z direkcijami, potem lahko ločimo sledeče nači-ne vzpostavitve sodelovanja delo-dajalcev in delavcev: a) >2A LASE PRIVLEČENI« DELAVSKl PREDSTAVNIKl (dclavska aristokracija) $o bili po-sebno aktualni v začetni fazi bor-be delavskega razreda za soodlo-čanje v podjetjih, ko so hoteli ka-pitalisti prehiteti delavstvo in fim s temi »predstavniki« zamasiti usta. Delavski predstavniki te vr-ste so žal se precej pogosti danei v kapitalizmH. b) OD STRANKE (DRŽAVE) določeni delavski »predstavniki* so značilni za fašistične, totatitar-ne reiime. Običafno so skriti v ob-liki fasističnih korporacij (Italija, Španija, Nemčija) ali v obliki sin-dikalnih komitejev (SSSR in sa-tehti). 7,a take »delavske predstav-nike« se delavstvo ni nikoli bori-lo, ker od n}ih ni moglo niti ni smelo pričakovati nic pozitivnega. Uspesnejše pa je post&lo sodelo-vanje takrat, kadar je delavski razred s svojim pritiskom na ka-pitaliste uspel itsiliti neke nove kompetence. Kot rezultat hrajkov, povečane vloge delavskega razre-da se javljajo: c) SPORAZUM! DELODA-JALCFV IN DELAVCEV, ki potrdijo trenutna razmerje sil. Cle bi ti sporaznmi predstavljali neko dokončno, stalno ureditev, potem bi bile penpekiive deLavstva ka) ialostne. Ker pa gre borba delav-skega razreda naprej, postavlja delavstvo v skladu s swjo močjo nove zahteve (ki jih podpirajo strajki in druga borbena sredstva), katerih resitev najde svoj izraz z novim sporazumom, sprejemom to-zadevnih zakonov ali celo ustrez-ne ustave. Na sporazumih deloda-jalcev vn delavcev sloni današnje sodelovanje delavskih predstavni-kov v podjetjib NORVEŠKE, ANGUJE, BELGIJE, ITALIJE, ŠVEDSKE in DANSKE. d) Z zakonom vzpcstavljeno so-delovanje je oblika, značilna za novejše obdobje, ko je idejo de-Uvskega soupmvljanja nemogoče popolnoma ignorirati. Postavlja se le vprasanje, kako daleč segajo kompetence delavskih predstavni-kov v posameznih driavah. Za-konskim potom je bila priznana delavcem pravica sonpravljanja v podjetjih NFMČIJE, AVSTRIJE, FRANCI]E, LUXEMBURGA, NIZOZEMSKE, FINSKE, INDl-JE in BOLIVIJE. Ne gre zanemariti tudi dejitva, da so delavsko soupravljanje mo-rale upostevati eelo ustave (Vaj-marska 1919. in francoska 1946. leta). Delavsko predsta*>nistvo ima v raznih državah prav razlilne ob-like, oziroma točneje — različna imena. Povečini se ta predstavni-stva izrašajo v paritetnib organih s tocno določenimi uli bolje — točno omejenimi kompetencami. Na principu enakega hevila pred- stavnikov delodajalcev in delavcev delujejo: 1. TOVARNIŠKI SVETI v BELGIJI, NIZOZEMSKI in BO-LIVIJl; 2. TOVARNIŠKI KOMITEJI v FRANCIJI, DANSKI, FINSKI in ŠVEDSKI; 3. EKONOMSKl ODBORl v NEMČIJI; 4. PRODUKCIJSKI KOMITE-JI v NORVE5KI; 5. KOMITEJI DELA v AN-GLIJI; 6. KOMISIJE DELA v IN-DIJI. Med mešane organe spadajo tu~ di NADZORNI ODBORl v NEMČIJI, ki pa po novem zako-nu od 1952. leta nimajo enakega stevila predstavnikov delodajalcev in delavcev. (Dve tretjini deloda-jalci ln ena tretjina delavci.) Organi, sestavljeni izključno tz delavskih predstavnikov, pa so: 1. TOVARN1ŠK1 SVETl v NEMČIJI, AVSTRIJI; 2. INTERNE KOMISIJE v ITALIJI; 3. DELAVSKE DELEGACIJE v LUXEMBURGU; 4. DELEGAT! PODJETJA v FRANCIJI, AVSTRIJI, ŠVED-SKl, ITALIJI in NEMČ1]1. Ideja delavskega soupravljanja ni zajela samo podjetij, temveč se }e sknsala uveljaviti tudi v višjih gospodarskih združenjib. To se kaže tndi v določbah nekib zako-nodaj, ki predvidevajo delavske predstavnike ne uuno v upravah padjetij, marvei tt+di v Hpravnih svetib delniških druzb (FRANCI-]A) in upravruh odborih akcijskih druib (AVSTRIJA). Ostalo pa m snmo pri tetn. Javljajo se tenden-ce vzpostaviti tndi v naciona.lr.em merilu nek forum, kjer bi labko delavfki predstavniki wvel)a,vili svojo pravico soupravljanja gospo-darstva. Razumljivo je, da so de-lavske zahteve naletele tu se na močnejse bariere kapitalističnih odnosov, skozi katere je z bistve-nirm za.hteva.ml zaenkrat nemogo-če prodreti. Najprej se je to vpra-sanje postavllo po prvi svetovni vojni v NEMČIJl, kjer je celo Vajmarska ustava iz 1919. leta predvidela ekonomske svete, for-mirane na teritorialni osnovi in Ekonomski svet Rajha kot vrhov-ni organ. V času med dvema xx>}' nama so bile v nacionalnem me-rilu posebno aktivne fasistične korporacije, ki pa z dejanskim de-lavskim soupravljanjem niso imele ničesar skupnega. Posebni mesani organi v naclonalnem merilu so bili osnovani leta 1945 v ANGLI-Jl in NORVESKl, leta 1946 v FRANCIJI in ŠVEDSKI, 1949 v FINSKl in 1950 v NIZOZEM-SKI. Uspesno delo vseb teh nacio-nalnih svetov in kotnisij je bilo najože vezano na trenutno raz-merje sil dela in kapitala, zato zasledimo pri tem h večje nihanje uspehov in nenspehov kot pri so-HpravlJMJH delavcev v okviru podjetij. (Konec prihodniič) K U L T U R N A T R I B U N A GLEDALIŠČE HUXLEY: GIOOONDIN NASMEH Pred kratkim je Ljubljan-sko dramsko gledališče uprizorilo svojo peto le-tošnjo premiero in nam pri-kazalo moderno angleško delo Aldousa Huxleya — Giocon-din nasmeh. Zdi se nam, da je naša časopisna kritika spre-gledala bistvo drame — kot bomo pozneje videli, in si ga bomo zato nekoliko natanč-neje ogledali. Avtor je dal svojemu de-lu izrazit moralni poudarek. Osrednja figura je doktor Lib-bard, ki se je edini med vse-mi dokopal do pravega spo-znanja v svojem lastnem živ-ljenju in svetu. Leta, ki so mu še ostala, preživlja v vse-razumevajočem miru, izpol-njujoč nalogo, za katero je spoznal, da jo, kot moralen ftlovek mora izpolnjevati: ra-zumeti človeka v vsej nje-govi človečnosti in mu po-magati. Spoznati in vdati se neizbežni nujnosti, kjer no-bena človeška moč ne more ničesar več storiti, ter upo-rabiati svoje sile tam, kjer je ,o mogoče — to je Lib-bardovo osnovno spoznaje, ki ga potrjuje z lastnim življe- more se sprijazniti z dejstvom, da bo po nedolžnem obsojen na smrt, zato trpi in se v tem svojem trpljenju uničuje. Po razgovoru z Libbardom pa se osvesti, da on sam ne more prav ničesar storiti, zato se vda ter doseže mir in očl-ščenje. S tem pa je Libbard že uresničil svoj življenjski cilj; pomagal je sočloveku preko nesmiselnega trpljenja in upiranja proti temu, čemur se ni mogoče upirati, do spo-kojnega miru in odrešitve. Svobodo pojmuje Huxley to-rej kot možnost izbire med dvema ali več nujnostml, ki nas pogajajo. Svoboden si v toliko, v koliko spoznaš nuj-nost — to je osnovna misel. ki teče preko vse drame in jo najjasneje izpove doktor Libbard, ko obišče prijatelja v ječi. Ta morala pa nikakor ni morala Allana Conweya iz Pristleyeve tudi pred krat-kim pri nas uprizorjene dra-me »Čas in Conwayevi«, s ka-tero človek Allanove vrste sicer prav tako doseže svoj mir, ki pa izključuje vsako dejavnost ter se izraža le v la razstavo v Ankari Terezija Hajder: Portret Savice (marmor) njem. Čim Clovek spozna nuj-nost in se z njo sprijazni, se ne zaletava več z glavo skozi zid ter se s tem uničuje, ka-kor to delata Janet Spence in Hutton, temveč doseže svoj mir in še več — v spoznanju nujnosti doseže svojo svobodo. Janet se tega ne zaveda. Ker noče ali ne more priznati nuj-nosti, da je vsak dan starejša, da se njeha mladost ne vrne več in da je Hutlon ne liubi, misli, da je v svojih dejanjih popolnoma svobodna V res-nici pa uravnavajo njem de-janja najrazličnejši hetero-geni elementi: slepa strast, užalieni ponos, ljubosumje, naivna zaverovanost itd. Ni svobodna, tomveč suženj svo-je lastne narave in dogodkov, ki se z njo igrajo in jo po svo.ii nerazumni logiki poti-skajo v zločin, živčni zlom in smrt. Isto je s Huttonom; ne neprizadetem skladanju s ka-kršnokoli stvarnostjo. Huxle-yeva morala pa dejavnosti ne izključuje, temveč jo predpo-stavlja. Ko se človek enkrat dokoplje do spoznanja, ne sme prekrižati rok kot jih pre-križa Allan Conwey, temveč mora to svoje spoznanje, ozi-roma smer tega spoznanja posredovati drugim ter jim s tem pomagati in jih odreše-vati. Vsako posredovanje pa je že aktivno, je že dejavnost. In vsaka dejavnost je boj za nekaj proti nečemu. S tem šele dobi naše življenje svo-jo pravo ceno, svoje opravi-čilo in smisel in človek, ki ga živi tako — svojo trdnost in mir. Svoje življenje moramo navezati na neke višje in trajnejše — v tem primeru moralne cilje, ne pa na celo vrsto povsem zunanjih, min-ljivih in nebistvenih elemen- tov. Emily Huttonova je ži-vela srečno vse dotlej, dokler