TRGOVSKI n. Lic,n "" ',s,ca knjižnica L 'Jubljana. Casopfs mm trgovino, Industrijo in olirt. Uredniško in upravnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.9SS. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO MII. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 21. julija 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 84. Donos k vzrokom naše davčne preobremenitve. Že nad dve leti beremo skoro dan na dan pritožbe v našem časopisju brez razlike politične smeri, kako težko breme povzroča davkoplačevalcem vedno silnejše natezanje davčnega vijaka. Ne mine nobeno posvetovanje industrijcev, obrtnikov in trgovcev, da se ne bi tudi razmotrivalo, kako bi se ubranili pretežkih bremen. Sklepajo se razne resolucije in pošiljajo finančnemu ministru naravnost ali njegovemu delegatu v Ljubljani razne deputacije z zahtevami za odpomoč. Včasih se ni nikdar culo tako ostrih pritožb, dasi je vojna zakonodaja stavljala vedno večje zahteve na davkoplačevalce in večina odločujočih faktorjev finančne uprave razen šefa ni bila niti slovanskega mišljenja. Dosedaj vsem deputacijam zagotovljena dobrohotnost še ni prešla do dejanj, vsi v raznih časopisih objavljeni komunikeji so ostali na papirju, dejanja pa kažejo, da je ostalo in ostaja vse pri starem. Pred političnim preobratom so se na Kranjskem vsako leto vršila skupna posvetovanja vseh davčnih referentov. Sedaj se ne vrše več, dasi bi bila že z ozirom na vedno se menjajoče pridobitne razmere veliko bolj potrebna, nego so bila preje. Potrebna bi bila tem bolj, ker prizivnih obravnav ne votli več kakor preje šef finančne.uprave, ki vsled tega ne more sam neposredno vedeti, ali in v koliko ter v katerem oziru so posamezni davčni referenti prekoračili dopustno mejo davčne obremenitve. Svoječasne perijodične 'lustracije davčnih oblaj-stev od strani šefa samega ali deželnega davčnega nadzornika se vrše le še izjemoma in ob posebnih prilikah. In vendar bi bile najprimernejša pot preprečiti pretiranosti in doseči enakomerno obdačitev. Enakomernost obstoji sedaj le v tem, da se po celi Sloveniji čujejo ostre pritožbe nad nezaslišano davčno obremenitvijo. Ako in kakšna navodila se dajejo davčnim referentom, ki od časa do časa prihajajo privatno v Ljubljano in se ob tej priliki zglašajo tudi pri delegaciji, se odteza naši vednosti in presoji. Iz dejstva pa,^ da pritožbe nad previsokimi obdačbami nočejo pojenjati, bi se dalo sklepati, da se jih nikakor ne ovira, da vrše svoj posel po skrajno fiskalnih načelih. Da čezmerno in neupravičeno natezanje davčnega vijaka davkoplačevalce nehote sili, da primerjajo nekdaj in sedaj na škodo državne misli, je popolnoma razum-- ljivo in jasno. Sklicevanje na komisije, češ, da odmerjajo dohodnino komisije in da finančni organi niso odgovorni za previsoke ali napačne ocenitve, ni opravičeno, dasi imajo davkoplačevalci v komisijah samih večino. Kdor ima le količkaj vpogleda v ustroj davčnih komisij, bo moral priznati, da odloča o višini davka z redkimi izjemami edino le davčni referent, ker se le redko pripeti, da se komisijski člani za • kako obdačbo posebno zanimajo. Zbrani materijal sortira davčni referent sam. Komisija skoro praviloma pritrdi predlogu davčnega referenta, kajti ako bi hotela vsak posamezni primer do dobra premotriti in kritično presoditi pra-\ dnost praviloma ne podpisanih za-upniskm mnenj, bi mogla na dan ob- dačiti k večjem petdeset oseb in vsled tega zasedati cele tedne, predno bi mogla odmeriti davek v velikih okrajih, kakor na primer Ljubljana-okoli-ca itd. Takih žrtev na denarju, času in trudu ne more od članov komisij nihče zahtevati. Komisijski člani so večinoma navezani na podatke davčnega referenta, posebno, ker je le m'a-lokomu znano, da ima pravico pregledati vse davčne spise. Odvisno je torej popolnoma od vestnosti davčnega referenta, ako in v koliko ne presoja le davčnega postavka, katerega naj predpiše, ampak tudi posledice, katere s tem povzroči. Ako bi upošteval vse okolnosti predno se odloči za predlog komisiji, bi se moral večkrat prepričati, da dejanski dohodek komaj zadošča za plačilo javnih dajatev. Namen davčne odmere ni edino to, da se izkaže velike uspehe, ki se morajo potem v prizivnem postopanju znižavati, seveda potgm ko so prebivalstvo upravičeno razburili. Doberšen del krivde pri previsokih odmerah pa zadene tudi državno upravo sanio, ker ne daje svojim nameščencem lake eksistence, da ne bi zavidali najnižje manuelne delavce za njihove dohodke in ne prepreči, da ne bi mogli delati za njihov socijalni položaj neumestne primerjave dohodkov. dobrih industrijskih izdelkov, da bi veliko tega zamogli že izvažati, če bi bilo v nas več podjetnega duha. Marsikateri trgovec bi raje kupoval domače izdelke, ko bi zanje vedel in ko bi jih videl. V sramoto bi nam bilo, če bodo za letošnji Ljubljanski velesejem, ki se prične 29. avgusta, pokazali tujci več zanimanja, kakor pa domači pridobitni krogi. Tem kličemo: še je čas. Novi volilni red Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. obrte, izvoščke, prevoznike po suhem in po vodi in postreščke. Še je čas. Vsakemu