GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Kouni Delavnbga Ljudstva. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. “OD BOJA DO ZMAGE”! ^ “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Št©V. 20. “Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 15. maja 1908. Leto VII. O zborovanju"P. J. Dolgo željena konvencija je vendar prišla. Delegatje so se sni-dli v obilnem številu in kakor vse zgleda bo se zopet napravil mir in red v Jednoti. To je bila naša želja in želja vsih članov S. N. P. J. Klobučar kakor se vidi bo oddal blagajno pravilno izvoljenemu odboru in potem prenehajo sodne homatije. Preidimo na konvencijo in podajmo čitateljem ob kratkem tok konvencije in delovanje delegatov. I. seja. Zborovanje se je pričelo v pon-deljek. 11. maja ob pol 10 uri. O-tvoril jo je predsednik. Navzočih je bilo 65 delegatov in 11 članov glavnega odbora. Najprvo so se pregledovala pooblastila delegatov. Debata o pra-voveljavnih izkaznicah je trajala tri ure. Druga točka je bila: Sprejme se-li stenograf za konvencijo in poleg tega še dva navadna zapisnikarja. Odklonil se je predlog glede stenografa. II. seja. Začetek ob Vež uri. Došel je novi delegat nekega društva. Nato sta se izvolila dva zapisnikarja. Prešlo se je na vprašanje — oddaja blagajna. Nasveti in predlogi so bili različni. Jedni so zahtevali, da se zasliši ves odbor, drugi so bili zopet, da se zasliši samo Klobučar. Cula se je splošna želja, da bi se zaslišal stari glavni odbor, Volitev pa je določila, da se pokliče samo Klobučar prihodnji dan. Na to dolgo trajajočo debato je podal obširno poročilo predsednik konvencije. Nanašalo se je večji del na sitnosti in pota k sodnijam ; v splošnem je bilo vse poročilo več ali manj nejasno, ker se ni opiral na nikake zapisnike. Došlo je ¡nekaj pisem in pozdravnih telegramov. Zborovanje se je zaključilo' ob 6. uri. III. seja. Drugi dan se je zborovanje pričelo s očrtanim dnevnim redom: — Klobučar pride glede blagajne k zborovanju. — Pričakovalo se ga je vsled tega, ker se ga je prej ta dan pozvalo s “speeial delivec” pismom, da ima priti na odgovor, kaj je vendar s blagajno. Delegati so se čudili, da Klobučarja ni v dvorano. Mnenje je bilo različno. Nekateri so trdili, da mogoče ni dobil pisma, drugi, da se morda ogiblje konvencije in da sploh ne misli oddati blagajne. Konečno se je sklenilo, da se z vso zadevo počaka do poludne. Na razpravo je potem prišla zadnja konvencija, je-li bila pravilna ali ne ? Debata j e bila dokaj burna in mnenja različna. Volitev je bila odločila, da se zadnja konvencija odobri. Sklep zborovanja ob 12 uri. IV. seja. Zborovanje se je otvorilo ob %2 uri pop. Došlo je nekaj pozdravov in protest društva “Slo venec” št. 68, ki se pritožuje, zakaj ni njihov delegat sprejet, ker je bil ponovno pravilno zvoljen s 18 proti 1 glasu. Dopis vseeno ni bil sprejet, dasi je bilo podpisa-pisanih 18 članov vstevši odbornike. Na to se je prešlo na zadevo — blagajna. Delegacija je zahtevala pojasnil, kaj se misli vendar vkre-niti zaradi oddaje blagajne. Na to je delegat Bernik s častno besedo obljubil, da pride Klobu- čar ob 5 uri k zborovanju. Klobučar pride ob 5 uri v spremstvu svojega odvetnika, kateremu se je dovolilo, da sme govoriti in pojasniti ves zamotani položaj. Dokazal je, da volitev ni bila pravilna na zadnji konvenciji. Toraj dokazano je bilo, da volitev je bila protizakonita toraj neveljavna, Klobučar pa je izjavil, da odda blagajno pravilno izvoljenemu blagajniku, ako ga sprejmejo nazaj v društvo “Slavija” št. 1 S. N. P. J. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Za drugi dan se je določilo, da bode brat Klobučar poročal natančneje o celi stvari. V. seja. V sredo jutro. Najprej se je vnela debata glede pomanjkljivega zapisnika. Na to je poročal brat Klobučar. Njegovo poročilo je bilo jako obširno, ki je obsegalo vse točke, ki so bile že priobčene v “Glas Svobode”. Zaključek seje ob 12 uri. VI. seja. Tajnikova poročila in afera Windisch, pri kateri se je ovrglo njegovo zahtevo za podporo in iz-plačanje usmrtnine. * V prihodnji izdaji podamo še ostanek konvenčnih sklepov, s či-mur bomo zaključili vsako na-daljno polemiko glede S. N. P. J. Jedno ta je dosti dolgo stala nepremično in sedaj se bo treba zopet prijeti vsestranskega dela, da zopet napreduje s podvojeno močjo. PRED 50 LETI je bila v Ameriki korupcija na dnevnem redu, kakor je danes. Dolar je bil vse gamo gočem ; prodrl je vse zidovje in vest — no, vest je bila postranska stvar. Ko je leta 1857 v Ameriki bila velikanska kriza, prišlo se je brezmejni slepariji v združenih državah na sled. Pervenstvo so si pridobile železniške družbe. Veliko miljonov oral zemljišč, so od zvezne države dobile v “dar.” Da se je pa ta “daritev” izvršiti mogla, je bilo potrebno, da so dotične države stavile priporočilne predloge na zvezno državo. Vse to je omogočil velemožni dolar. Veliko vlad in ljudskih zastopnikov je bilo podkupljenih, da so glasovali v prilog železniških družb. Naj bol se je odlikovala država Wiskonsin. Iz uradnih poročilih je razvidno da je direkcija La Grosse in Milwaukee železnice potrošila 872,-000 dolarjev v podkupljenje in sicer so dobili: guverner $50.000; podguverner $10.000; finančni minister $10.000; guvernerjev zasebni tajnik $5.000. “Neki gotovi Šmid”' je dobil $10.000, 51 poslancev vsaki po $5.000, 8 poslancev po $10.000, 13 senatorjev skupno $17.500. Prvi zborniški tajnik je dobil $5000 a drugi $10.000. Štirji v državi izhajajoči časniki, med tem eden nemški, so bili podkupljeni za $26.000. Ostalo svota $236.000 so porabili za pod-kup raznih sodnikov. Samo 4 poslanci niso bili podkupleni. Tako piše Arb. Zeitung. Iz tega je razvidno, da v Ameriki je dolar čez vse. Mali tatovi «e obešajo med tem ko so velikim vklanjajo. Ameriške vesti. CHICAGO IN PROSTA VOLITEV. Proti bivšemu policijskemu načelniku Collins in mestnemu odvetniku Comerford se je uvedla preiskava, češ, da so pri minulih volitvah postavili 300 policistov v akcijo za prejšnega demokratskega župana Dunne, da so ti policisti v Dunnov prilog agitirali in za volilni sklad pobirali “milodare.” Obtožba se opira na to, da so se policisti odtegnili službi, čas porabili za zasebne namene in vlekli plapo od mesta. Državni obtožitelj — republikanec— si je bil svest svoje zmage in ponosen, da bo demokratsko stranko razkrinkal in jo postavil v vsej nagoti pred ljudsko zrcalo. Ali, glej ga spaka! Državnemu pravniku je kar sapo zaprlo, ko je demokratska stranka nastopila s nasprotnimi dokazi, da republikanci ne delajo samo tako, kot se demokrate toži, marveč posežejo celo v zvezni mošnjiček, porabijo neštete svote mestnega denarja za volilne korupcije in potem vpijejo : “Tatvina se je zgodila” Toliko in toliko zveznega premoženja oziroma denarja je vkradenega. Vrhu vsega tega pa je stranka postavila na plan 50 policajev, kteri so pripravljeni, poklicati nebeške zvezde za priče in priseči, da od bivšega župana Dunne niso dobili nobenih ukaizov v volilno svrho, še manj pa, da bi kak denar od njega sprejeli. Volci, ali veste sedaj čigav denar rabijo za volitve?! Ni čuda, da so tako visoki davki. Vdove na licitanti. “Ubijalec in morilec je vsega zmožen' ’ pravi prisilo vi ea. Ne-) davno smo pisali, kako postopa Pairmount Goal Go. s ubogimi vdovami v premoganskih rovih Monongah ubitih premogarjev. Izkoriščanje in izžemanje teh vdov za usmrtnino jim