ji ni bolezen uničila lepote in ji preprečila obiske družab-nih prireditev ter ji s tem ugrabila občudovanje njene okolice. Zivljenje je imelo za-njo vrednost le v teh vna-njih, čutnih vrednotah in brž ko so te propadle, je propa-dla z njimi tudi ona sama. Ničesar več nima, kar bi na-polnjevalo njeno notranje živ-Ijenje; zdaj je prepuščena sa-ma sebi, praznoti Bvoje lastne notranjosti. Nobene okolice, nobene družbe ni več, da bi jo izpolnila od zunaj. V njej ni ničesar, kar bi ji dalo moč in sposobnost organizirati svo-je življenje na povsem nov, višji način, primeren njenemu sedanjemu položaju. Zato je Emily vse do gvoje smrti raz-klana med željami tn spamini, ki so ji še ostali ter med re-alnimi možnostmi, ki jih ima. Isto je s Huttonom in Janet Spence. Oba vežeta svoje Živ-ljenje in še veL — svojo sre-čo na povsem zunanje, empi-rične cilje, ne da bi bila zmož-na pogledati preko njih. Ker pa so ti cilji prav tako ne-stalni kaikor je življenje mu-hasto in gamovoljno, se jtma vedno znova podirajo. Z nji-hovim padcern pa je uničena tudi njuna sreča ki mir. Zato ae vedno znova pehata za n.ii-mi in si usfcvarjata nove, ki se bodo že naslednji hip zopet podrli in tako sta obsojena na večno tavanje ali trpljenje. Dr. Libbard pa je povseni dru-gačen; odrekel se Je tem majh-nim ciljem v iinenu enega sa-mega, višjega, ki organizi:a njegovo življenje in njega sa-mega kot osebnost. Njegov cilj in njegovo življenje sta tako združena, da mora že pasti življenje samo, če naj pade tudi Libbardov cilj. Zato Lib-bard ve, kaj hoče, zato si sam uravnava svoje življenje in ne pusti, da bi ga metalo sem ter tja kakor Igračko. V svojem spoznanju je našel mir in dovolj močl za izpol-njevanje svoje življenjske na-loge. To vidimo Se tem bolj jasno, če se še enkrat ozremo na značaja Huttona in Janet Spenceove, če pogledamo nju-ni intelektualni fiziognomiji. Huxley kritizira in obsoja njuno hipokrizijo — razkol med besedami in de,1anji. Hut-ton je človek, ki na ves glas govori: »Iskreno priznavam svoje napake, ne da bi se jih kesal in jih popravljal« — hkrati pa strahopetno laže svo.ii okolid. Njegovo progla-šanje iskrenosti je le kulisa, za katero skriva svoje pravo bistvo, ki se ga še sam ne za-veda. Tudi v Janet je nekaj takega. V prvem dejanju pra-vl Huttonu: »Ko bi vedela, da sem komu napoti, bl se ubila«. Ko pa zaide v položaj, kjer je v resnlci nekomu na-poti, se ne umakne, niti se ne ubije, temveč se z vso močjo svoje strastne narave bori za mesto, ki ga je izgubila; svoji strasti in ponosu si ne po-mišlja žrtvovati celo tujih življen.i: Emily Huttana in njegovo drugo ženo. Huxleyevo moralno filozo-fijo oživljajo karakterji, obli-kovani na nek značilen an-gleški način. Njihova celotna človeška fiziognomija se iz-(Nadaljevanje na strani 10) Problemi film^keg^a repertoarfa Razgovor našega urednika z direktorjem Podjefja za izposojo fiimov Zadnje čase predvajajona naSih platnih kaj bore pro-tzvode sedme nmetnosti. Le tu pa tam »kane« kaj nad-povprečnega, »velikega« filma pa v Ljubljani že lep čas nismo videli. Ob tem se vprašujemo, ali je to vse odraz ekonomizacije programske politike in kako je sploh s *a stvarjo. Zato smo se obrnili na direktorja Podjetja za iz-posojanje filmov, ki je našemu uredniku odgovoril na nekaj vprašanj, kar bo gotovo zaniraalo naše bralce. Danilo Merlak kot THALOS Na prvo vprašanje, ali je ekonomski vidik edina ali pre-vladujoča sila pri določevanju programa in ali obstaja tudi kak umetniški organ, ki sode-luje pri tem, smo dobili pre-cej dolg odgovor: Z decentra-lizacijo je bil odpravljen mono-polni značaj zveznega odkup-nega podjetja in so republiška podjetja dobila pravico sama odločati o nabavi. Srbsko in hrvaško odkupno podjetje sta se obrnili kar na najbližje pro-ducente: Nemce in Avstrijce ter odkupili več podpovprečnih lilmov (med njimi tudi VERUJ V MENE Itd.). Pri tem jih je vodil izključno le ekonomski vidik, ker so filmi lzredno po-ceni, ter gredo pri nas §e do-kaj uspešno v denar, predvsem IFIGENIJA NA TAVRIDI v uprizoritvi Ijubljanske opere CMonteverdl, Ch. Gluck ln R. Wagner — to so trije ve-u likani, ki so se borili zato, da so operi vrnili njeno poslanstvo in vedno na novo našli idealno ravnotežje med besedo in glasbo. Prav z uvedbo deklamatoričnega mu-zikalnega sloga in dramskega recitativa je Gluck nadaljeval že započeto Teformo Benečana Mo nteverdija. V Nemčiji se je Gluck težko boril s tamkaj ukoreninjeno napolitansko opero. Kon<5no je prodrl. Tudi italijanski skladatelji, ki so še ostali zveati svoji tradicionalni oPeri, so se polagoma pričeli pritbli-ževati novim idejam. Ch. Gluck (1714-87) Ko je imel 16 let, ga je oče (ki jc bil Ceh) odpeljal na Ce. ško; nato je študiral v jezuit-skem kolegiju v Komotavu. V Pragi pa je i>osečal univerzitet-ne tečaje logike in matematike ter nadaljeval glasbene študije. Gluckovo življeoje je potekalo v trikotu Milano—^Dunaj—Paris. Tako se je seznanil z različni-mi stili od oratorijev HandJa, do italijanske opere in franco-skega baleta. Kmalu se je po kazal njegov tiopični individua-lizem, ki je pre.ko prvih kriz preicl na njemu odgovarjajoče estetske nujnoati. Mojster že zgodaj kaže smisel ne samo za lirične prehode (arije), temve^ ima tudi občutek za dialog in medlitacijo (tako vokalne — re-citativi, kakor tudi instrumen-talizacijo). Njegova dela (Arta. serse, Demetrio, Demofonte) so 0'prta predvsem na čisto melo-dijo in kažejo veliko Inspira-ci)o (saj to je bila glasba spe-vov!) Njegov prerod se prične z Orfejem, kjer doseže preroje-nje gledališča z glasbo. Tu pri-žene umetnik človeške strasti do največjega vrhunca. Ta im-¦pulz je slovit in ga preveva ve-lika moč. Gluck se drži na vl-sku stmitve poezije z glasbo. Hlgenija na Tavridl je doži_ vela svoj krst 18. maja 1779. leta. Z nJo je bila dosežena sin-te«a muzikalnega duha. Ko je Gluck komponiral Ifigenijo, je obd«lal še arije iz mladostnih oper ter jih adaptiral za nove pogoje. Gluck je kamponiral svojo opero na besedilo libreti-sta Francoisa Guillarda. Prevod Pavla Oblaka je lep in prav pesnlško dognan. Ta libreto se n« oddaljuje nit iod Evripldo-vega originala, nitl od idejne zasnove Goethejeve Ifigenije. Ljubljanska opera je 29. de-cenvbia preteklega leta uprizo rila Iflgenijo na Tavridi. Zaradl obolenj v ansamblu žal do re-prize še ni prišlo. Dirigent nas ni razočaral Muzikalno vodstvo je imel dl-rigent Samo Hubad, ki j« s primerno zanesenostjo strnil orkester in pevce v organično celoto. Dokazal nam je, da ima smisel za muzikalno gradacijo in je posainezna mesta pritiral do zavidljivega dramatiičnega vrhunca. Dal je pravo vrednost muzikalnemu dialogu z vso ostrino zahtevajočega ritma. Lahko trdimo, da je Hubad po svoji naturi skladen tudi z na-čeli klasike, vendar je mestoma z monumentalnostjo preveč za. brisal finese, predvsem kar se tiče godal. Kakor sem že dejal, solidno vodi orkester in izurje-no povezuje njegove fraze i tborovsko in solistično inter-pretacijo. Zborovodja Jože Hanc je naštudiral zbore brez-hibno. Odgovarjajoč izraz Režiser Hinko Leskovšek nam skoraj vedno pričara nek nov, delu odgovarjajoč izraz, ki ga naša opera tako potrebuje. Iskanje estetske mere je njego-va največja odlika; poleg iz-redne prilagodljivosti in sposob-nosti fantazijskih variacij. Su-vereno obvladovanje dinamič-nih zajpletov in domiselni aranž_ man je skoraj vedno našel od-ziv pri inscenatorju (s polkrož-nirn, poševno v ozadje dvignje-nim praktikablom, povišanimi tli in arhitektonskimi dekora-tivnimi elementi). Leskovšek ved^no raizbija monotonost šablo-ne oddaljuje niti od Evri/pido_ in tudi pri še takl skrbnosti predstava vča«ih le ne dobi ved. no ustreznega izraza prav z ozi-rom na govorico vsakega izmed teh treh faktorj«v (Rigoletto!). Ifigenija pa je zopet dobila ti-stega interpreta, ki je tako sreč. no postavil že marsikatero delo (Mozart: Figarova gvatba, Mu-sorgski: Soročinski »ejem ,Mas-senet: Don Kihot, Suttermaister: Romeo in Julija itd.). Z občut-kom za slikarske proibleme }e režiser srečno zainteresiral pra-vega slikarja Preglja, ki je s svojimi pravilno razumljeinimi, občuteno risaniml projekcijaml dal stvari pravega duha in mnogo pri&peval k uspehu ce-lotne uprizoritve. Z gibanjem ln spreminjanjem luči je režiser ustvaril smiselni pcudar«k in