mora pasti v oči veliko zanimanje tujcev za naš Ljubljanski velesejem. Francozi, Nemci, Angleži, Belgija, Celii in Italijani kažejo tako veliko zanimanje za naš velesejem, da mi ne moremo iti kar tako preko tega. Vsekakor streme ti tujci v prvi vrsti za osvojitvijo prvotnega teritorija v Jugoslaviji. Vse nove in mlade države imajo velike potrebe industrijskih produktov, posebno onih, katerih same ne proizvajajo. Zato omenjeni narodi prinašajo in razstavljajo na velesejmu svoje najboljše produkte, za katere žele najti novih tržišč. Za nas je to od velike koristi, ker nas i to najbolje uči, kako moremo sčasoma j tudi sami priti do istih proizvodov. Vsled tega ne moremo dovolj toplo priporočati vsem našim trgovcem, obrtnikom in industrijalcem, da pridejo na velesejem. Potrebno je tuje izdelke ne samo pregledati, ampak si jih dati razložiti ter točno proučiti sam način proizvajanja, kakor tudi stroške in pogoje za to. Velesejem mora biti neke vrste šola za pridobitnike in vse njihove interesente. Poleg samih inozemskih producentov pride na velesejem mnogo tujcev, da na licu mesta prouče naše lastne izdelke. Pridobitniki drugih narodov niso tako ravnodušni napram našim proizvodom, kakor je mnogo naših napram tujim izdelkom. Tuji pridobitniki znajo dobro računati in nikdar jim ni žal niti truda, niti stroškov, da nekaj novega vidijo in se nauče. Mi imamo dovolj prostora za razvoj lastne industrije, katere bi v resnici mogli imeti veliko več, kakor je pa imamo. Pred tujim svetom moramo' pokazati celo našo domačo produkcijo. Nihče od domačih industrijcev ne bi imel izostati od velesejma, 'tudi obrtništvo ne; če je poedinec prešibek, potem združeno! To ni samo moralna in stanovska dolžnost, ampak neovrgljivo je to tudi na korist vsakega poedinca. Mi imamo danes v Jugoslaviji že toliko in tako I. Odseki. § 1. • 1. Za upravno področje ljubljanske in mariborske oblasti ustanovljena zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani obstoji iz 48 pravih članov, ki so razdeljeni na tri odseke, namreč: trgovinski, obrtni in industrijski odsek. Vsak odsek ima 16 članov. 2. Po 4 člani vsakega odseka morajo domovati na sedežu zbornice. Po šest članov vsakega odseka mora domovati v okrožju ljubljanske oblasti, po šest pa v okrožju mariborske oblasti. Iz zborničnega področja izključujeta se kastavski okraj in Medjimurje. II. Volilne kategorije. § ‘2- A. Trgovinski odsek obsega: a) vso blagovno trgovino, izvzemši krošnjarstvo, prodajo tobaka, smodk, kolkov, poštnih znamk in smodnika; b) trgovinske pomožne obrti (kakor komisijonarska in špedicijska opravila, trgovinske agente, trgovinske mešetar- j je, skladišča, tehtalne in merske zavode); c) lekarniške obrti; d) pridobitne in gospodarske zadruge ; in društva, ki vrše kakšno trgovinsko : podjetje, kakor nakupne zadruge trgov-\ cev, skladiščne zadruge in konsumna \ društva; | e) novčna, kreditna in zavarovalna j podjetja, zlasti tudi hranilnice vseh vrst, | na vzajemnosti temelječe zavarovalne 1 zavode in gospodarske pridobitne zadruge, ki imajo namen pridobitek ali gospodarstvo svojih članov pospešiti z dovoljevanjem kredita (kreditne zadruge); f) prometna podjetja, vštevši državne železnice. Trgovinski odseli se voli v štirih kategorijah, in sicer treba za aktivno volilno pravico v I. volilni kategoriji plačevati vsaj Din 1000-— pridobnine vsako leto; II. volilni kategoriji vsaj po Din 300'— ali pa manj nego Din 1000'— pridobnine; III. volilni kategoriji vsaj po Din 75-— ali pa manj nego Din 300— pridobnine; IV. volilni kategoriji manj nego Din 75-— pridobnine. Vsaka teh kategorij voli štiri prave člane in štiri namestnike. B. Obrtni odsek obsega: a) podjetja izdelovalnih obrtov, iz-vzemši ona podjetja, ki so trgovinsko-sodno registrirana in imajo obenem znake tovarniškega obrata; b) podjetja gostilničarskih in krčmar-skih obrtov, vštevši prenočevanje tujcev; c) obrtna podjetja, ki prevzemajo obdelavo ali predelavo premičnih stvari za druge, če niso trgovinskosodno registrirana; d) pridobitne in gospodarske zadruge, ki vrše kakšno obrtno podjetje gornje vrste, kakor produktivne zadruge, ali imajo po svojih pravilih namen pospeševati obrtno gospodarstvo, kakor delovne zadruge, skladiščne zadruge, surovinske zadruge; e) druga, ne v kakšen drug oddelek uvrščena obrtna podjetja, zlasti stavbne Obrtni odsek se voli v štirih volilnih kategorijah, in sicer je treba za aktivno volilno pravico v I. volilni kategoriji plačevati vsaj Din 75'— pridobnine vsako leto; II. volilni kategoriji vsaj Din 50-—, pa manj nego Din 75-—; III. volilni kategoriji vsaj Din 25-—, pa manj nego Din 50-—; IV. volilni kategoriji manj nego Din 25—. Vsaka teh kategorij voli štiri prave člane in štiri namestnike. C. Industrijski odsek obsega: a) podjetja izdelovalnih obrtov, ki so trgovinskosodno registrirana in imajo obenem znake tovarniškega obrata; b) trgovinskosodno registrirana obrtna podjetja, ki prevzemajo obdelavo ali predelavo premičnih stvari za druge (kakor barvarnice, apreturni zavodi, tiskalne tovarne), dalje tiskarne, če njih obrat ni samo rokodelski; c) trgovinskosodno