še ni bilo dovolj Boji se jih in zato se je družba poslužila druzega sredstva Vdove so sedaj na dražbi, samo da se jih družba iznebi. Družba je objavila oglas, da vsakdo izven Pairmount okolice, ki ženi, katero teh vdov dobi $100 nagrade. Na ta način se mislijo znebiti vdov in sirot ter prihraniti odškodnine, katere bi sicer morali plačati vdovam. United Mine Workers žumal piše, da je Monongah skabski pre-mogokop in državne sodnije sb s injunction prepovedale delavcem organizirati se okoli Monongah. Delavci naj sodijo kapitaliste, ki tako nečloveško postopajo s delavskim slojem, rabeč -moč sodne prepovedi v svoje podle namene. Zakaj pa predsednik Roosevelt in ljudski zastopniki s tako mirnim očesom gledajo zdihujoče vdove in sirote in se ne oglasijo za pravico. To so ljuski zastopniki! Minister socijalist. Moran, Ka-ns. Rev. Johna Wes-ley, potomca ustanovitelja Meto-distovske verske sekte, sedaj “Christian” ministra v Moran, Kaos., je cerkveni krog pozval, da odstopi iz prižnice ker je socijalist. Rev. Wesley je zelo priljubljen v svoji fari in njegovi farani mu še sedaj trdno stoje na strani. Rev. Wesley je prišel do poti spoznanja na isti način kot umrli kat. duhovnik Rev. Thomas Mc-Grady iz Bellevue, Ky. Delavski uradnik umrl. Springfield, 111. James Red-ford, finančni tajnik United Mine Workers of Illinois je zadnji pon-delje-k umrl. Zločin v Death Valley. Rhyolite, Nev. Petnajst milj od taborišča Walter j a Scott ali “Scotty” po domače, v bližini Mosquite Springs, Nev. so našli dve moški trupli, kateri pa so volkovi že popolnoma razkosali. Na srajci ene žrtve so sapisane črke G. W. S. V bližini trupelj so našli konjsko okostje in puško. Občno mnenje je, da so ju roparji napadli in potem ubili. Škarje. Mancelona, Mich. Anteim Iron družba je znižala plačo za deset odstotkov 500 delavcem. Do prvega januarja je delalo v tej poslovnici čez 1000 mož, sedaj delajo le še oženjeni v bližini 500 mož. Dela je malo. — York, Pa. V tem mestu je sedaj najnižja plača v Ameriki. Plača delavcem je bila tako strižena, da oni, ki še delajo še toliko ne zaslužijo, da se bi mogli pošteno preživljati. — The Diamond, American in Monarch svilnene tkalnice so znižale plačo za 12% odstotkov, poleg tega pa so tudi skrajšale delavni čas. A. B. Farquar Co., Spangler Co., York Safe Go. in Wire Cloth Co., so skrajšale delavni čas in plačo. Alice, šlek korenček! Pri zasedanju v beli hiši so imeli te dnove take puste debate, da je že gospej Longworth, predsednikovi hčeri cela stvar presedala. Hotela je razvedrila in napravila si je zabavo, tako pripovedujejo. Pred seboj je našla šilast že-bličetk, katerega je pobrala in postavila na prazni stol. Pride star radoveden moziček in se vsede moško na stol, pa joj, skočil je — pulil žebljiček iz sedala in — Alice toliko, da ni počila smehu. Lepa zabava! Shame on you, shame! Novi olnati studenci. V Lufkin-u, država Texas je ljudstvo jako razburjeno. Zasledili so nove olnate studence, kteri dajo vsako minuto 2000 sodov olja. Dan pred razkritjem studencev je bila cena zemljišču aker $2.00, a sedaj stane aker $500 do $1000. Olnato polje leži 100 mil severno od znanega Beaumont polja. ENAKA PLAČA. Washington, D. C. 15. maja. Delavske razmere v Evropi so postale tako napete in nestrpne, da se že vlade boje generalnega revolta. Arthur Fontains delavski minister Francije je opozarjal vse vlade na pretečo nevarnost in predlagal, da vsaka država ali republika odloči najmanjšo plačo, pod katero se ne sme plačati delavcem im da se napravi mejna-rodna pogodba za ohranitev in vzdržavanje take plačilne lestvice. To je podprl s dokazi, katere je nabral v času svojega preiskovanja. Izjavil je tudi, da je Francija