učinek (vsa čast šefu raz«vet-ljave S. Sinkovcu). Solistl so Imeli vse možnostl Solistl so Utiell vso možnost, da dokažek> svojo glasovno spretnost in dramatiino razgi-banost. Vanda GerloviSeva. nzm je ustvarila Ifigenijo s pravim razumevanjem za oiiviitev v to klasično podobo. S primerno zadržanostjo je podala najbolj vznesena mesta duševne razgi-banosti. Nekaj pa bi vendar pripomnil: Njen lepi polni ton mestoma ni adekvaten vsebini notranjega lika, kakršnega zah. teva avtorjeva partitura. Samo Smerkolj je kot Orest prav presenetil. Lahko rečemo, da ta pevec prehaja v svojo zrelejše obdobje umetni^kega iaživljanja. Njegov leipo barva-ni bariton je zadnje čase pri-dobil na volimvnu. Višine »o krepkejše, ja&nejše; v srednji legi mu zapojo glasilke da je ve-selje, nižine pa Ima dovolj krepke in lepe. Prav z entuzlaz-mom je podal duievno razbiča-neg«i in razklanega Oresta. V igri, kakor tudi v glasovnem podajanju nam je polnovredno zažarel žlahten in kultiviran lik. Kakor reflekto-r sprernlja Ore-sta njegov prijatelj Pylad, ki ga je podal Gašiper Dermata. Ceprav je bii pevec indlsponi-ran, mu ne bi mogll očitati po-polnega neuspeha. Svoj part je komaj zadovoljlvo odpel, v igri nas ni mogel prepricati. (Der-mota pa naj pazi na svojo hojo in držo telesa). V gestah mu (Nadaljevanje na 10. strani) v Sloveniji In Hrvatskl. Kar s« ameriških filmov tiče, pa je po-trebno omeniti, da precej teh filmov dobimo v okviru sploš-ne pomoči naši državi in jih nabavimo že zato, ker imamo pri tem večje finančne ugod-nosti in se nam to izplača, če-prav kvaliteta filmov vedno ne odgovarja. Za repertoar sam pa so v prvi vrsti odgovorni kinemato-grafi sami, ki samostojno na-bavljajo filme od vseh republi-ških podjetij za izposojanj« filmov in pri tem odpade dokaj majhen delež tudi na slovensko podjetje. Nrt vse to pa pomembno vpli-va težak položaj teh podjetij, ki jih tretirajo kot »trgovska«. In kakor pri časopisih in založ-bah, mora tudi pri filmu biti neka meja, do katere lahko greš v imenu ekonomskih inte-resov. Tu je precep: ali kva-litetne ali »trgovske« filme? Podjetja bodo sprožila to vpra-fcanje v javnosti in skušala do-seči, če že ne status ustanove, pa vsaj določene finančne ugodnosti. Tudi umetniški organ ob-staja, saj je precej rešet, skozi katera mora film. Ko pa je film že odkupljen, ga pregleda »Zvezna komisija za pregled filmov« in potem še komisija pri posameznih podjetjih. V okviru podjetij pa delujejo tudl umetniški sveti, ki svetujejo, odloča pa podjetje, vendar na-vadno ni navzkrižnih mnenj, vsaj v Sloveniji ne. Na vprašanje, ali so v posa-meznih republikah drugačni kriteriji za sprejem nekega fil-ma, smo dobili pritrdilen odgo-vor. In lahko rečemo, da so ti kriteriji najostrejši predvsem v Sloveniji, kar se tiče umetni-ške kvalitete filma. Razlika v kriterijih je ta: neko podjetje ima bolj v ospredju ekonom-ski vidik, drugo pa kulturno-političnega. V zadnjem času je bilo v Ju-goslaviji izdelanih precej fil-mov in zanimalo nas je. ali bodo vsi ti filmi predvajani tudi v Ljubljani. Res je, da je znano, da mnogi ti filmi še niso na pravi umetniški in teh-nični višini, vendar se zanima-mo zanje, ker že od vsega za-četka spremljamo razvoj doma-čega filma. Tovariš direktor nam je pojasnil, da bo domača filmska proizvodnja zaščitena ter da bodo morala podjetja v zvezi s tem odkupiti določeno število domačih filmov. Lahko. upamo, da bomo videli tudi pri nas vse jugoslovanske filme. Najnovejši film »Bila sem moč-nejša« je n. pr. stal 8 milijo-nov din in ga je končno le od-kupilo bosansko podjetje, če-prav bo žel slabo v promet, ker je baje zelo slab. Razvija pa se težnja, da bi podjetja nudila svojo pomoč posamezni.-i do-mačim filmom že med snema-njem. Istočasno pa bo s potreb-no uredbo določeno največje število, koliko tujih filmov lahko odkupi posamezno pod-jetje v tujini. Znano je, da n. pr srbsko podjetje za izpo-sojo filmov skoro ne kupuje ju-goslovanskih filmov, temveč la tuje.. Kar se pa kooperacijskih fil-mov tiče, kaže, da bomo prl nas videli vse. IRENO V ZA-DREGI smo že videli, DAL-MATINSKO SVATBO pa tudi (Nadaljevanje na 9. strani) UMETNIKI, 0 KATERIH G0V0RIM0 \ Pic5SLieve siike so umetnine v toiiko, v kolikor so kiopotci še jajca ...« je izjavil slovenski umetnik Dore KlemenčlS v anketi »TT«: Ni res, da bi bil Spanec bolj ošaben in bolj za-ljubljen od človeka dru-ge narodnosti, samo njegov način je bolj pustolovski, ču-den in nenavaden. Mogoče je to težnja po samoti in melan-holiji, ki straši v španski duši, in Picasso je Spanec, ki ni po-ttal nikoli Francoz, čeprav je večino svojega življenja pre-živel v Parizu. Ce danes 73-letni starec »gleda za drugiini« kot to pravi njegova 29-letna žena, dela na drug način samo to, kar je v.umetnosti delal vse življenje: neprestano je iskal nekaj novega, puščal &taro za seboj in nove likovne prido-bitve, brž ko se je priboril do niih, spet zapuščal drugim v nadaljn.jo obdelavo, sam se pa odpravil na nova pota. Za nas pomeni Picasso vse- kakor eno najbolj vznemlrja-jočih in problematičnih oseb-nost! današnje evrop&ke kul-ture, osebnost svetovnega for-mata, katere metamorfoze so napolnile prvo polovico 20. stol. in določale ton v likovni umetnostu Rojen v Malagi (Spanija) je šele v Parizu pod vplivl Van Gogha in Cezanna našel prava tla za svoj razvoj. Njegovi tipi, ki jih je risal na Montmartu: Pieroti, Plesalci na vrvi in Iikarice, so po&tali s, svojimi tenkimi udi in obra-zi, oblikovanimi od pomamj-kanja, nosilci imanentnega stra hu pred življenjem, daleč od socialnega patosa. Leta 1906 se je po tej sladko-grenki li-rični otožnosti te tako imeno-vane »modre periode*, na ka-tero je navezal krajšo »roza periodo«, lotil polzkusov, da bi dal liku trdnejše ogrodje in ga stiliziral, pri čemer so mu ilužile Cezannove besed« o upodabljanju predmetov iz kock, stožcev in kragle. 1908 se je srečal s Francozom Bra-quom, g katerim sta najela dvoje sosednih ateljejev in se s gkupnim vsakdanjim delom prekopala 1912 do nove likov-ne formulaoije, ki jo danesi imenujemo kubizem. To je do-prlnos latinskega genija, ki je na svoj formalno vezani nafiin zrušil lepo pobarvani svet i*n-presionistov, svet lepega vide-za in migetajoče opoldanske luči, v katero je izginjal realni svet. Zamorske ma&ke so mu dale pobudo za razne defonnacije, ki so se najprej manifestirale v grobi poenostavitvi. Predme-tt so postajali oglati, logične zveze pretrgane, tako da ao nazadnje posamezni deli dobi-11 samostojnofet in postali »te-reometrične forme zelo pri-pravne za poljubno uporabo v kompozictji slike, To je bila stopnja abstraktnega kublzma kjer sta bili eddnd barvi niansa rjave ir. s!ve, kl eta po$tali spremljevalkl metaflzlCnlh špekulacij na platnu. Jasno, da francoskl senzua-lizemr^ ni dolgo zdržal v raz-redčenem zraku abstraktne Pablo Picasso: Dama s klobukom askeze. Odprle so se nove mož-nosti v kompoziciji, kjer so sli karji s prirojenim občutkom koloristov (Braque, Leger) pri-tegnili nove sugestivne barve. Na tej stopnji se je Picasso raz-šel 1914 z Braquom in prepu-stil nadaljnjo izdelavo kubi-zma njemu in drugim, ki so se jima pridružili. Značilno za Picassa pa je, da bo se leta 1915 izpod njegovega čopiča pojavili akademdčno korektni akti, kl bi jih prav lahko pri-pi&ali samemu Ingresu. To je šlo nekaj časa, dokler ga niso njegovi recimo baročni instink ti privedli do tega, da je začal figure neazir»erno napibovati. V letth 1930 In 1940 Je raz-vijal vedno nove oblike polab-straktnega porekla. Njegovo duševno stanje &e je mračilo abenem s položajem v Evropi pred II. svetovno vojno. Naj-večjo vzpodbudo za njegovo razdvojenost, obup in pesimi-zem je dalo uničenje španskega mesta Guernica za španske dr-žavljanske vojne. Slika s tem naslovom (1937) simbolizira ek stazo unlčevanja, ki se je tako junaško razbohotlla v II. sve-tovni vojni. Iz takih depresij so nastale slike, kjer je v div-jih deformacijah likov umet-nik dal duška f#'ojemu nes>o-glasju v flgurah, ki so izgubi- le vso človečnost in kot hudo sanje plavajo med življenjerr.. Neverjeten razpon obsega njegovo delo, od lirike »modre periode« do brezmejnost; zad-njih del, vmes odkritje kubi-zma, življenjsko delo genija. Tako sodi o Picassu kulturnl &vet. Celo naša javnost ne more v zadnjem času mimo njega. Veliko