registrirana stavbna podjetja; d) rudnike, plavže, rudarske družbe. Industrijski odsek se voli v štirih volilnih kategorijah, in sicer je treba za aktivno volilno pravico plačevati v I. volilni kategoriji vsaj Din 16000— pridobnine vsako leto; II. volilni kategoriji vsaj Din 1200-— pridobnine, pa manj nego Din 16.000-—; III. volilni kategoriji vsaj Din 300-— pridobnine, pa manj nego Din 1200-—; IV. volilni kategoriji manj nego Din 300—. Vaka kategorija voli 4 prave člane in 4 namestnike. III. Aktivna in pasivna volilna pravica. § B. 1. Aktivno volilno pravico imajo one, vse državljanske pravice uživajoče osebe brez razlike spola, ki v zborničnem področju vrše kakšno trgovsko, obrtno, industrijsko ali rudarsko podjetje samostojno ali kot javni družabniki, pri pravnih ali vkupnih osebah, ki vrše kakšno tako podjetje, osebe, ki so kot predsednik ali član vodstva, prokurist ali poslovodja podjetja v to svrho od podjetja pooblaščene na način kakor to predpisuje zakon za prevzemanje obveznosti, ako 2. se od omenjenih podjetij plačuje pridobninski davek. Volilna pravica v IV. volilni kategoriji vsakega odseka ni vezana na noben minimalni cenzus, zadošča, da se plačuje sploh kakšen znesek pridobnine. S pridobninskimi zneski, navedenimi v § 2., je razumeti za pobiranje predpisane zneske državne splošne pridobnine ali državne pridobnine javnemu dajanju računov podvrženih podjetij brez vseh državnih ali samoupravnih doklad. § 4. Kot pravi člani smejo biti izvoljeni oni člani trgovskega, obrtnega in industrijskega stanu, ki so 1. državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki so dovršili 30. leto svojega življenja, imajo že najmanj 2 leti aktivno volilno pravico v zborničnem področju ali pogojev za volilnega pooblaščenca, in Slran 2. TIKiOVSKl LIST, 21. julija 1925. Štev. 84. 2. stalno dcftuujejo v zborničnem , področju. Osebe, ki niso državljani kraljevine ; Srbov, Hrvatov in Slovencev, in ženske j nimajo pasivne volilne pravice, pač pa aktivno, ako izpolnjujejo v § 8. navedene pogoje za njo. Pasivno volilno pravico imajo volilci le v onem odseku, v katerem imajo j aktivno volilno pravico; imajo pa pasivno volilno pravico v vseli kategorijah [ svojega oddelka. Niti voliti, niti izvoljeni bili ne more- ' jo oni, glede katerih obstojajo razlogi, ki jih po občinskih volilnih zakonih izključujejo od aktivne in pasivne volilne pravice v občinska zastopstva, kolikor pričujoči volilni red ne določuje drugače. IV. Izvrševanje volilne pravice. 8 5. Vsak volilec voli samo v oni volilni kategoriji, kateri pripada po določilih § 2. Osebe, ki vrše kakšno podjetje kot javili družabnik ali pa so na podlagi določb zakona ali pravil upravičene za vodstvo in zastopstvo kakšnega podjetja volijo v oni volilni kategoriji, kateri njih podjetje pripada po višini pridobnine. V to svrho jim izda podjetje pismeno pooblastilo, kakor ga predpisuje zakon in pravila za prevzemanje obvez. To pooblastilo prinese pooblaščenec s seboj in ga odda volilni komisiji. Isto velja za podjetja v likvidaciji. Kdor ima volilno pravico na podlagi več pravnih naslovov, jo more izvršiti samo v enem odseku in eni kategoriji. Takemu volilcu je v teku reklamacijskega roka na voljo, izjaviti se, v katerem odseku in v kateri volilni kategoriji hoče voliti. Ako te izjave ne poda, se uvrsti v ono volilno kategorijo, ki mu pripada najvišje obdačeno, temelj volilni pravici osnavljajoče podjetje; če so davčni zneski ob pripadnosti k več odsekom enaki, je izvršiti uvrstitev po redu oddelkov, v katerem so navedeni v § 2. Pri obratih, danih v zakup, pristoji volilna pravica zakupniku. Ako imajo osebe, ki so pod varstvom ali skrbstvom, v samoposesti kakšno podjetje, izvršuje volilno pravico v njih imenu oblastveno prijavljeni poslovodja. Pri podjetjih, ki so v likvidaciji, izvršuje volilno pravico eden izmed za zastopstvo upravičenih likvidatorjev, ki ga drugi za zastopstvo upravičeni likvidatorji za volitev pooblaste z večino glasov. To pooblastilo, podpisano vsaj od večine za zastopstvo upravičenih likvidatorjev, pri čemur se v število od katerega se računa večina, ne všteje pooblaščenec, je poslati glavni volilni komisiji v teku 14 dni po odredbi volitev. S podružnicami podjetij, ki imajo giavni za\ ud zunaj zborničnega področja, &e ia\na kakor s . samostojnimi podjetji, miuai’ sta glavni zavod in podružnica v zborničnem okrožju, se za poutago uvrstitve v kategorije vzame sivupni znesek pridobitnega davka. V obon primerih se izvrši uvrstitev v oni udaeiciv, kateremu bi pripadal ali kateremu pripada glavni zavod. V saka volilna kategorija voli sama zase ujej pripadajoče slevito pravih elanov in namestnikov. (Jlasovi raznih volilnih j kategorij se ne smejo združevati samo v eno volilno kategorijo. V. Odredba volitev. S 6. Pravi zbornični elani in njih naniest- ; uiki se volijo v neposredni in tajni vo-litvi na dobo 5 let. Kadar se med časom ene volilne dobe izprazni kakšno mesto pravega člana, tedaj zbornica za pravega člana pokliče namestnike, in sicer po redu, kakor so zapored dobili največje število glasov v dotični volilni