takoj pripravljena sprejeti ta načrt, a da mora pa čakati pričetka podobne akcije od strani drugih držav, boječa se kompeticije. Za to se morajo vse vlade zje-diniti, ker na primer, če bi v avstriji plačali manj za isto kot se izdeluje na Angleškem, bi prav gotovo bili avstrijski izdelki ceneje in Angleški bi ostali mrtvi na svetovnem trgu. SOCIJALISTIČNA NARODNA KONVENCIJA. “Delavci vsih dežela združite se!” V nedeljo, 10. maja zbrali so se delegatje in zastopniki iz vseh vetrov Amerike v Chicagi. To je jedna največjih konvencij socialistične stranke v Ameriki. Stotine delegatov in tisoče poslušalcev je navzočih vsaki dan pri zborovanju v Brands hali na 55 N. Clark Street. Entuziazm je tak kot še nikoli poprej. 'V prvi vrsti naj omenimo nagovor in geslo delegacije, ki so besede slavnega Johna Spargo: “And we shall go marching, marching, marching, tramping over hill and dale, "wading through bog and moor, through the thickets of thorn and furze as through the softer paths in the rose gardens, up mountains where the rooks are jagged and through swamps where the morasses are deep, until at last we shall have planted the red flag of human brotherhood upon the dome of the capital at Washington and upon every city hall in the United States.” Y resnici trnovo pot imajo delegatje, a vstrašijo se je ne, ker luč v daljavi jim kaže cesto do zmage. Socijalistična Stranka je delavska Stranka in kot taka so si delegatje vzeli v nalogo, da v prvi vrsti rešijo delavski problem. Sedaj trpi konvencija že štiri dni in na dnevnem redu je delavsko vprašanje, unije, organizacije itd. Tu naj omenimo samo jeden slučaj debate glede delavstva. Delegat J. E. Cohen iz Pennsylvani-je je rekel v debati: Jaz razumem da smo tu zbrani, da v prvi vrsti odločimo to, kar mislimo, da bi bilo najboljše za koristi delavstva v Ameriki. In v resnici, delegatje vsako točko premeljejo, tako da je upati najboljših vspehov. Najlepši red in sloga vladata v dvorani in to jezi kapitalistične poročevalce. Ti zadnji bi najrajše videli, da so si delegatje v laseh, a želja se jim ne bo spolnila. Brzojavi, častitke in pisma navdušenja prihajajo v dvorano vsako uro. Delavstvo se zaveda in ta konvencija bo odprla marsikomu oči. William D. Haywood, premo-gar iz Zapada, za katerega je vse govorilo, da bo prihodnji kandidat za predsednika je marsikoga s svdjfc skromnostjo iznenadit Rekel je: “Jaz nisem kandidat za nominacijo, ker se čutim, da mi je v prostaških vrstah veliko več mogoče storiti za socijalistično Stranko, kot pa ko bi bil kandidat za predsednika. Postavite sposobnejšega moža za ono mesto in bodite uverjeni, da sem vedno z vami kot delavec in socijalist!” DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................ 50 kron, za $ 20.45 ............... 100 kron za $ 40.90 ............... 200 kron, za $ 102.00 .............. 500 kron, za $ 20*.00 ............. 1000 kron, za $1017.00 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka Naše denarne noMljatve izplačinec kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh Denarje nam poslati je najprili čne-je do $25.eo v g-otovini v pripor čenem ali reefi stri ranem pismu, ve^je zneske < Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft. FRANK SAKSER PO. 100 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N. E.. lev. land, Ohio Smrt io pogreb Jakoba Nesreče. Spisal Ivan Cankar. (Nadaljevanje.) “Ni treba, ni treba, da bi bral. On sam, kakor tam leži, mi je povedal zadosti . . . mnogo mi je ukazal. Zdaj leži tam, nečem, da bi mi ukazoval s temi sivimi ustnicami ! ’ ’ '“In ti ukazuje! — Poslušaj, Peter, prej pa vzemi svečo in jo pomakni bliže, na skrinjo jo postavi P’ — Jaz se pišem Jakob Nesreča. Zategadelj, ker hodim po zemlji kakor smrt. 