vprašanje je še, če bodo slovenski umetniki o&tali v zatišju, ob strani velikih do-gajanj v evropskem slikar-skem svetu in se bo vprašanje moderne umetnosti, v kateri zavzema Pica&sova osebnost vodilno vlogo, rešila na tako preprost in vulgaren način, kot bi to želel Dore Klemenčič. Tendence sodobne umetnosti, ki so do tega časa strašile kot nejasen fantom izven ljubljan-fekih meja, so postale stvarnost. Zgodovina umetnosti pome-ni obenem tudi zgodovino člo-vekovega gledanja na svet Li-kovne oblike &e spreminjajo obenem z razvojem civilizaci-je. In kljub kaotlčnim in nihi-lističnim tendencam, ki jih lah-ko ugotovimo v Picassovem delu, ne moremo mimo mo-mentov, ki potrjujejo huma-no&t in željo, dvigniti človeko-vo doetojanstvo. Zupan France Stran 6 Stev. Ivo Pirkovič v homerski fazi svojega razvoja \7 i }e — m ne more hiti — dobe, v koteri se ne In haj L * »večnega« podiralo, v hateri va&fa, razuma ne bi strtrnela i& tem, da ra,zbi')e vero in praznoverje, katero je ttstvarila volja istega r&zuma., H st s siimrm. napori trudi tajti končno resnico, ki }e tako mocna, da ft tttdi njegove sile ne mor&jo podreii. Mak&m Gorhi »Včasilh je treba veMkega pg naa 2a o&tno izpovea resraice. Ve-lik'i Gauss na ptrimer se je svojega revolueioinairnega spoznainja zotper dvatisočletni evklidični predsoddk tako ustra&il, da ga je za zmeraj trdno zakilemiil v skniviui, ptred&l. Rekel ]e, da se je zbal hrupa Btj-taJcev. Če pal sveta h-valii neko novo modo v umecnostn, je res težko vre& prvi kamen. Vsaka kultura je nažla svoje untleevailce in zaničevalce, barbanre brez oku«u Kdo bo tvegal odgovornost?« No, Ivo Pirkovič je tvegal! Tre&d, da j« prinesel v ta mira&ii kot naJe kukuire več nove Ju&. A bodAmo stva.mej$. Poglejmo, kaj nam Pdrkovič poTe o so-dobni umetnosta. Zakaj jo odkla-ffla? Ati so njegove trditve spre- jemljiiv«, njegova opalanja read-na? Pisainje t ParočevaJou >e izraz popolne negacije neke umetnostne straje in kale v zvezi s tem tudi dokaj celoten umetnostni nazor iloveka, ki ^oti tak odpor do ao-dobne umetnosti; poleg tega pa }e tako afaristično pasano, polno spozmanj isn duhovioosci, na&čka-no z liiterajrnkni in.Termez.zii: dia-logi iin velikimi metaforaimi, da bi bllo prevee tipokevad vse. Zato sem se odiooil, da bom napisal le nekaj pripomb in \nprašanj k ttrem t ilanku nafboij razpredeoiin, na*jlx>lj utemelijenim misiim. Prva Pirkovičeva lirtev \e mo-derna glasba, pravraprav modar-na zabavna glasba — jaza;. So-dobne resne gl&sb« kax nc poctna. KIPAR STOJAN BATIČ Ob »aipcaienl polici leži na tieh majhen, še čisto pla-iea Bati02ornost, Ceprav J« ie potpolnoma aka-fiemski — njegovo mladostn.0 delo ix leta 1945. Takrat je šele prav začel svojo um«tniško pat, ko se ie vipisa-1 na akadc-mijo. Daneg ima *voj prostoren ln svetal atelj« v poslopju sa Tivolskim gradorn. Ko sem ga obiskal, je ravno klesal n&k portret. »Atelje I« ni v redu«, J« t^-kel, ko je opazil mojo zveda-Vosit, »sem šele pol leta v njem.« Videti je, da ga vse to ne moti preveč. Sedaj mnogo dela na »vojem programu, poleg pa š« vedno kakšen. portret. Portre-tira zelo hitro; kadar človeka »5>o<študira«, ga v treh urab pre-nesa na glino. Veliko stojalo je prazno, doba, ko j« modeliral veliko plastiko za stpotnenike y Trbovljah, Gradiacu, Zre^čali itd., je že minula. Vsepovsod pa leiljo male pJastjke, paredivsehi Ženski akti v maivcu, skic« v le-»u in glini; zaniroiva va svoje-vrstna je skica Ikartisa — osnu-tek za spomenik ponesrečenemu letalcu Borišku. Studij na akademijl je končal IM9. leta z našo prvo genera-VLjo; toda niti teh kt, niti na-•lednjih dveii ˇ šp«cialki pri proiL B. Kalinu ln Smerduju danes nl moigoo« več zaslediti v njegovem delu. S»m pravi, da je že v š(pecialki iskal v mi-niaturah svoj lastni izraz. VI-"deti pa je, da mu akademska tradicija nikdar ni bila ovira pri iskanju svoje ipoti. 2e na ofoeh iveznLh razsta-Vah v Cetinju ln Serajevu ter lani na samostoJDd razstavi v Mali galeriji je « svojo malo plastiko rbudiil pozornost. Zate-ka se povsem v svet ženske, tega ve^nega umetnikovega ido-la; upodaibilja jo predvsem v klasičnih konipozicijskih moti-vih in pozaih. Vztrajno išče [zraz njene ženskosti, erotike in gracilnosti, v njegovih miniatu-rah ie opazen močan liričen poudairek na oblikovanju žen-ikega telesa; odtod njegove dol-ge, mehke postave i močnimi boki, ki ponazarjajo prvobjtno funkcijo žene, vitki vratovi z majhnimi glavicami in mehlto elastična, a nikdar dekadentno osladna igra udov. Večioo teh miniaturnih kompozicij ali po-sameznih pilastik je izvršil v Žgani glini, ki daje nekoliko mehkejši, predvsem pa toplejši Vn intimnejšl poudarek telesu. »Pa nikar ne imisli, da bom bstal samo pri tem«, mi je z nasmeškom odgcrvoril na mo5a pomisleke. »Skuiam itl s ča*om naprej, toda v abstrakcijo ne bom zašel; mordia bam nekoč podredil lormo linearni ali celo dekoraftivnl cbdelavi, oq?U8til )e pa ne ibom. Formalni svet skri-va v lebl še toliko lepote in probletnov, da me bo vedno privlačeval.« Stereotipnega vpra-šanja, kaj misli omoderniumet-nosti, mu ni»em E»stavil. Redkl umetnikl lathko podajo o tesm vprašanju t«ihtnej5e teoreti^čne l*jave. Tudi Stojan Bati* odgo-varja nanj i««o % evojo um«4-noatjo. O je«enski ratstavi, na kateri bo verjetno irazstavljal z Miibo Matedem, noč« kaj ve^ povedatl, ker j« vsa strar ^e precej daJeč, Jezi ga, da ni naša galerija zmožna odkupdti kakega dela. »Tako bo jprej izsla p-utolikaci.i a • aa» mladih kiiparjih, kl jo pripravlja Moderna galerija za i«to 1955, kahor pe bodo imeli kakftno uaSe delo v zbirki.« Vi-de^i }e, da se kritično stanje slovenskega umetnostnega trga ni še niti najmanj zboljšalo. Za bodočnost ima mladi umet-nik precej obširne načrte. Pred-vseim bo delal zdaj več v bronu ln kamnu, manj v mavcu.. Tu-di graciozno in zelo rafinirano »Dekle s papigo«, kl ga je pred kratkim izvršil v mavcu, bo kle-sal v marmor. Za razstavo ima že pripravljenih približno deset manjiih plastik in portretov. »Zda.1 pa ^iripravljam nov cikel rudarj«v«, mi je še izdal na koncu. Pri tem se je nekoliko razgrel ln mi je začel risati kar na pod osnutke bodočih skulp-turlc. To bo vrsta manjših re-liefov, največ v bronu, s tema-tiko iz rudarskega življenja. »Te reliefe sl zamišljam z dvema ali tremi figurami v čim eno-stavnejših kompozicijah. Ce bo treba, bom uporatoljal tudi prav grobo in primitivno formo, iz-raz ln »štimungo« pa hočem do-biti čist0 rudarska«, mi je z&-vzeto razlagal. Po načrtih de-tajlov, ki mi jih je razlagal, je videti, da bo v njegovem pri-hodnjem delu precej ekspresio-nističnih elementov, to pa go-tovo ne na škodo vsefoini. Poslovil sem se. Po vsem tem, kar sem videl in slišal, sem dobil vtis, da je Stojan Batič gotovo še ne ustaljen kipar, ki pa ima dovolj faivtazije in obli-kovalske moči, da nam bo v bodoče še marsikaj razkril. Na vsak način pa bo njegova raz-stava v jeseni zanimiva in nara bo gotovo odgovorila na del ugibanj o a^orjevi bodočnoatl. •—esk— šo$takovii, Prokofjev, Hačaturjan, Britten« Hooegger, Milhaud, Hkdemith, Bartiok, kaj mu vsi ti in še drugi pomenšjo? Ritmi modernega plesnega orke-stra se rau zde tisto, kar ;e naj-bolj znacilno in nabolj negatiivno v sodobni glasbeni tvomo9ti. A vpražujem se: kaj pa. je tako slabega ˇ iiitmu modernega plesa? To, 'da je tako izirarat? Kaj stari plesi nimajo rudi izrazkega nitma? Ples, prav vsak ples je tutmi&no gibanje, ni cr^>a, da je človek pi-smouk, da to ve. Ni plesa, ki n« bi raibil izraziiitega rittna, pa n.ij bo to chairleston ali kolo ali tako »kuiltutima« polka. — Misliim, da Plifkovič nima naSih kol r% uira.z nečesa iivaJskega v ljudeh, čepiav kar prekipevajo od rkrniike, tistega elementa v glasb.i, ki po njegovem aživilja v cloveka »atavizeni osU-beilih iiivailskih nagonov«. Koniu drogemu pa stluži rutem »pleineni-tega Straussa«, že ne tistrm mo-mentom y človeku, kii jih Pirkovlč i kot živaiske? Ker je spozja;rvja Poroč«"»«iou je MTmikev Kle-meoci^ere teoirtljc o dekannnnrni losji &bscraktneRa sll&arstra. Ta. de*l s« mi z4i najfcolfe naipisan v članku, gi*ima imisel, ki se mi zdi, da i!edi k njega je: umetnost na;j ne bo m ne sme biLci dekoracdja. To bi podtpiaal z obema mtama. A Tvndar » mi «ii to vriik in neponreb«n tunek t praTno. Ab-straktna umetnost ne te&i za tem, da bi postala le dekoracija. To je struja, ki išče tudi vsebino v pred-mecih in življenju, Jziražad neko doloženo vsebino pa že p-resega mejc dekoracije. To so momcnti, ki jih je Klemenc&f prezrJ, ki jih pa mi ne smemo prezreti, če sc hočemo pribMžati vsaj priibližno nečemu, kar ni le duhov.kost ali pa čustven izbruh, temve^ že tudi rezuikac pribHžanija k spoz.nanju. Nekak višek Pirkovičeve filo-zofije umetnosti ipredstavljajo zad-nji odstavki v članku. Začno se z originaknm spoznanjem dvoj.nosti i51ovekove narave — čustvo i« ra-¦mm, — z blešce^im naštevanjem: GtlgamdS in 1'Hjada, magija staro-davnega. Babela, bogovi Oliimpa, kozmogoniie, nadaljujejo z globo-umno rarlago osnov umetnosri, ki sledijo in dvojnosti čustvo-razum, s Haecklom, dokler nazadnje ne izavene v stavtih kot: »Tudi družba, človeJtvo, nenehoma oma-huje med obema poloma, roman-tiko in raoioaalizmom, med doba-mi dobrega okusa in roganja ču-stTOrvim slabostim.