kategoriji. Ob euolikosti glasov odločuje žreb. Namestniki poslujejo samo do prihodnje volilne dobe. Ako se med časom ene volilne dobe izprazni radi izločitve pravili članov in namestnikov več nego ena tretjina mest kakšnega odseka, je izvršiti dopolnilne volitve. Zbornica more v plenarni seji skleniti, da se nadomestne volitve izvr-še za vse izpraznjene zbornične mandate. Volitve odredi minister trgovine in industrije. Stroške volitev nosi zbornica. O potrebi ali umestnosti dopolnilnih volitev je zbornici ministru slavili predloge. (Konec sledi.) rmssmsBmaasss WUDDHA< MARK Ako piješ »Buddha** čaj, vživaš že na zemlji raji Trgovina. Odkup svilenih kokonov. Ministrstvo trgovine in industrije je sklenilo, da bo letos odkupilo od zasebnih proizvajalcev 15.000 kg svilenih kokonov. Prevoz konj. Prometno ministrstvo je odobrilo 20% no refakcijo od normalnega tarifa pri prevozu konj, ki so namenjeni za kolonizacijo grške Makedonije in sicer v tranzitu po naši progi Subotica-Djevdjelije. Ta refakcija velja od 20. aprila do 1. septembra 1925 in sicer pod pogojem, da je v transportu najmanj 500 vagonov konj, da gredo pošiljatve z direktnim mednarodnim tovornim listom do Djevdjelije, da je pošiljalec na vseh tovornih listih ena in ista pravna oseba iu da z originalnim tovornim listom dokaže, da je šla najmanjša količina 500 vagonov konj po progi Subotica-Djevdje-lije. Obenem mora z uradnimi grškimi dokumenti dokazati, da so konji izročeni grškim oblastem v svrho kolonizacije gršike Makedonije. Mednarodna razstava v Balu. V lialu (Švica) se vrši od 1. julija do 15. septembra t. 1. mednarodna razstava notranje plovbe in izkoriščanja hidraulične moči. Semenj v Aradu. Naše poslanstvo v Bukarešti naznanja, da se bo vršil vzorčni semenj iu razstava pohištva v Aradu od 1. do 10. avgusta t. 1. Prospekt dobijo interesenti v zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Cene v Franciji. V sled nizkega kurza francoskega franka se v Franciji cene za vse predmete precej dvigujejo. Indeks cen se je tekom meseca junija zvišal od 581 na 555 točk. •Pristojbine za izvorna izpričevala francoskega blaga. — Francoska vlada je odredila, da so izvorna izpričevala za blago v vrednosti izpod 100 zlatih frankov prosta vsakih pristojbin, za izvorna izpričevalo o blagu, ki je vredno nad 100 zlatili frankov, pa znaša pristojbina 5 zlatih frankov. Angleške indeksne številke. Angleški indeks za veletrgovino se je tekom meseca junija t. 1. znižal od 171-5.8 na 169.6 točke, to je za 2.1%. Najbolj so se pocenila živila iu meso, za katere je izkazoval indeks v maju še 165, v juniju pa samo 158 točk. Jugoslovanska naročila v Škodovih tovarnah. Po vesteli iz Plzna so dobile Škodove tovarne te dni od jugoslovenske vlade naročila po vrednosti 12 milijonov dolarjev. Dobava se ima vršiti v teku dveh let. Češkoslovaške železarne so si zasigurale velik kontingent iz bosanskih rudnikov železne rude, zlasli iz Ljubije. Kriza v nemških tovarnah lokomotiv. Nemška industrija lokomotiv preživlja občutno krizo. Velika tovarna lokomotiv Hendžel & sin Kassel, ki je večkrat dobavila lokomotive tudi za našo državo, je odpovedala za 1. avgusta delo novi partiji delavcev in sicer celokupno 1500, tako bo dotičnega dne v tej tovarni zaposlenih okoli 8000 delavcev, medtem, ko je zaposlila tovarna pri normalni produkciji nad 9500 delavcev. Svetovna kriza v premogovni industriji. Iz Londona in Pariza prihajajo poročila, ki pesimistično slikajo položaj premogovne industrije. Stagnacija v produkciji premoga na Angleškem povzroča široko gospodarsko krizo, ki sega v Ameriko. Amerika pazljivo motri gibanje angleških rudarjev, katero gibanje se polagoma razširja tudi na evropski kontingent. Francoski rudarji se ravnokar pripravljajo k akciji, da preprečijo znižanje rudniških mezd in povišanje delovnika. Nemški rudarji niso pripravljeni nadalje trpeti znižanih plač in povišanega urnika. Z veliko napetostjo slede posvetovanjem 200 delegatov anglešlrh rudarjev \ Scarboroughu. Angleška vlada se trudi konflikt med rudarji in lastniki rudnikov poravnati potoni nepristranskega sodnika, kateremu naj bi bili prideljeni zastopniki rudarjev in rudarskih industrijcev. Angleška vlada je še vedno prepričana, da se ji bo posrečilo preprečiti splošno rudarsko stavko, l rezervni zaklad pa iaiV>v '? Din- V prometu se naha- 9 495e000 Din0 izkazane v bilanci z y,"tyo.uuu Din, nove gradeče sp ladie pa s 14,412.000 Din. J : biti steklenice z etiketo opremljene, ki ( nosi tozadevno opozoritev. Take etikete j se dobijo pri tvrdki V. Weiksl v Mariboru. — Načelnik. ^ o ^ v w ^ / t • v • (••• • • • f • • •• • 'j* Z' X* • • • •« /• • • • • • •) X* •••••# * V • \ V *J Razno. M )ZIAT0R0G TERPEHTIHOVO MILO Znižanje prevoznine za pivo. — Prometno ministrstvo je izza dne 15. julija t. 1. prevoznino za pivo izdatno znižalo. Po novi tarifi znaša prevoznina za 100 km 1060 Din (dosedaj 3100 Din), za 200 km 1820 km (dosedaj 5460 Din) in za 300 km 3250 Din. Izvoz in uvoz. Uvoz italijanske moke. — V zadnjih mesecih so dohajale v našo državo precejšnje množine amerikanske pšenice, po navadi 