'Trava ne raste več. kamor stopim. Jaz sem tat in razbojnik. O-boje posili. Ljudje me ne marajo drugače. In če bi šel med poštenjake in bi ne kradel več in nič več ne ropal, bi me ubili. Jaz sem Antikrist. Nisem birman, ne hodim k spovedi, ne k obhajilu. Če bi prišel k maši, bi me pognali iz cerkve. Zato sem Antikrist, ker ga rabijo; dolgčas bi jim bilo pač krezAntrikrista Jaz sem lenuh, zakaj moje delo ni blagoslovljeno. Brazda, ki bi jo izoral. bi ne rodila; jablan, ki bi jo cepil, bi se posušila. Jaz sem Jakob Nesreča, sovražnik in šiba vseh ljudi, zato ker sem njih prava podoba. — “Kako ti je všeč, Peter, to pisanje?” '“Ne beri dalje!” “Ta papir je najbolj posval-kan; popisal ga je zgodaj, ko ja bil še otrok.” — Ko so me pripeljali v mesto, sem videl svojo mater. Moja mati je lepa gospa. Klobuk ima na glavi, na rokah ima bele rokavice. “Fej, to je kmečki fant, še govoriti ne zna!” je rekla. Jaz pa sam si mislil: “Že znam govoriti, toda pred tabo ne bom govoril, če si taka!” — “Tatinski je in razbojniški!” je rekla ženska, ki je prišla z menoj. Mati mi je dala cukra, potegnila me je za lase in je šla. Samo toliko se spominjam na svojo mater. Vem še natanko, da je bil njen obraz zelo lep; bela so bila lica, oči pa so bile črne in velike. Časih, ponoči, ko sem bil žalosten, sem iztegnil roke; samo da bi se dotaknil tistih belih lic in vse bi bilo dobro. — '“Tla ipapir je pri kraju, Peter! Ali bi poslušal dalje? Poslušaj, da ti ne bo dolgčas; dolga je še noč!” “Težko mi je pri srcu; on govori in zdi se mi, da govorim sam o svoji bridkosti.” ■— Nato sem prišel v veliko hišo, kjer je bilo vse polno otrok. Skoro vsi so bili slabotnejši in neum-nejši od mene, in vendar sem bil jaz tat, razbojnik in Antikrist. Takrat kakor zmirom. Zapisano mi je bilo pač od začetka, zato ni moglo biti drugače. In tako se je zgodilo, da sem nlekoč pomislil: Čemu sem jaz. pred vsemi in izmed vseh, tat, razbojnik in Antikrist? Kje je znamenje? Na čelu? V očeh? Pogledal sem se v ogledalu in sem videl, da nisem drugačen od drugih. Kje je razlika? Kje je vzrok? Učil sem se, vse knjige sem prebral, lepo sem napisal vse naloge. Učitelj mi je rekel: tat in razbojnik. Kje je bilo zapisano? Na mojem obrazu ne, tudi ne na obleki, ki je bila taka, kakor obleka vseh drugih. Zatorej sem mislil: bodi tat in razbojnik. Težko je trpeti sramoto, če je človek nedolžen; lehko je in prijetno, če krade. In res je bilo zelo prijetno. Tako sem spoznal, da je sramota veliko lepša in slajša, če jo človek zasluži; skoro spoštovanju je podobna. Kadar človek ni razbojnik in je vendarle tepen, je žalosten po pravici; če je razbojnik, sprejme udarce radovoljno in jih je vesel, ker so zasluženo in pričakovano plačilo. Na dvorišču sem zglrabil paglavca za ušesa in sem ga stresel. Ali boš dal jabolko, ali ga ne boš dal ? Dal je jabolko, jaz pa sem bil tepen. In vendar sem jedel jabolko in dobro je bilo. če razbojnik ne bi ropal, kdo bi ? — “Kaj misliš, Peter, ali je bil tat in razbojnik?” “Ni bil.” “Ne smeš tako govoriti, Peter, godilo se ti bo slabo na tem in na onem svetu. Vprašanje je, če je Jakob Nesreča ropal, in ne, kaj je mislil in kaj je spoznal.”