« Razum — vzrok slabega okusa! Zgod-ovina umetnosti se loci v do-be, ko vlada čustvo In je okus do-ber in v dobe, ko vlada razuiri in ie okus slab. All Pirkoviču ni prišlo na misel, da bi bilo mogoče bolje, če bi njesrov članek vsebo-val vevo so to ugodno-sti hi jih nikna marsikateri naš, pa tudi tuji Itndeni. Čeprav je tako najnujnejsiirn potrebam ^tudenta zadoščeno, to se ne pomeni, da moramo bici $ tem že zadovoilimi in molče preki vrsto morda ne ravno bistvenih, a vendar znaffl-nih naipak. Mo,r4a se je ravno v zadnjem času bolj kot kdaj prej pokazal na stavbah in v njih sa-mih miz deloma gradbemih pomanj-kljivostji, deloma čisto estetsko zgrešenih rešitev; mocijo nas še posebno zato, keir bi se dali ci pro-blemi s skoraj istimi stroški mnogo ugodneje rešiti in to v korist bolj praktične urediitve in lepšega vi-deza. Dolga stavba vsakega bloka ima dva alii tri stanova.lce. To ao ne-za današnje pojme mirne in pre- koliko ozki prostoč. Tako je prostor med mfkna v vsakem nadstrapju dostopen samo ne najbolj piraktične (manjkajo jim po ovinku. Osrednie stopmisče (če n. pr. prhe!), o stramiščih bi pa to taž« trvdila. Tu je zlasti neprimer-na -veiKtiilaaiija, ki fuokoionira sko-z-i eJlno okno za šctri prostore; še to pa mora biti poziimi zaprto, bi bilo treba, bi ga lahko malo bolj monumentalno izvedli (bi go-tovo bolj ustrezalo praktični in bolj ekonomsiki uredkvi prostora. V vsakem nadscroipiu teče vzdolž vse stavbe centiralmi hod-nik; ob vsaki straru so razmeščene pravoikotno na hodnik sobice za >v, rčsu^ nesolidno (poslediica so razpoke v zkkmh nove stavbe (ttc...., se vmmo raj« na pro«tjo. Drugi blok, v ka-terem so aastanjcna dekleta, zdaj doikoinčuiejo. Videci pa je, da. so prvi trenutefc pozabili na uporafo-&ost bxlkonov, ki so jiih sezidaiL Zdaj so se domislili, da potrebu-jajo todd vrhnji balkorai streho, fcer celotno pristrešje stavbe ni se-galo dovolj nadnje. Namesto da bi podaljšali strop drugega nadstrop-ja skozi zunan)o steno in naipravili preprosto ravno, morda betonsko screlio, so razbili pristrešek in skonsDruirali vzdignjeno pločefri-nasto, podprto z gostima lese«in» poševnimi oporniki. Tako ne le, da je s 9vojim »hclikopterskim« viidezom estetsko nemogoča. in da se v ruičemer ne sklada z ostaio, z opeko krito screho, tudi čisto f praktičnega stališča je zgrešena, Pločevina je manj odporna protl padavinam in ob spoju z ostalo in spolnost v filmu PRIJATELJI CE NOČI zatožba »Kultura« bo v letu 1955 iz-dala antologijo svetovne poezije. Izdajo pr;-pravlja hrvaški pesnik Gustav Knklec. KTijiga bo imela 800 do 900 strani. * Letos bo o"b proslavi 10-letni-ce filmske dejavnosti v Jugo-slavij'i v Dubrovniku mednarod-ni fitoski festival, za katcrega Je v Zagrebu že csnovan ini-ciativni odbor. V ne«deljo. 7. februarjs. 5p bi-la v Mariboru odprta Umetnl-jfcka galeriia % razstavo. fei jo prireja Drufttvo slovenskih upo-dabljajočih um&trikov. fiO umet-nikov je rs.zstavik> 130 del. Ob obletnici Prešernove smrti so pri črnosforski Narodni kn.ii-ai tia C«tin)u izšle niegwe poezije v »rbohrvaiikem prevo-doi. Prevedel in komemitiral jih ie dr. Milan Rakočevič. Uvod je napi«a-l Josip V-idmar. Francoski film »Les com-pagnes de la nuit« sodi med tiste filme, ki skuša-jo prikazati objektivno temne strani človeškega življenja. To je film, ki govori o pre-tresljivi usodi prostitutk, ld se dajo izkoriščati zločinskim zvodnikom, to je zgodba o mo-dernem suženjstvu in trgovini z belirr. blagom. Film ni analiza problema prostitucije — ne, je samo iz-rez iz življenja velemestnih vlačug. Ne razlaga in ne opra-vičuje. Samo s toplim člove-škim odnosom slika in samo z golim prikazovanjem toži. Koga? Zl0 v človeku. — Po-manjkljivost filma? Da in na. Globlji vzroki prostitucije ni-so obrazloženi. Film se ni povzpel na višjo stopnjo spo-znanja — na obsodbo družbe kot enote, ni prikazal social-nlh rr.otivov. To je obsodba človeka, ne glede na razred ka-teremu pripada. Mnogo misli vzbuja človeku ta film, mnogo življenjskih resnic, ki bolijo. Rešitve v filmu ni — ni je niti v življenju — rešitev je dose-da.i samo na papirju. Prostitu-cija je družben problem in problem neštetih individuov. Prostitucija je v bisUoi raz-vrednotenje najglobljih člove-kovih vrednot. Pravi problem, ki me je pri tem zbodel v oči, je problem odnosa prostitutk do svojega po&la, to je do spolnosti. Tu opazimo, da vrednotijo te pro-stitutke spolnost ne kot višje dopolnilo in smoter človeške-ga življenja, anvpak izključno kot posel. Sele potem, če do-živijo pravo ljubezen, &e jiJH postavi ta problem jasno pred oči. Šele takrat se zavejo no--tranje nemoralnosti tega na-zora. Iz tega sledi da te ženske v bistvu ne morejo biti po-kvarjene, ampak da primami odpor proti prodajanju svojo telesnosti potisnejo v podza-vest. To se pravi, da one kot ženske pri tem poslu duševno ne sodelujejo, temveč se tega Jotevajo kot dela, ki z njihovo dušo nima nikakršne zve?&. — To z ene strani. Film pa nam prikaže tudi svojstven način, kako te žene vstopajo v prosti-tucijo. In sicer je tu podan primer, da se ženska sprosti-tuira zato, da bi si ostvarila ideal, ki je v tem, da bi se oir.ožila z moškim, ki nima de-narnih sredstev za urejeno za-konsko življenje. Tu si prideta ljubezen in spoinost do veli-kega protislovja. Odnosi v ljubezni so zelo podobni la-stninskim odnosom. V tem primeru je lastnina ženska za moškega in moški za žensko. Ta lastninski odno&' se izraža v zahtevi po spolni zvestobi. — Lastninski odnos se kaže tudi v zahtevi po razumski, duiiovni zvestobi. Vendar je ta kot neka več ali manj ne-odrejena kvaliteta manj očit-na. In tu imamo na&protje; žena, da bi dobila svojega lju-bimca za vse življenje krši lastninski odnos in se s tem oddalji tudi od svojega dušev-nega smotra — prekine tore] sama s seboj. To protislovje je ker je ncvarno, da zmrznep vodo- vodne naprave. Čeprav bi laliko n.avedli ie ne- o.pečno streho si bo voda prej po- kai ncfunkcionalno izpeljanih de- iskak svojo nedovoli«io pot. A ni sarao oblika nemogoča; vs« sklepne čltne in noailce ipri teh priscreških, pa rudi okenske okvi-re in napusče $o pobarvaii v r&z-ličnnh kombinacijah črne, bele in rumene bairve. Pustimo ob teh bar-vah asociacije na neko zgodovan-sko monairhijo; toda turoben vtis črno-beHh okenskih okviroT bl spadal na ka/kšao poslopje iz dob. Prav gotovo pa vsi ti domislekii, izpel iainii na sicer mir-nih in arhitektonsko precej enotno za>snovanih stavbah, vzbufajo vtis nedognanosti in posku^anja. Mi-slim pa, da te stavbe, č«prav so dom ^tudentov, ne smejo bita ab-jekti posfe-a^anja in učenia rtki arhitektonskih, rml estetskih \ižki-kovl Teh nekaj pripombic pa naj bii odcovorni liudje p>rebraJi in premiisliili ni-ki na skakalnici izredno slatoi. Na tretjem mestu je prvi za-stopnik Zagreba Franta Dvor-žak, stari znanec Planice. Tudi tu je prav, če omeniimo, da je bila skakalnica zelo sla-bo pripravljena. Ob uri starta so jo pričeli urejevati, pri če-mer so bistveno delo opravili naši tekmovalci sami. V smuku mnogo nesrečnih podcev Kot nalašč je bila proga za smuk v nedeljo zaledenela. Ce-prav ni kdovekaj težka, je ven_ dar dovolila veliko hitrost. Ker mnogi tekmovalci niso dobro poznali proge jih je več od po-Iovice padlo. Ledena padlaga je bila vzrok, da so bili padci do-kaj težki in je moral večkrat posredovati zdravnik, pa tudi rešilni avto ni bil brez dela. Na štartu je bilo 43 tekmo-valcev. Stevilko 1 je irnel Mar-kež, član ljubljanske ekipe. Z veliko ibrzinb je zapustil štart, vozil je divje, brez zaviranja. 