200—300 vagonov na teden. To pšenico so mleli naši, lirvatski in deloma tudi vojvodinski mlini in imeli vsled tega vsaj nekaj dela. V zadnjem času pa je pričel uvoz amerikanske pšenice pojemati in se je pričelo uvažati italijansko moko, ki je za enkrat še prosta carine. Domači mlini trpe vsled tega ogromno škodo, ker je italijanska moka vsled nizkega kurza lire cenejša nego domača moka. Precejšen del italijanske moke dohaja k nam pokvarjen, ker se prevaža v pokvarjenih vagonih. Carina. Še k uovi carinski tarifi. Od ljubljanskega manufakturista smo dobili: K članku pod naslovom »K novi carinski tarifi« v št. 32. »Trgovskega lista« naj mi bo dovoljeno nekaj opazk: Da ne more naša država izhajati brez davkov, je naravno, ker ni države, vsaj jaz je ne poznam, ki ne bi z da vid, s taksami, carinami, na ta ali drugi način dobivala svoje dohodke, toda da se morajo iskati dohodki v previsokih carinskih postavkah, to ni nikjer rečeno. Naš uvoz tekstilnih predmetov predstavlja vrednost približno treh milijard; kako naj izhaja pa n. pr. Češka, kateri razun surovega bombaža ni treba uvažati niti kosa blaga, je drugo vprašanje? — Trditev, da bo ostala sedanja tarifa le toliko časa v veljavi, dokler se ne zaključijo trgovske pogodbe, dokazuje jasno, da se ni pri carinski tarifi oziralo na predloge zainte-resirancev in poznavalcev razmer. Večno kolebanje je pa, po mojem mnenju nezdravo. Trgovec sam mora n. pr. prevzeti blago, na katero znaša carina 40%. Trgovec B. bo to blago dobil, ko se bo carina znižala n. pr. na 20%. Trgovec A. bo imel še dolgo časa v zalogi blago, ki ga je stalo 20 Din -f- 40% carine, toraj 28 Din, dočim bo imel trgovec B. isto blago za 24 Din. Trgovec A. bo zahteval za blago 31 Din, trgovec B. ga bo pa dal lahko za 28 Din in bo percentuelno več zaslužil. Tako kolebanje ni zdravo niti za trgovino niti za državo samo. Na pri-prosto sukno je znašala carila že po starem 65%, sedaj se je pa še dvignila. Oni, ki so izdelali take postavke, niso pač pomislili, da mora ubogi delavec ali tudi uradnik plačati pri nakupu treh metrov car,ine- Namesto da bi se sklicali zainteresirano, ki naj bi skupno z zastopniki prizadetih ministrstev določili postavke na podlagi praktičnih izkušenj, se je eksperimentiralo z agiom in ga povečato od 300 na 500, 800, 1000, 1100 in 1200 A, tako da je že presegel pariteto, zbog česar se je moral sedaj znižati. Tudi glede upostavitve novih industrij ne smemo biti preoptimistični, ker je danes to zelo draga in riskantna stvar. Kdo bo kupil danes n. pr. stroj za 500.000 Din? Kje bo najprej vzel denar in kdo mu garantira, da se bo vsota mogla obrestovati? Že stara carinska tarifa je predvidevala za posamezne predmete previsoke postavke. Da bi se te še zvišale in to samo z ozirom na predstoječa trgovska pogajanja? Trgovec, ki mora med tein časom uvaževati blago po visoki carini, bo moral poleni, ko se bo carina znižala, prodajati svoje zaloge z izgubo, v katero ga bo pač prisilila konkurenca. Brez dvoma se mora domača industrija ščititi, ta zaščita pa ne sme biti tako prevelika. Carina na pletenine je znašala že po starem 35% do 40%, sedaj se je povišala, tako na primer pri nogavicah na 70 do 80%, t. j. na en par ženskih nogavic je plačati 6.50 Din carine. Nastane sedaj vprašanje ali naj trgovci kupujejo že sedaj blago in plačajo visoko carino in naj po sklepu trgovskih pogodb znižajo ceno v lastno izgubo ali , naj stornirajo vsa naročila in nakupijo j blago šele potem, ko bodo nove trgov-: ske pogodbe že v veljavi? Želeti je, da t bi država sklenila z vsemi sosednimi državami čimprej trgovske pogodbe, zlasti naj stori to s Češko in Avstrijo-, da pridemo tako že vendar do znižanih ta-, rif. Naj bi vse kritike, ki so se slišale iz najrazličnejših krogov o novi carinski tarifi, podučile merodajne faktorje, da je treba pri izdaji vsakega zakona, tarife in kateregasibodi ukrepa, ki se tiče gospodarskih razmer v državi, vedno prej zaslišati mnenje trgovcev in indu-strijalcev, in naj bi se z eksperimenti navzgor in navzdol že enkrat nehalo! —X. Carinski prejemki v tretji desetini meseca junija 1925. — Carinarnice v naši kraljevini so v tretji desetini meseca junija 1925. pobrale 49,379.401 Din carine. Največ so pobrale carinarnice v Beogradu (10,490.319 Din), v Zagrebu (8 milijonov 834.140 Din), v Novem Sadu (2,490.234 Din), v Mariboru (2 milijona 346.427 Din), v Ljubljani (2,253.333 Din), v Skopiju (2,261.834 Diin) in v Subotici (2,263.947 Din). Od ostalih carinarnic v Sloveniji so največ pobrale carinarnice v Gornji Radgoni (130.694 Din), na Jesenicah (450.483 Din) in na Rakeku (407.354 Din). — V mesecu juniju t. 1. ,se je pobralo v celoti 148 milijonov 736.262 Din, v mesecu maju t. 1. 185,760.691 Din in v mesecu aprilu t. 1. 