— Dolgo nisem ostal v tisti hiši, izpodili so me na cesto, zato da bi drugih ne pohujšal. Posebno žalosten1 nisem bil, ko sem vzel culo ter se molče poslovil; gledali so za mano kakor za človekom, ki se je napotil naravnost proti vislicam! Jaz pa sem se okrenil na cesti, iztegnil sem jezik in okna so se takoj, žvenketaj e zaprla Človek, ki me je spremljal, me je stresel za ušesa in me je peljal v veliko črno hišo kraj mesta. Tam so živeli samo siromaki in malopridneži, kakor jih je izpljunilo mesto ~er jih pometalo na kup. Nikogar ni bilo tam, da bi me bilo sram pred njim; vsi, kolikor jih je bilo, so že jabolka klatili. In vendar me je pogledal postrani, kdor je šel mimo; umazana, komaj napol oblečena ženska je zgrabila za roko razcapanega paglavca, ki je zijal name in ga je potegnila v izbo. “Da se mi ne boš ukvarjal s tem razbojnikom!” Lep glas je šel pred menoj, kakor smrad pred gobavcem! Na koncu hodnika me je sprejela ženska, ki so rekli, da je moja teta. Še preden sem vedel, kdo je, je stopila predme in me je pozdravila na čuden način. Z levico me je prijela za uho, iz desnico, v kateri je držala dolgo tenko šibo, pa je zamahnila po zraku, da je zažvižgalo. “Ali jo vidiš, malopridnež? Le dobro si jo oglej, velikokrat se bosta pobratila! Jaz te bom že učila krasti in ropati!” —- “Ne bo se ti godilo Bog vedi kako!” sem pomislil. In res se ne spominjam z veseljem na tiste čase. Mnogokdaj sem pomislil, da nobeden še tako resničen in velik razbojnik ni obsojen zaradi svojih hudodelstev na tako dolgo in pusto ječo, kakor sem bil obsojen jaz brez sodnikov in brez prič. Hodil sem v šolo, učil sem se in sem bral vse knjige, ki sem jih dosegel. Nisem se učil zato, da bi me bil kdo hvalil, temveč zato, ker se'm bil radoveden. “Škoda tega fanta!” je rekel učitelj prvi dan. “Škoda!” je ponavljal dan za dnem. Jaz pa sem premišljeval noč za nočjo, zakaj bi me bilo škoda. To je bilo tisto vprašanje, ki me je mučilo nerazrešeno od prvih solz in ki ga uie bom razrešil nikoli. Ljudje so me učili natanko in trdovratno misliti. Človek, ki ga je škoda. je pohabljen ali na duši, ali na telesu. V tisti hiši, v sosednji izbi, je stanovalo hromo dekle, ki je bilo lepo v obraz; če je šepalo preko dvorišča, je pogledal človek za njo in je zamrmral: “Škoda!” To sem razumel, bilo je jasno: “Škoda, da je hroma!” V pritličju je stanoval čevljar, samo da se je vsako nedeljo strahovito upijanil ter zapil ves denar, uro, klobuk, suknjo in črevlje. “Škoda!” so rekle ženske. Tudi to je bilo jasno: “Škoda, da je pijanec!” Čemu pa je bilo mene škoda? Tisti, ki so rekli, da me je škoda, so bili celo najplemenitejši izmed vseh ljudi; drugi, ki niso bili tako plemeniti, so me suvali in lasali brez besed. Ali sem bil hrom? Ali grbav? Ali sem bil pijanec? Videl sem svoje tovariše, bledikaste, suhotne. krmežljave, zabite in hudobne; tudi hromeč in grbec je bil med njimi in poznal sem celo fanta, komaj sedemletnega, ki je smrdel po žganju. Njih vseh ni bilo škoda. Premišljeval sem, ugibal sem mukoma in nisem mogel ugeniti. Nič hudega ni bilo, da nisem poznal očeta. Poznal ga ni tudi tisti slabotni, krmežljavi fant, ki je bil učiteljev ljubljenec in ki sem ga časih zlasal, ker se me je po gosposko ogibal. Njegova mati je bila vlačuga, vsi smo jo poznali, celo pijano smo jo videli na cesti, in vendar ga ni bilo škoda, še v prid mu je bilo, da ni poznal očeta in da je bila njegova mati vlačuga. V tisti hiši, v tisti moji ječi je bilo komaj par otrok, ki so poznali očeta; in niso bili zaradi tega nič ošabni. Toliko sem vedel: ne hromeč nisem, ne grbec, ne topeč; tudi tat nisem in ne lašnjivec in ne razbojnik. Vse veselje sem izgubil do kraje in do raizbojništva, zakaj slabo je storjeno, kar stori človek nalašč in posili. Kje je torej, kje je vtisnjen tisti madež, da bere človek iz daljave: “Škoda!” Namenil sem se, da bom opustil vsa druga opravila in da se bom posvetil edino odgovoru na to veliko in imenitno vprašanje. — “Kaj bi mu ti odgovoril, Peter?” “Obsojen je bil!” “Tudi on, zdi se mi, je odgovoril na podoben način. Zato zdaj leži tam, ker se ni bil domislil drugačnega odgovora. Meni pa