2e v prvi polovici proge je iz-gubil ravnotežje, se lovil nekaj časa na eni, nekaj časa na dru-gi smučki, nato pa hudo padel. Zagrebški časopisi so objavili, da si je zlomil ključnico in no-go. Kot vse kaže so tudi tam navdušeni za race, kajti osta. lo je le pri hudem izpaKu ra-me. Za njim je zapustil štart Ziga Prestor. Vozil je tako, da si bolje ne moremo želeti. Res je, da ni izbral najboljše sme-ri, kar mu je prineslo le 4. me-sto. Najbolj je prevozdl to progo Modrj« iz Zagreba, ki je izbral najboljšo smer, Temu se ne moremo čuditi, če vemo, da je na Sljemenu doma. Znani ko-lesar Bzik se je to pot prosla-vil tudi v smučanju. Ceprav je brez tehnike, je s svojimi moč-nimi nogami in poznavanjem proge dosegel tretji najbolj&i čas. Ostali naši tekmovalci so se morali zadovoljiti s slabšimi mesti, ker se niso mogli i«og. niti padcem. Zupet bi sodeč po vožnji dosegel eno lztmed prvih mest, vendar je padel. prav ta-ko tudi Pogačnik, Zupaniič in drugi. Najhuje je paded Ka-miasky iz Zagreba, kl si je pretresei možgane. Na Sljemenu §e slalom In Stafete Vedeli smo, da bodo imeli Av-strijci gJavno besedo v disciipli-ni, ki zahteva največ tehnične-ga znanja — v slalamu. Moibjus je z elegantno in hitro vožnjo navdušil in zmagal z velikim naskokom. Pričakovali smo, da bo posegel v borbo za prvo me. sta tudi Prestor, vendar si je ?ie v začetku zlomil smučko. — Med ženskami se je tudi tu naj-bolje odrezala Eichlerjeva, od našjh pa Karyševa. Proga je bila zelo težka, od-lično jo je postavil Hladnik. Imela je 54 vratic in je zahteva-la od vsakega tekmovalca mak-simum tehničnega znanja. V štafeti 4 krat 7,5 km je zmagala Ljubljana s 6 minutnim naskokom, najboljši čas pa je zopet dosegel Paveič. Državno prvenstvo v smuča-nju je za nami. Naša ekipa se je dobro odrezala, saj je zma. gala z 23.092 točkami pred Za-grebom, ki je zbral 21.128 točk Na zadnjem in predzadnjem me-stu sta ekipi Sarajeva in Beo-grada. Morda je prav, če spregovo-rimo še nekaj besed o naii eki-pi. Brez izjeme so se vsi tek-movalci trudili, da bi dosegli vse kar zmorejo. Le nesreča je hotela, da sta Gorišek in Pre-stor dosegla rnanj, kot smo od njih pričakovali. Prvi je padel na skakalnici, drugi pa je zlo. mil smučko. Veselo preseneče. nje nam je pripravil Saraban, ki je brez dvoma smučar, kate-reiga ne gre pozabiti. Jemec, Vertbek, Rotar, Samar, svet, Kalan, Karyševa in mnogi dru-gi dokazujejo, da irna naša športna organizacija na univerzi solidne temelje. Krivično bi ibilo, če ne bi ob tej priliki pohvalil tu-di vodstva naše ekiipe. Ob vsaki priliki so skušali doseči kar najboljše pogoje za naše tekmovalce, za-nimali se za stanje prog in ska-kalnice, pomagali pri organiza-ciji, skratka opravili so svoje delo tako, da ne morem pri-pomnitl drugega, kakor to, da nimam prav nič pripomniti. Zlajpah Vlado OGLAŠUJTE VTRSBUNi! 1 PLANINCI 1 S0 ZBOROVALI f Scudentsko planinsfeo drt^tvo ivključuje v »vo)ih vrstah veliko šitevilo planincev in lahko rečemo, fda je -po kevilu članstva gotovo |aajmočna)še družtvo med Scuden-= ci. Konec januaa-ja je dru^tvo ime-|lo svo) latni oWni »bor, na kate-Lrem je bilo pregledano lansiko de-|lo- — Pnfviilno je bfl pauda-rjea ivrRojnii način dela. 3 Lanska delavnost je bila uspd(-|na. V račetku leta so bila prcda-Ivanja « področja smučanja in zkn-|ske aiipinistike. Predavadi so znani Istrokovnjaki: prof. Ulaga, prof. jKunap, tov. Verovšek 'in drugi. 3Nafnen teh predavanj je biJ, da. i pripravi šrudente^aJpiniste na smu-lifardti tečaj, katerega je družtvo fpriredilo pri TiLih=nn., »u;.i..i___i_: _'-i .... , ¦„ tekmovanJ'e v vseh važnejšihEnov abiskalo poleti njihove pla-trenutkih lovUi športnih panogah. Vse to jas-=nke. Tudi markacijski odsek mi-odpotovah na tek- tto govori o tem, kako delajo. =s1: — ™~:*- J-' Povedali smo dovolj o teža- 1 vah in škodi, ki jo trpi našaf denar, da me. Zasedli so drugo mesto v državi. Ali ne bi bilo škoda, delo žeJ>i_ morali kljub svojim spo- športna organizacija, ker nima | __A ..... . zagotovljenih finančnih sred-i sobnostim prepustiti tekme na~ sprotnikotn brez borbe? Lah Drobne vestl bilo storjenih, da so naši funk- cionarji prepričali odgovorne ljudi o vsem tem. Torej ma- terialna sredstva so obljublje- aa. In pri tem smo ostali. Za sedaj črpamo deuar za uujna tekmovanja iz proračuna Uni- verzitetnega odbora. To je le kratek oris situacije, ki vlada v našem športnem življenju. Ni naš namen raz- lagati, ali je šport potreben ali ne, niti ne govoriti o tem, ah Današnji polozaj nam sicer ske športne organfaacije. Minl- = rih doraa JLA, katerega sta sa so naši klubi dosegli uspehe daje upanje, da bo letos bolje, malna, do potankosti preraču-H^cIdežiJa tudi rudar Flisek in geo- ali ne. Nekaj besed naj velja a vendar živimo v negotovosti. nana materialna podpora Inf&raf Glavač. Na turnirju jc nasto- malo več razumevanja za štu-fp^o 7 igralcev, ki $o odigiraJi dentski šport, to bi brez dvo-l^^pno 21 tekem v 49 nizih. Na 1. ma lahko rešllo kritičen polo-|mest<> « je uvrstil Sarič, žaj v splošno zadovoUstvo. fTiMi.inmimiiiiiiiiii.iiiiiiimiiiiiniimiiiiiiiimii le delovnim pogojem, v kate-rih žive naše sekcije. Ze vsa leta našega športnega dela stno težili predvsem z>a tetn, da bi uvedli v naše deio nek sistem. Hoteli smo, da bi bilo naše poslovanje redno, skratka, želeli smo, da bi lah-ko nemoteno delali skozi vse leto. Otepali smo se kampanj-skega sistema in vendar smo prav pri tem ostali, čeprav ne po svoji krivdi. Tako delo se-veda ne more prinesti takšnih uspehov, kot jih lahko doseže neko društvo, ki ima zagotov-ljene pogoje za svoj obstoj. Lahko rečemo, da je bilo vse naše delo usmerjeno v eno: lov za denarjem. gtev. Upamo, da bo to dovoljl V soboto 23. jan. so imeld Sou- ko bi se nastevali podobne pri- za vse tiste, ki še dvomijo v = dentje elektrofakultete svoi inter- mere, a to bi šlo predaleč. upravičenost obstoja študent-fni namiznotenilki turmr v prosto- Današnji položaj nam sicer ske špot faij Mil = ih d JLA k To povaroča veliko škodo športnemu življenju na uni-verzi. Smučarska sekcija je v sredi sezone. Tekmovanja so najnižji ligi^ in se zadovoljili a prijateljskimi tekmami. Taka jc torej volja članov. Nakoncu so izvolili komidjo, kinai bi do prihodnjega » pripravila kandidatno listo odbora. Hočejo se izogniti da bi biJi v odboru zopet člani i je, da bo vsa zadeva našla svoj epilog h na skupš&ni Odboj-karske zveze Slovenije, ki bo dne 21. februarja v Ljubljani. Nenavaden smučarski tečaj Zadnjič sem sreial Tineta. On je predvsem pedagog in šport-nik, tako za nameček pa je Se štiKlent. Vsekakor je njegovo za f vredno. Nekatere j kolo, smučatl, ibili pa so na taborjenju. Vse to niso Zammiv četverobo) v Ljubljani Rabar in Fuderer v mohvu Mladosti V drugi polovioi februairja bo v Ljubljani prijateljsiki moštveni tur-nir, na katerem se bodo pomerili med seboj zagrebška Mladost, Sla-viija iz Beograda te-r LUŠK iz Ljubijane. To bo zadnji težj,i izpit na?ega Sahovskega moštva pred debutom v I. zvezni šahovski ligi. O moči vseh rreh klubov ni tre-ba še posebej govoritii. Lahko po-vemo le, da bosta internacionalna mojstra Fuderer in Rabar, ki sta si z velemojstrom PLrcem deLila prvo mesto na šam.pionatu FLRJ, nastopila v moštvu Mlaidosri. Sla-vija iz Beograda je lani osvojila prvenstvo II. zvezne lige in kna same mlade igralce. LUŠK bo na-stopil v najmočnejši postavi s tre-mi noviimi igralci. Na turnirju bo sodelova.1 tudi LUŠK, ki pa bo po neuspehih v zadnjem času pre-izkusil mlade moči. Morda bo to odlooilno, saj je poleg znanja in rutine na moštvenah tekmovanjih mnogo odvisno tudi od borbenosti posatneznikov. Tako se bo v Ljub-ljani tik pred prvenstvom zbrala polovica članov I. zvezne Lige, da bi zadnjiič preizkuslli svoje moči. kot so začeli. In kakor kaže, jim bodo rudi finančna sredstva zago-tovljena. Na koncu le nekaj besed o pre-stopu dveh najboljših tolkačev AOK, Skerbineka in Jošta, k ma-fiborskemu Braniku. O tem vp.ra-^anju so na tem sestanku mnogo govonH._ Sklep cbeh je dokaj opravičlriv. Jošt, ki je nameščen v Konjicah, bo imel v Maribor mnogo bliže kot v Ljubljamo, Skerbinek pa je dobil