164,271.795 Din carine. Carinjenje kave iz Eritreje. — Pri uvozu kaye, ki dohaja v našo državo iz italijanske kolonije Eritreja v Afriki z izvornim izpričevalom tržaške trgovske zbornice, se pobira maksimalna ‘carina, ker v pogodbi z Italijo ni dogovorjeno, da se pobira pogodbena carina tudi za blago, ki prihaja iz italijanskih kolonij. Iz naših organizacij. Trgovski gromij za okolico Maribor opozarja vse trgovce v svoji okolici, kateri prodajajo kisovo kislino, da se ravnajo po naredbi, objavljeni v »Trgovskem listu« dne 30. junija 1925, ki pravi, da se kislina nad 20% močna sme le odraslim ljudem prodajati in da morajo Novi trgovski minister. — V radikal-| no-radičevski vladi je poverjen resort trgovinskega ministrstva g. dr. Ivanu Krajaču. G. dr. Krajač je doma iz Senja v hrvatskem Primorju in je sedaj 48 let star. Študiral je v Zagrebu in je po poklicu odvetnik v Jastrebarskem. Dr. Krajač se je od nekdaj posebno zanimal za narodno-gospodarska vprašanja in velja za strokovnjaka v davčnih in valutnih vprašanjih. Politično je prvotno pripadal hrvatski zajednici, a v zadnjem času se je odločno naslonil na Radičevo stranko. Dovršitev pogajanj meri našo kraljevino in Ogrsko. — Pogajanja, ki so se v zadnjem času vršila v Beogradu v svrho nekaterih prometnih železniških in drugih konvencij, so dovršena. Obe delegaciji so deset konvencij že parafirale. Med temi so najvažnejše: konvencija o izdajanju in vidiranju potnih listin, konvencija o obmejnih postajah, konvencija o tranzitnem prometu, konvencija o medsebojni pravici pomoči in konvencija o železniški tarifi. Parafirati se namerava nadalje še: konvencija o zavarovalnih družbah, konvencija o depojih in konvencija o pokojninah. Vinski zakon. — V poljedelskem ministrstvu so se dovršila pripravljalna dela za sestavo vinskega zakona. S tem zakonom se namerava urediti vprašanje pridelovanja in potrošnje vina in vinske trgovine. Avstrijsko - italijanska pogajanja za odpravo potnih listov. Avstrija se z Nemčijo pogaja za odpravo vizov, sedaj se vrše pogajanja tudi z italijansko vlado z istim namenom. Zvezno ministrstvo . upa, da bodo pogajanja uspešna. Konkurenca Hamburga Trstu. Največjo konkurenco Trstu dela Hamburg v sladkorni industriji Češkoslovaške. Glavna središča slaclkorne produkcije se nahajajo v severni in srednji Češtki. Manj na Moravskem in v ostalih predelih Češkoslovaške. Na severu se nahaja pas velikanskih sladkornih tovaren v Ustju, Schonprisenu in Nestomicah, z drugimi tovarnami v mestih: Peček, Rakovica, Kostelec, itd. Oba vodilna pasa češke sladkorne produkcije napotujeta svoj izvoz po reki Labi v Hamburg. To pa zato, ker so prevozne tarife znatno nižje nego pri prevozu via Trst. Prevozna tarifa za en vagon sladkorja iz kraja Ustje-Nestomice je cenejša za 1.15 šter-lingov po Labi do Hamburga nego po železnici do Trsta. Iz praškega rajona je prevoz enega vagona v Hamburg cenejši za 0.15 šterlingov nego v Trst. V tej razliki je razlaga, zakaj je Hamburg talko izdaten konkurent Trstu. In dokler ne pridejo italijanski merodajni činite-lji temu v okenn in dokler se v Trstu ne spremeni primerno, ali točneje rečeno: ne poenostavi vse pristaniško poslovanje, bo Hamburg prehiteval Trst kljub vsem konkurencam, kajti tudi češki trgovec in industrijalec sta — računarja. Padanje brezposelnosti v Angliji. Iz statističnih podatkov, ki jih je objavilo notranje ministrstvo, je razvidno da je bilo v Angliji 6. julija 1,300.000 brezposelnih, t. j. za 3953 manj kakor v tednu 6. julija, ampak za 275.749 več kakor istega dne leta 1924. Državna borza dela v Mariboru. Od 12. do 18. juliia je bilo pri tej borzi prijavljenih 96 prostih mest, 308 oseb je iskalo službe, v 84 slučajih je borza posredovala uspešno in 31 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 18. julija pa je bilo 3852 prostih mest prijavljenih, 5775 oseb je nskalo službe, v 1613 slučajih je borza posredovala uspešno in 422 oseb je odpotovalo. Zločinci in obrambna sredstva. Z bojaznijo čitamo vsaki dan v časopisih o roparskih napadih, umorih, ravnovrstnih tatvinah itd., ki ogrožajo naše življenje in lastnino ter nam povzročajo dnevno milijonsko škodo in nešteto razburljivih neugodnosti. Razburljivo in nesigurno življenje in vedni straii pred zločinci postane lahko usodepolno. Če tudi smo zavarovani proti požaru in vlomu ter imamo zavarovalne naprave, še vedno nismo dovolj sigurni napram drznim zločincem. Treba nam je torej spoznati trike, navade in prekanjenost zločincev, upoštevati moramo neštevilno drugih okolnosti, če se hočemo uspešno varovati in braniti pred njimi. Vedeti moramo tudi, kako se je nam ravnati v slučaju kakega zločina, da v svoji nevednosti na licu mesta ne uničimo ali zabrišemo sledove, ki so važni za preiskavo. Brezštevilni so slučaji, ko smo postali žrtev zločina le vsled svoje prevelike zaupljivosti, neznanja ali nemarnosti. Zategadelj na očitajte javnim organom, če jim ni vedno uspelo dobiti vašo lastnino nazaj. Sloveči kriminalisti priporočajo, da se naj prebivalstvo, kolikor le mogoče v kriminalistični vedi vzgoji. Kako se uspešno zavarujemo in ubranimo vlomov in drugih kaznivih dejanj, daje kri-minalno-strokovne nasvete in navodila Ivan Toplikar, višji policijski nadzornik v pokoju, Rimska cesta 9, od pol 11. do 1. ure. popoldne. Tajnost zajamčena. 4HMMMUM1 iHMIIIUnči■ I Ljubljanski borza. V pundcljek, 20. julija 1925. Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 66.50, bi. 68, zaklj. 