Najhitreje rastejo med milijonskimi me-sti: Šangaj   (na  1000 prebivalcev letno 55),
C*xi^   VTr./*^                                  Tokio   (45)-   °.SSika   ^27)   in   Moskva   (27).
Stric Matic                                     Berlin   in   Pariz  pa  nazadujeta.   Če  pojde
s košem novic                                     tako   naprej,   bo   Newyork   kmalu   imel   9
¦   a  "-vseui   UUUl^_______________     milijonav   ljudi,   Šangaj   6   milijonov,   Mo-
^^^^^^^^¦^¦¦^^^¦^^¦¦^^^^^^¦1    skva 4 in pol milijona.
Letos obhajamo 200 letnico rojstva An-
tona Janše,  veščega čebelarja  in  slavnega         Neka italijanska tvrdka v Milanu si je
čebelarskega učitelja, čigar ime ni zaslovelo     izmislila 6m visok strelovod, ki se da zlo-
le po vsej   Evropi,  ampak  je  prodrlo  tudi     žiti   okoli   klobuka   in   nima  posebne  teže.
preko  morja.  Saj  je  ta  naš  znameniti  ro-     Namenjen  je predvsem  zaščiti  kmetov,  ki
jak   s   svojim   opazovanjem   odkril  v   živ-     jih. pri delu na prostem zateče nevihta. V
ljenju   čebel   važne   tajnosti,   ki   jih   niso     tem primeru se strelovod odvije in vtakne
mogli   razumeti  njegovi   sodobniki   in   tudi     v   zemljo.   Izumitelj   trdi,   da  strela   potem
poznejši   čebelarji  ne.   Antcn  Janša  se  je     ne more  zadeti kmeta.
rodil v Breznici na Gorenjskem, 20. maja                                     „ 1. 1734.
Na  binkoštno  nedeljo  je   umrl  v  Mari-
Ameriška vlada je dala našemu v Ame-     boru   sloJe5!ki. f13*^   J?si?   Kostanjevec
riki živečemu slavnemu rojaku Nikoli Tesli     ^.star.osVe nt }et  ?.ok?itl}kJe J"1 ro.jen 7-
na razpolago 40 km  dolgo železniško pro-     Vipavi,   18.   februarja  1.   1864   Kot  pisatelj
go  blizu  niagarskih   slapov,   da  dela  poiz-     Je   Kostanjevec   nadaljeval   delo   Levstika,
kuse z lokomotivo, ki jo žene z brezžično     J«rclca 'n  Kersnika,  pozneje  pa  se  je  na-
dovajanim   električnim   tokom.   Baje   nje-            j^^^^^^^^^^^^™^^^!^^^^^.
govi  poizkusi  dobro  napredujejo.                       :^HHJJ|HH^^^|^^Hh^^^^H
Izračunili   so,   da   ima   Evropa   železnih           H^p                        S^^^G^^^H
rud še za 58 let, ves svet pa za 64 let, ako          HjH                        S^^^BBHi
bo   poraba   vsako   leto   nekoliko   narasla.            H^m                    .^^SJH^^^BB
Okoli  leta  1500 so izdelali na vsem svetu           Hil                jL3&BBBBmL
okroglo 50.000 ton sirovega železa na leto,           flBuigl^* ^P^|P^^H|H^H
danes  pa   100  milijonov  ton.                             IIr^^^K"^    *,        ,.^^^^BK
*                                          liiBiBlr -:   & L^k 'J^uB^^H
Iz Honkonga poročajo,  da se je v Lu-           Bn^s     Jj&t d? * ^t^^^^^H
šangu v pokrajini Kvantungu  dogodila  ne-           Hi^B JhKIl   '!»4*     a^^^H
navadna  nesreča.   Gora  Kaiman,   ki   se  je           9Hk  a^9L       ^"~^^^^H
vdrla, je zasula  12 večjih naselbin. Hkratu           '^^^H ^H^K^H H&^^^^^B
je zasula  tudi  strugo reke  in  uničila več           SBV <Jt^^^^^KI^II^^^^H
čolnov  in ladij.  Reka  je krenila v  drugo           ^^H   ^^^^^^H^^H^^^H
smer,   v   dosedanji   strugi   pa   je   nastalo           '^^HkV li^^^^^^l^l^^^^H
mnogo vodopadov.                                    S^I^^^^^^^^^^^^^^^H
V  Ameriki  so  po  dolgotrajnem  delu  s           i^^^H^^^^^^^^^^^^^^I pomočjo fotografskih posnetkov izračunali,           ™^Bi^^^Hl^^liHHI^^^Ill da   šteje   vesoljstvo,   kolikar   ga   dosežejo
najmodernejši   optični    pripomočki,    okoli     slonil  tudi  na  Govekarja,  Meška in Can-
170 milijard zvezd.                                          karja.   Njegovo   pisateljsko   delovanje   je
*                                         bilo  zelo  plodovito   in   pestro,   saj   je  kot učitelj   imel  dober  vpogled  v  naše  pode-
V   Kolumbiji  teče   mimo   še   delujočega     želsko življenje. Pisal je zabavne in resne ognjenika Puraceja Jesihova reka (Rio Vi-     povesti ter slikal v njih življenje v trgih nagre).   Ta   reka   ne   nosi   zaman   svojega     in  mestecih.  Sodeloval  je  skoro  pri vseh imena,   okus  njene   vode   je  namreč  kisel.     slovenskih    leposlovnih    listih.    Tudi    naš Seveda ne prihaja to od jesiha, temveč od     »Zvonček« ga je dolgo vrsto let štel med žveplene   in   solne   kisline.   ki   se   nahajata     svoje sotrudnike. Kot samostojne knjige sa
v vodi in ki izvirata menda iz omenjenega     izšle   njegove   povesti:   Iz   knjige   življenja,      f
vulkana. Nobena riba ne more živeti v tej     Zivljenja  trnjeva pot, Krivec,  Zbrani spi-
reki, ki je prav za prav del reke Kavke in     si, itd. V Mariboru, kjer je preživel zadnja
se izliva po 680 milj dolgem toku v Ma^da-     leta, je bil Josip Kostanjevec izredno pri-     ' lensko reko.                                          ^*,!^&JJublJen   kot   duhovit,   dobrosrčen   in   dru-
*                    /o^^'   "'o<^aben  mož. Slava  njegovemu spominu!