zagotovilo, da bo dobil štipendijo in menda še službo po dakončanem Jttidiju. Ker ie žtipendija Skerbineku nuj-no potrebna za življenje, je torej skilep opravicfljav. Tu ne ere za potezo oKeroineka, niti Josta, pac pa za gesto Branika. člani $o enocno obsodili to de|anje. Ver- KOTEKS UUBWANA,KtDRICEVA3 PODRUŽNICG V VS6H VCČJIH KRAJIH KUPUJE IN PRODAJA OSTALI BOMO AOK Uspešen sestanek članov SKERBINEK in JOŠT sta prestopila k BRANIKU . i . Pr!'JnJ'i teden so se «estaIJ okni Akademskega odbojkarskega kluba. Ne morem trditi, da je bil to redni letni občni zbor, ker mu je manjkala ena lzmed glavnih točk: volitve novega odbora. In vendar je bil ta sestanek eden izmed najbalj uspelih in koristnih od^vseh, ka.r so iih imeli do sedaj. Že takoj v začetku lahko pripo-rocimo novemu odboru, da bi take sesranke skliceval večkrat, saj si na tak nacin najbolje režijo razai problemi in odstranijo neso-glasja, ki se neredko pojavljajo. Na sestanku, o katerem govori-mo, je bila velika večina žlanstva AOK, kar kaže, da so naposled res začeli živeti za svoj klub, se zanj zanimati in se z nj>im boriti. Morda je vzrok veliiki udeležbi rudi co, da je bilo nejasno vpra-sanje obstoja kluba. In pri tem so vsi člani soglasni, da mora klub še nadalje obstajati, pa čeprav bi moraii igrati v Ljubljatiski ligi in se voziti na tekme s kolesom. Ta sestaivek lahko imetiujemo samo del občnega zbora. Prejšnjj odbor je podal poročilo, iz kate-rega je razvidno, da je odbor de-!al slabo, vendar ne zaradi leno-be. Vsi odborniiki so bili Llani ekip, ki so redno tekmovale. Od. tako sestavljenega odbora res ne moremo pričakovati uspešnega de-la. Poleg tega dosedanj.i odbor ni na?el nobene podpore pri svojem delu v vrstah ostalega Članstva. Kaksni so bili aspehi na tekmo-vanjdh? PovpreLni. Moška Idgaika ek^pa je v slovensko-hrvatski ligi zasedla 3. mesto, kar ni odraz n]e-ne moči. Na nekaterih tekmah je moštvo zaigraJo tako, da si b'olje komai želimo. Res pa je tudi, da l'e isto moštvo igralo na nekaterih tekmah zelo slabo. Vzrok je ne-rednost na trenJngih, saj se mo-štvo Tiiiui enkrat v celi sezoni ni zbrailo na trčning-u v polnem šte-vilu. Drugo irtostvo je doseglo 4. me-sto v republiški ligi. Vsekakor bii lahko storili veL za svoj uspeh. Pridno so trenirali, a tekme niso vzeli resno. Največ razocfaranj je prinesla ženska ekipa, ki se ie v slovensko-hrvatski ligi plasirila šele na peto mesto in tako izgubiila možnost igranja v letoŠnji zvezni liigi; Naj-večji uspeh so dosegli mladinci, ki so osvoiili državno prvenstvo in rudi republiško. Seveda ie vsakagar najbolj za-nimala prihodnost. O tem so ve-deli tako člani odbora kakor gost-ie kaj malo povedati. Sode^f po Di9mu, ki ga ie obiavil A§O v t>rei?n)i ?reviillki Tribune, je ma.r-sikdo prio se. daj v »gipsu« preklada po Ljub-ljani — medtem ko se njegovim slepirn tečajnikom ni nič hude-ga zgodilo! Obvestilo LUŠK Študentje sahisti! Šahovska zve-za. Jugoslavije je izdala nove le-guimacije. Pozivamo člane LUšK, naj najkasneje do konca februarja zamenjajo stare legitimacije pri neorgan.izira.ne sabiste, da se ob tej priliki vključijo v nds klub. >••••••••••••*••••. UČNE DELAVNICE ZAVODA ZA GLUHO MLADINO V LJUBUANI TI8KAR N R LITOGRRF Ufl KNJIGOVEZNICA U S N J E N fl GRLRNTER IJA IN ŠIVflLN ICfl IZVRŠUJE VSA STROKOVNA DELA SOLIONO IN POCENI Stran 8 TRIBUNA Komparativisti na poti v Grčijo Un reclt phontastlque par Francols Pierre Angulaire Če boste brali tole zgodbo, boste pnice skoraj nevorjetnim do-godkom doma in v rajini. Dolga priprava — krasna izpe-Ijava!... A začelo se je ie dav-no, lani. Bruoom je ob sami misli na daljao mediteransko dcželo burno ucripalo srce. »Izlet, ne sa-mo izlet, marveč pravo šrudijsko pocovanje v domovino Lisistrate, nimf, «5iren, muz in kentavrov; Troja, Olimp, Maraton an Atene... Akropola!« Aii ste pripravljeni pokazati določeno dozo sočutja, ic vam po-vemo, da. so-bili v srečroih sanjah raztapljajocii se slulatelji lansko leto prav nazarensko opeharjeni? Toda »solzi obupa sonce upa brž ixbriše« in danes ze lahko berete tole prav zamimivo reportažo. Mrzlega januarskega dne 90 se-deli kompararivisti v predavalmci in poslušali svojega sekret&rja: »... Imamo že tudi nekaj kre-dita, a Se več so ga obljubiii. Ne ustraike $e, ^e smo iriračunali, da nam ta kredat zadošča le za srč-lcan sprehod na Rožnik ... Vi, kj odhajate sedaj na počkfttce, ne aramujte se vsak t svojem kmju ziraig-avati ipodijetja, da bi ip že kaj dalL« den. Sicer pa jc cclocno ob&mstvo zažiivelo. Tudi nergaL je stegnil jezik: »Kaj.pa, če nam ciste trabakule ne bodo hotelii dati?« 2e je nekdo planil pokonci: »Potem predlagaim, da preidejo naJi tmvarjalci iz literarnega kri-minaU v realen, to se pravi, da ffl bomo trabakulo z_a tisti kratek 5*s, ko jo bomo potrebovali, krat-ko in malo asvojili!« Sqnce se je nasmehnilo njihovun na&rtom. SestaviH so odbor, ki bo skrbel za priprav*, da ne bo za-dreg tik pred odhodom, in osno-vali fond, kjer se bodo stekali de-norni prispevki. * Dva me9eca so prihajale pošilj-ke alli pa obvestila o materialnih 9redstvih, ki »se stavljajo na raz-polago mladim občudovalcem gr-ike kulture v želji, da bi dolgo in naporov polno potovaoj« poteklo kar se da srečno,« in z iskrenira obzalovanjem, da »se ne morejo dostavku denarna sredstva ...« Naštejmo' nekaj teh prispevkov: lepo število metrav platna (napre-možljivega), ustna harmanika, kompleten šotor, nekaj steklenic vina, blizu sto Skartiranah hlodov in dokaj deska, dva para reklam- Kako sl je karikaturist zamislil njihovo potovanje s trabakulo! Zaskrbljenost na oivraauh je ostala radi tedaj, ko so začeli razprarliati o iablri prevoznega sredsrva. Letalo je bilo kaj kmalu zavrženo kot neprimerno. Najem evtobusa so t>o primerjajiju s fi-nančno platjo pogodbe za Putni-kov izlet na Japonsko odklonili. Železniico so postarili v isto vireto t obravnavanjem morebitnih de-viznLh sredstev. »Tovariši! Predlagam, da se po-godimo z mornarsko šolo v P. Tam imajo nekp trabakulo alikaj, prece] močno zadevo, ki bi biJa ta nas prav primefna, ker bi pla-ČaJii v dinarjih... Res je sicer, da bi bllo nekaij morske bolezni, toda če rvegate stotak za mesečno kar-to, bi se na tramvaju popolnocna privadili na plovbo po vtihairneni morju...« Nasl«»dniii diskatant je izjavil, isriči-to, brž ko ga bodo dobavili. Ko bomo dzlei od točnih ljubljanskih ur, nas bo omenjena žival sprav-ljala sleherno jucro pokonci s svo-jim jasnim glasom. Določamo tov. Bin^a, da mu bo dajal vsak dan 120 gr koruze iz skupnih zalog. Gotovo bo imel krilati stvor v popclnoma novem okolju precej čudne občutke, v osarnljenosti se ga bo lotevala potrtost. Zato od-rejamo tov. Zaneta, ki zna ime-nhno posnemati kokodajsaaie, .da mu vsak dan med 10. in 11., ter 16. in 17. uro priredi koncert, ki ga bo zabaval. Tako smo lahko že seda") prepri^ani, da nas bo pe-telin zbudll vsako jutro natanko ob isti uri... t) Reklamne čevlje bomo privffzali ob bok 9plava. V primeru nevarnosti jih bomo upo- Odlomek iz neobjavljenega Članka STUDENEC MODROSTI V TRŽIČU O brucovskem večeru v Tr-žitu smo objaviJi lg kratko vest, čeprav smo prejeli o brucovanju daljši članek z dvema žigoma. Ker pa kljub temu menimo, da bi nekateri odlomki zanimali naš« bralce, citiramo dobesedno drugi del Clanka v stoodstotnl original-nosti (vse eventrualne napake v tem tekstu, ki bi jih bralci slučajno našli, — ne bodite preveč pikolovskl! ~ nlso za-radi korektoi-jeve malomar-costi ali tdskarakl škrati, tem-več le verna kopija tržiškega članka).. »Tožil je (op. ured.: izrael-ski gost) edino v toJiko, ker ni mogel razumeti slovenske-ga originalnega študentskega iargona, vprašanj in odgovo-rov bruoovskega izpita. Trži-tani pa smo bili sairii pri sebi jaa tiho skoraj veseli, da viso-ki gost ni razumel za njegove ušesa, ki so vajene verjetrK? orjentalski zarnaknjenostl mo-goče premastnih ln pikrih dvoumnosti, ki črpajo svojo modrost iz vseh studencev Aime matere. Nad vse pa j€ ZWI JAFFe-ja zadivila raz-glbana in1 idllična pokrajina Gorfenjske, njenl bujni kom-pleksi gozdov, ki so se šibiji px>d težo snega, so. mu bili novost, kakor bi tudi mi str-meli v subtropske nasade po- nnttiuumnimHiiNUKKiiuiKiiiiiiiiiirtiiiiiiiin iVelika Briunija Posebne vrste prakso za medicince Na medicinsfei visoiki JoH ˇ Chaning'—crossu je uvedena obvcz-na zaposlitev medicincev v zad-niem Jtudijskem letu. Vsak štu- deftt mora približno 3 tedne su- mor$n« iit datljevih palm..., »ovati pri kakem zdravniku in nepcJsaben- mu je bil venec prisostvovari njegovemu delu noč julijskih orjakov, katerlh kon- in dan. Na ta način spozjujo ture so brusili divji ledem fcodenti, kaj pomeni bitji zdrav- vetrovi; panorama Karruiiških C5k in kakšni problemi sc po- gora in greben Karavank, ki je iavIUio v splošni praksi. Sprva edini zastiral pogled na pre-so bliii žtudenu 2elo skeptičn»,d«le, kj«r tudi Mvijo naSi ro- j «o pa take navduieni, da jakl in kj«r bije gosposvetaki Lu nekiteri z ziravaibi le xvon...