68; Loterijska 2 'A% državna renta za vojno škodo bi. 240; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, blago 250; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 100, zaklj. 100; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 805, bi. 810; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 105, bi. 130; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 350, bi. 360; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb bi. 45; »Stavbna družba d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180; 4'A% zastavni listi Kranjske dež. banke den. 20; 4'A% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20. Blago: Les: Deske monte, 20 m 25 mm, fco meja bi. 500; remeljui 35/70, 60/60, 80/80, monte, fco meja bi. 580; hrastove vozovne deščice 43 mm 2.65, 53 m 2.85, fco meja den. 1250; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakladalna postaja 4 vag., den. 19, bi. 19, zaklj. 19. — Žito in poljski pridelki: Pšenca Hard-\vinter II., fco Postojna trans. bi. 430; pšenica, Bačka, nova, par. Ljubljana bi. 365; pšenica, sremska, nova, par. Ljubljana bi. 360; koruza, slavonska, par. Ljubljana 2 vag., den. 230, bi. 230, zaklj. 230; fižol, ribničan, orig., fco Ljubljana den. 300; laneno seme la, fco Ljubljana den. 550; krompir, novi, fco štajerska postaja bi. 85; ječmen, domači, fco Ljubljana den. 200. Tržna poročila. Ponovno znižanje cen telečjega mesa v Ljubljani. Z 31. julijem se dogovorno s prodajalci teletine zniža prodajna cena za telečje meso sledeče: teletina I. vrste 20 Din, II. vrste 16 Din kg. Od julija se je znižala cena teletini I. vrste pri kilogramu za 2 Din ter I. vrste za 1 Din. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubjani. Ljubljanski trg. Prošli teden je bil ljubljanski trg, razen sobote, slabo obložen. Podražile so se domače češnje, ker so zadnje, jurčkov pa sploh ni bilo na trg. Prodajal se je že domači fižol prek-ljičar, buče ter kumarce. Mesa se je le malo prodalo, živahnejša je bila kupčija s sadjem. Cene teletini se je znižala za 2 Din pri kilogramu. Včeraj so bile na trgu sledeče cene: Meso (v mesnicah): govedina L 19, II. 10 (na trgu) I. 18, 11. 15, III. 9; teletina I. 20, 11. 17; svinjina I. 27.50, 11. 23, III. 20; slanina: ribe in salo 27.50, trebušna 24, na debelo 23 do 25, mast 27.50—32, koštruni 15, kozli-čeviua 22. Perutnina: piščanci 12.50 do 22.50, kokoši 25—35, petelini 25—40, raca 20—30, gosi 25—35, domači zajci 12 do 18 Din komad. — Mleko in mlečni izdelki: mleko na dom postavljeno 3, v mlekarnah 2.75, na tegu 2.50 Din liter; čajno maslo 60, maslo 45, sirček 10, med 24 Din kg, jajce I—1.50. Kruh: beli 7, črni 6, rženi 6 Din. Zelenjava in gobe: ajserca 2—3, endivja 2—3, zgodnje zelje 2—3, kislo 3, ohrovt 5—6, karfijola 20 do 22, kolerabe 3—5, špinača 7—8, paradižniki 7, kumare 3—4.50, buče 3, stročji grah domači 2.50—3, luščeni 20, stročji fižol 2.50—3, čebula 3.50—4, češenj 15, krompir novi 1.75—2, repa 1—1.25, korenje, peteršilj in zelenjava za juho 10—12 Din za kg. Sadje: češnje 4—12, jabolka 6—10, hruške 6—14 Din za kg, oranža 1.50—3, limona 0.50—3 Din za komad, breskve 25, marelice 12—18, slive 7, agras 7, reineclaude 14—15 Din za kg, liter Črnih jagod 1.75, rdečih 5 Din.* Mariborski trg (dne 18. julija 1925). To pot so kmetje pripeljali 30 s krompirjem, 35 s čebulo in drugo zelenjavo in 25 s sadjem naloženih voz na trg. Kupčija pa se je razvila že rano zjutraj. Tudi to pot je bilo hladno vreme vzrok, da je prišlo 17 slaninarjev na trg in tudi to pot je vreme vplivalo na cene, katere so bile svinjini 25 do 35 Din, slanini 25 do 30 in drobu 20 Din za kg. Domači mesarji pa konkurirajo s cenami med seboj in zato so te zelo različne. Goveje meso se je prodajalo po 10 do 19, telečje 12.50 do 20, svinjsko 17.50, klobase 25 do 35, prekajeno meso 30 do 40, loj 10 do 12 in drob po 7 do 15 Din za kg. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 1400 komadov. Cene so bile približno iste kakor pretečeni teden in sicer piščancem 15 do 20, večjim 25 do 60, kokošem 30 do 50, racam in gosem mladim 25 do 30, starim 60 do 100, puranom mladim 30 do 35, starim 60 do 120 Din, kozličem 40 do 80, domačim zajčkom 7 do 40, kanarčkom samcem 100, samicam 35, grlicam 25—35, ščetom (mladim psom) 30 do 40 Din. Zelenjava, sadje in druga živila. Cene krompirju 6—6.50 za mernik (7 in pol kg) oziroma 1.50 do 2 Din za kg, čebuli lanski 5 Din za kg, letošnji 2 do 3, letošnjemu česnu 3 do 5 Din za venec, ohrovtu 1 do 1.50 Din, ohrovtovi repi 0.75 do 1 Din za komad, solati 3 do 5 Din .za kg, glavnati solati 0.50 do 1.50, braziljanski 1 do 2 Din komad, kumaram 0.25 do 3 Din komad, stročjemu grahu 5, stročjim pasuljem 5 do 7 Din kg, luščenemu grahu 7.50 Din za liter. Črešnjam (ki se dobivajo le še tupatam) 8 do 12, jabolkam in hruškam (letošnjim) 8 do 12, slivam ranim 6 do 8, okroglim 6, marelicam 15 do 18, breskvam 18 do 25, ribizlu 12, smokvam 16 do 20, posušenim figam 10 do 16 Din kg, jagodam 8 do 12, borovnicam 2 do 2.50, malinam 6 do 10 Din liter, pomarančam 1 do 3, limonam 0.50 do 1.50 za komad, siru tra-pistovskemu 32 do 