« Takos«članek konča, d dtji db ž fcremi ptkaml Vee Pogled na Tržič rabili kot resilne 2olne. Da ne bi tedaj priSlo do nepotrebne gnecle, bomo kmalu po odhodu izvedli poskusno reševanje; vsaikdo naj te-daj zasede prostor, ki bo označen z njegovim imenom. V ^asu, ko bomo pluli skozi albanske vode, bomo rešilne colne zamaskiiraH ... z) Vinu, kii ga imamo v posesti, pripade važna vloga. Nihče ne sme javno otnenfati kolicine. Dra-gocene teko&ne, ki je v vseh čfa-»ih močno vplivala na lkerarno plodoviitost ustvarjalcev, ne bomo zlorabljali, marvež bo služila naj-vtišjenru namenu: z vinom bomo bJažili Tistvarjalne napore najbolj-ših talentov. Pa^ pa bomo h raz-mtšljali, kako dognati, al.i bo npo-raba žlahtnega eleksirja res učin-kovaila ali pa je prosilčevo nagla-šeranje potrebe le golo hinavstvo (gl. čl. 1!)... itd. Mislimo, da smo vsem proble-mom, ki se pojavljajo v zvezi z tov In opozoril s strani tlstih sreč-rtih tovarišic in tovari^ev, ki so že bili kdaj v inozemstvu.« O pripraviah dovolj, o samem potovanju pa drugič kaj veČ. iimiiieiiaeBfl ODDAJTE ANKETO V predzadfcji številki našega llsta smo objavili anonimno an. keto. Rok za oddajo anketnih li-stižev je do konca meseca fe-bruarja, ko bomo objavili re-zultate, kateri bodo vsekakor zanimivi. Pozivamo študentke in študente, da se v čimvečjera številu odzovejo. Do sedaj smo prejeli le okrog 20 odgovorov, vendar so odgovori zelo zani-mivi1; .n-clvsem se zahvaljuje-mo za pripombe 0 naš'eim listu, ki jih bomo vsekakor upošteva-U. Zaniimivo jef da je največ udeležencev ankei;« študentov prava — ker je naibiralnik za oddajo listov najbliže prostorom njihove. fakultete! Knjige, ki imajo pri ditateljih največ uspe-ha, so KOMU ZVONI in SLA-VOLOK ZMAGE ter dela LON-DONA. Nekdo je bil že šestkrat v muzeju, medtem ko ga trije udeleženci ankete še niso obl-skali. Večina najraje obiskuje filmske predstave, medtem ko se polovica udeležencev ne za-nima za športne prireditve. Končne podatke bomo objavili pozneje. Oddajte čimjprej vaše izpolnjene listke, da ibodo po-datki čim popolnejši! kakor smo avtorju zelo hva-ležni za ta prispevek, ki smo ga uvrstili na zadnjo 9tran, za katero si navadno zaman prizadfivaino dobiti kaj »moč-nega« iz študentskesa humor-ja. Vsekakor bomo tudi v prthodnje zelo veeeii in hva-l«žnl vsem, ki nam bodo 4 podobnega. Uredništvo I Japonska 87 odstotkov jih je zaposlenih Finančne težave študentov so očitno važen faktor pri zdravju študentov na Univerzi Kobe. Veliko število — 87 odstotkov žtudentov te jaiponske univerze za šolanje, a samo trinajsit od-stoitikiov šitudentov je rešeno skr-bi, kaiko priti do potrebnih de-narnih sredstev. Tako delo po-meni težko breme za njibovo zdravje. Od 4800 Jtud^otov jih iina le 1600 razne šlipendije, ki jih pod-eljujejo mesta,občine itd. Anglija P-reiko 400 študentov vseh de-lov Briitainiskega otočja, kakor tudi zastoipriiiki m-n-ogiih dru,gih držav, so se udeleMi II. slav-noistne priire-dRve žtudenitsike nactom.aLne zveze MUSEWNI od 30. XII. 1953 do 5. I. 1954, ki je billa na Tehniend visoiki šoli v Essexu. Brojgiram te slaiviriositne piriirediltve je ofosegal gilastoeme sporede, naistoipe umiverziitetnih akuipin, Odhod delegatov iz sejne dvorane, zadaj naši predstavniki MEDNARODNE VESTI EVROPSKA UNIVERZA V SAARU (Nadaljevanje s 4. strani) Inštitut za tolmače je v te-sni zvezi s filozofsko fakulte-to. Student prejme po konča-nih štirih semestrih diplomo prevajalca, ,po šestih pa diiplo-mo tolmača. Posebna prednost tega inštituta je, da so učne moči raznih narodnosti, ki pre. davajo v svojem materinem je-ziku. Studijski načrt je pred-vsem praktičnega značaja. Po-Ie^ jezikov se uče tudi stenogra-fijie iin strojepisja. Studentje morajo biti usposobljeni še za razne tehnične prevode, poleg tega pa se polaga velika važ-nost na splošno izobrazbo. Do sedanje delo je pokazalo zado-voljive rezultate. Lepo število kvalificiranih tolmačev je že zapustilo inštitut saarske Unl-verze in našlo odlične zapo-slitve. Socialna ureditev na Univerzl kaže dobre rezultate. Univerza se trudi nuditi študentorn čim-bolj znosne študijsbe in živ- ljenjske pogoje. Na univerzitet-nem zemljišču stanuje v dveh doimovih okoli 200 študentov in 100 študentk. V okviru naedi-cinske fakultete pa je našlo stanovanja 120 študentov. Na. jemnine so zelo nizke. Tudi drugi pogoji so zelo ugodni, ta-ko da omogočajo študij študen-tarr. revnejših slojev. Studentska zveza ima vsako leto več članov. Stevilo študen-tov, vpisanih na tej Univerzi, hitro raste. Od 600 študentov v letu 1V)48—49 se jie dvignilo njih število v letu 1954 na 1502. Vsi študentje so organizi-rani v »študentski zvezi«, ki prireja gledališke in filmske pnedstave, koncerte, razstave itd. V javnosti delujejo s svojo radijsko postajo »Universitas« in s časoipisom »Studiosus«. Nji-hovo delo se je kazalo tudi na raznih mednarodnih študentskiih sestankih. Prav posefonega značaja pa je »Prijateljska zveza evrofpskih Motiv iz Japonske Mednarodna študentska konferenca razliena predavaaija. (Nadaljevanje s 4. strani) Anglaja, Norveška, Costarica, Fili-pini, Mchika, Zlata Obala in Li-banon. S tem je konferenca končala svoje de!o. Jugoslovanska delegacija }e do-bila povabiio TMTF, naj ostane kot njen gost še tri dni v Turčiji in smo obiskali še Ankaro. Tu smo bili sprejeti pri ministru za pro-sveto in pr.i valiju Ankare, obi-skali veliko število ustanov, fa-kultot in mavzolej AtatuAa. Čla-ni in funkcionarji TMTF so se potrudili, da bi bila vsaka ura na-šega bivanija v Turčijii priljetna in da bi narn čimveč pokazali. Ko je vlak odpeljal proti meji, smo si bili edini vsi člani delega- cije, da obstajajo najšir?e možno-sti za široko in prijajteljsko sode-lovanje s TMTF. Mene osebno pa je zelo začudilo to, da se danes v celi Turžiiji uporablja izključno latinica in da o fe-redži, fesu in podobnem ni ne duha ne slmha. — Občudoval sem načdn, kako je Ataturk odprasvil mnogo ostan-kov preteklosti. V svoji borbi za neodvisnost dežele proti »ipLjačka-?em« po prvii svetovni vojni je imel veliko oporo v Ijudstvu Ana-dol}e, ravno rako je v tej pokra-jiinii imel ogromno cporo, ko je radikalno izvajal svo>je daljnosež-ne reforme. Zato ie tuidii prenesel sedež gilavnega mesta iz s-u.ltan-skega Istanbuia v tedaj neznamo mestece Ankaro iin zgradil najmo-derneiše volemesto. KODELJA LILIJAN, predsednik mednarodnega oddelka. Študent, si na pravi poti ? Prepričljivo in očitno j« danes dejstvo, kako daleč se je razvila naša ljudska demo^kracija, do katere meje so se razvili socialistični odnosi in kakšen je ugled naše države v sve••* ••••••••• .••.••.«. »»mAm«« ¦«..«.••. •••••« ••••«•••• •»••••••• •«••«•••• •«•••»>•• .«»•..•. .*—*—•• ••••••. •••••• •••••• ••«••••• •••••>••• .«..«»•• .«..«..«« .•..••.«. .•»«..«• ••..«..•. .«>«.••.«. »«,#».#^*. .»..«..«. .«..«..«. ,a. ELEKTROTEHNA TEHNIČNO TRGOVSKO PODJET3E Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM UUBL3ANA UPRAVA: Parmova 33, tel. 20-092 PRODAJNI ODDELEK: Kotnikova 12, tel. 21-706 SKLADISCE: Kotnikova 12, teL 21-350 VAM NUDI3O VES ELEKTROTEHNIČHI MRTERIfiL DOMflCE IN INOZEMSKE PROIZVODNJE Z1ST0PSTV0 T0VARNE ELEKTR0M0T0RJE7 ,,RADE K0NCAR" ZAGREB UV0Z UVOZ |WtM».1»»l«l «1«»» .aMAM«. ¦|.,|h«I »•••••••• ««««>..»«««»»»«««««»««¦»«*« »•••• ••m*m« TRGOVSKO PODJETJE .1 I T O IJUBLJANA, Parmova 33 KUPUJE IN PRODAJA VSE VRSTE 2ITARIC IN MLEVSKIH IZDELKOV, STROCNIC IN GRAHORICE. * PREVZEMA V SHRANJEVANJE VAGONSKE KOLICINE TOVRSTNEGA BLAGA V SILOSE IN SKLADIŠCA »UPRAVA ŽITNIH SIL0S3V LRSa ZA NIZK0 NftJEMNINO TELEFONI podjetje ŽITO 23-141 20-079 direktor 20-877 Uprava žitnih silosov 23-141