35 kg, sirčku 1 do 8 Din za hlebček, maslu surovemu 40, ku- | hanemu 54 Din kg, karfijoli 3 do 12 Din komad, mleku 2.50 do 3, smetani 11 do 14, maslinemu olju 24 do 26, bučnemu olju 18 do 20, malinovcu 35 Din liter. Cvetlicam različnim 0.50 do 6 oziroma z lonci 15 do 75, palmam z lonci 25 do 100 Din komad. Lončena in lesena roba 0.50 do 1.60 Din komad, lesene vile za seno 15 do 20, grablje 20 do 25, brezove metle 2 do 5 Din komad. ; Seno in slama na mariborskem trgn. V sredo 15. t. m. so kmetje pripeljali 14 vozov sena in 2 voza slame, v soboto 18. t. m. pa 8 vozov sena in 10 vozov slame na trg. Cene so bile senu 50 do 70, slami ' pa 25 do 35 za 100 kg oziroma 1.25 do 1.75 Din za snop. j Dunajska blagovna borza 18. julija. Notirale so v šilingih za 100 kg vštevši davek na blagovni promet brez carine: pšenica, Manitoba III. 56—56.50, Rosafe : 52—53; rž nova, domača 38.75—39.25, ! madžarska 38.25—39.25; ječmen 33.50 do 34.50; turščiea 32.50—33.50; oves domači 43.50—44.50; La Plata 43—44, seve-roamerišiki 44—45; seno 11—12; slama -11—11.50. Dobava, oroHaia, Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje ponovno pismeno dražbo za dobavo 709 ton rujavega premoga s 4800 kalorijami, 440 m3 suhih bukovih drv in I 168 m3 mehkih drv. Dražba bo 30. julija 1925 ob enajstih v pisarni te direkcije. Pogoji so na vpogled in se dobivajo v ekonomnem odseku za 20 Din. V-sak ponudnik mora položili 5% kavcijo ponu-dene vrednosti najkasneje do desetih na dan dražbe pri pomožnem uradu te direkcije. Dražbe se more udeležiti le, kdor je vpogledal ali prevzel pogoje. Dobave. Odelenje za mornarico v Zemunu sprejema do 6. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 5000 jermenov za panta-lone. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 29. julija pri intendanturi : Timočke divizijske oblasti v Zaječaru glede dobave ovisa in otrobov, dne 30. : julija t. 1. istotam glede dobave sena in i dne 31. julija t. 1. istotam glede dobave slame. — Dne 3. avgusta t. 1. pri Artilerijski radionici v Ljubljani glede dobave raznega kovinskega materiala (jekla, j osovin, pločevine, vijakov, bakrenih za- 1 kovic, posteljnih vzmeti itd.) — Dne 4. : avgusta t. 1. pri Artilerijski radionici v ! Ljubljani glede dobave nafte in strojnega olja za Diesel-motorje. — Dne 5. av- : glista t. 1. pri Artilerijski radionici v 1 Ljubljani glede dobave usnja. — Dne 14. avgusta t. 1. pri upravi državnih m ono- j polov v Beogradu glede dobave 600.000 j komadov vreč od jute; pri direkciji dr- j žavnih železnic v Sarajevu glede dobave | razne opeke ter glede dobave košar za i premog. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki \ so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornic* v Ljubljani interesentom na vpogled. S t* »5 £ ► O O BS s S) rti »P*, (S »o 9 h 0 e s •rt & rt* •p« U up m N (8 « i i Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj . o ... Sf OEWER‘RECORD Vrhunec finomehanike. Zastovstvo: LudovIIi Baraga« Ljubljana, Selerttaurgrova ul. 6/1. Originalne potrebščine asa Opalograph (Fixat, Preservat). TISKARNA MERKUR , Trg.-ind. d. d. LJUBLJANA Simon Gregorčičeva ulica št. 13 lli!!ll!lillllli!M!llillllllll!i!iill'!lllliilli!!i Tiska časopise, posetnice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah Lastna knjigoveznica llttillllllllllllilllltllilDiBIHIBBBmitttm Telefon št. 552 Račun pri pošt. ček. UR“| ši. 13.108 52 'ZJ Kupujte samo pri JOSIP PETELIHCU LJUBLJANA otroške majce, domske nogavice, kopalne hlače, kravate, naramnice, galanterijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike, nofnlija cenn na veliko ln malo blizu Prešernovega spomenika ob vodi. j za rum, konjak, likerje in žganje ! Ekstrakti m aroma j za nealkoholne pijače vseh vrst 1 Koncentrirani sadrsi i ni..! zo oromallziranje kan-j kmi ditov ln sladčič j PRAUI MALINOVEC ! Ssdni grog (Pumch) = Limonov sok = priporoča: Srečko Potnik in drug Ltebijana, Keteikovs ui13 * !! Zahtevajte cenike !l HEgggBBgaBBgMB - Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Liilliit Zaloga svež« pražen« kara, mletih dišav in rudninske vode Točna tal solidna postrvih« I Zahtevajte ceniki Kolesa m šivalne Stroje kupujte edino le pri Josip Petelinc-u znamke OrltSBner, Ph5nix in Adler ter posamezne dele za kolesa in stroje, pneumalike, igle Lamerr. Ljubljana, bliiu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen. Na velikoI Na malo! Dobrovoljačka banka d. d. v Zagrebu, podružnica Ljubljana AFILIRANI ZAVOD: Banke čehoslovaških legij v Pragi z njenimi 21 podružnicami v Čehoslovaški ter delniško glavnico od Kč 70,000.000-— ter rezerv, fondom od Kč 30,000.000 — ter vlogami nad Kč 800,000.000’ . Popolno vplačana delniška glavnica Din 5,000.000-—. Rezerve Din 750.000 —. — Brzojavi: „DOBROBANKA“, Ljubljana. — Telefona: 5 in 720. Prevzema vloge na hranilne knjižice in na tekoče račune ter jih obrestuje kar najugodneje. — Obavlja vse bančne posle najkularitneje. t. Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgov*ko-indu»trijska d. d., Ljubljana. — D rednik dr. I. PLESS. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.