se zdi, da je segel premalo globoko; truden je bil pač!” — Tako sem se poslovil od šole in nič mi ni bilo dolgčas po njej. Od začetka so me še gonili vanjo, naposled pa so se naveličali. Potepal sem se po ulicah, tudi na polje sem šel in daleč v gozd; časih sem se vrnil šele čez teden dni. zelo razcapan in zelo lačen. Natepli so me dodobrega, jedel pa sem vendarle in spal ter se odpočil za prihodnje dni. Edino moje opravilo je bilo premišljevanje. Zdaj so imeli vzrok, zdaj so lahko vzdihovali, lahko so rekli: ‘ ‘ Škoda, da ne hodi v šolo!” Toda kdor je rekel “škoda”, ni mislil na šolo, ne na moje potepanje, ne na mojo razcapanost. To sem takoj razločil in razumel, ni bilo treba velike bistrosti. Čisto nekaj drugega je mislil. In kmalu sem dognal, da celo nič niso mislili, da so prav tako malo vedeli, čemu me je škoda, kakor jajz. ISaj je rekel tisti fant, da sem klatil jabolka, in je vedel sam, da jih nisem klatil. (Rekel je kmet, da sem tat in razbojnik pa je vedel dobro, da nisem ne kradel, ne ropal. In teta mi je pokazala šibo, ko me je pozdravila, in še sama ni vedela, zakaj bi jo okušal. Vsi čutijo in resnično mislijo, brez zlobe in brez hinavščine, da sem Antikrist, njih sovražnik od začetka; in ne vedo zakaj. Jaz pa bi rad vedel, zato da bi si uravnal življenje po svoji vednosti. Zakaj sitno je trpeti, če človek ne ve, odkod trpljenje. Ko sem se potepal nekoč in sem se vračal o mraku v mesto, po samotnem, blatnem kolovozu, sem ugledal človeka, ki se je bil pravkar obesil na jablan ob poti. Visel je, zibal se je in je brcal z nogami. Splezal sem na drevo, odprl sem pipec ter prerezal vrv. Človek je lopnil na tla, vzdignil se je takoj in je buljil name z velikimi, vse zakrvavelimi očmi. V blatne cunje je bil oblečen, suh je bil in jetičen.“Kaj si me vzdramil, fant?” je zaklical. “Kdo ti je dal pravico in oblast?” Skočil sem z drevesa in sem pobegnil, še preden me je zgrabil za lase. “Ne vrni se, pusti me pri miru, da ne boš proklet še sam, kakor sem jaz proklet!” Ves sem takrat vztrepetal in nisem bežal dalje. Oni pa se je nenadoma zasmejal. “Le dobro glej, le pazi, kako se ta reč naredi! Le dobro glej, kako umira človeka, od matere proklet! Lahko se pripeti, da se boš s pridom spominjal name!” Spet je ovil vrv okoli veje, vtaknil je glavo v zanko in je visel in brcal; natanko sem videl, kako so strmele naravnost name njegove velike zakrvavele oči. Čakal sem, dokler se telo ni zibalo več, nato sem šel v mesto. Drugi dan so pripovedovali ljudje, da se je obesil pija* ! nec in malopridnež. —- Za najboljšo obleko po najnižjih cenah pojdite k .. . * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *^4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*^4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*3* vogal Blue Island ul. in 18. ceste. Stotine vzorcev modernih moških oblek $5.00 do $25.00 Obleke za dečke vse mode in barve .... od $2.50 naprej. ZASTONJ Patent obešalo za obleke s svako obleko. Slovenci! Gotovo, da se poznamo. Prej •em delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno GOSTILNO na 680 Blue Island Ave., blizu Atlas pivovarne. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BU8INE8S LUNCH £ £ * * Si iti * Si s I* * * I * Ui * * WI8CONSIN PHONE 4l3 R°X> LO^' s*'"00* '§Et_ Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in hrano. 24 Union Street. KENOSHA, wise. m * m m m m I 1* «1 H * m m * S * A******* 444444*44-3444*3 TELEFON OALUMET 1078 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Schneider FOTOGEAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. MATIJA ERKLAVEC. Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi ▼ popravo starih vse po zmerno nizkih cenah 624 South Centre Avenue. CHICAGO MATIJA K1RAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 777 Moderna gostilna. HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA. Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči MARTIN NEMANICH 813—22 St., blizu siov. cerkve, CHICAGO. ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, 111 Rojakom priporočava svoj lepo urejeni- •kk£ Saloon Vedno sveže piro, fina vina in likerji. Postrežba točna. F. BLATNIK I. . A. PRESELNIK \ lastmka 230 S. Unloa Ave., PUEBLO,- Colorado John 0. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. *»«* Peči in riDgerji (wringers) se hitro in dobio popravijs 589-591 Centre Avenue Chicago, 111. GUNARD “ LINE Iz New Yorka v Sredozemsko morje lu Adrijatička pristanišča. V REKO potom Novi, moderni parniki s dvema vijakoma. Slavonia, Fannonia, Carpathia, Ultonia (Težki 10,000 do 13,000 stotov) Parnika “Cabonia” in “Cabma-nia”, dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita. * Za natančne pozvedbe za odhod in prihod parnikov, kakor tudi za vozne cene in o tretjem razredu obrniti se je na: CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn St., Chicago Slovenski Stavbenik HIŠ IN POSLOPJA se priporoča vsem Slovanom po ceni brez vsake konkurence. Za izvrstno delo se jamči ANDREJ ULLE, 452 Spruce St., COLLINVVOOD, OHIO NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Ilirija, vstani! Spisal L. M. 'Nadaljevanje. Ženice svobodomislecev in naprednjakov pa tudi niso rok križem držale; jeziček je mlel kot mlinski kamen. Zbrale so se skupaj in ženski parlament je bil ene in iste misli, namreč: da se na noben način ne vdajo. Rekle so vse na enkrat, kakor je to že navada, da vse ženske kolikor jih je skupaj h krati govore: Me se ne vdamo! Dedci se morajo nam pokoriti! Ema je celo rekla: Jaz mu ne bom kuhala: druga: Jaz grem domov k starišem; zopet tretja: ne spregovorim niti besede več s dedcem, dokler ne pojde z manoj h‘gospodu’,da mu gospod razodenejo skrivnosti sv. Janeza Napomuka, našega cerkvenega patrona in zaščitnika vseh zakonskih; četrta se je namuzala in skrivnostno nasmehnila. Komaj njene revolucijonarne tovarišice opazijo njen nasmeh, zakličejo, se ve enoglasno : No Mica, kaj pa ti misliš in čemu se smejiš? Ta poziv je bil že nekak ukaz, a Mica se zopet nasmehne in reče: “Gospod so meni svetovali vse drugo sredstvo iim ko sem o tem nekoliko premišljevala, sem prišla do zaključka, da bo in mora pomagati.” Vse so strmele in zavist jih je prešinila, da je ravno Mica, brhka in mlada ženica tako srečna, da so gospod ravno njej in ne kaki somišljenki razodeli to skrivnostno odporno č. Pripomnimo naj, da na Kranjskem ima vsak farovž svoje“ poštne štejete.’” Farovška kuharica sprejme vaške novice in potem premljevajo vso vas, od prve do zadnje hišne številke. Pogosto m a pa župnik ali pa kaplan sprejema novice neposredno od dotične osebe v svoji sobi. Taka “šteferca” je bila mlada in brhka Mica. Razburjene ženice so odločno zahtevale, da jim Mica razodene gospodov nasvet. Mica je, že naravno lepega rade-čega obličja še za eno unčo bolj porudečela, oči povesila in rekla : “Gospod so rekli, da ko pojdem zvečer k počitku naj v vr . . . čo zlezem in pod pazduho trdno zavežem !!! Pristavili *so še, da tak lek vsakega dedca premaga in ozdravi. ’” Vse navzoče ženske so kar strmele nad gospodova bistroumnostjo. Nasvetu so vse pritrdile Tazvzen ene. Nasprotnica, 65 let stara ženica, je dvomila, da bi vreča, akoravno pod pazduho trdno zavezana, imela kak upliv na može in dostavila: “Saj veste kaki so moški. Na tihem pa je vzdihnila in povesila glavo. Tako se je čas počasi dalje vlekel v prepiru in sovraštvu. Skoraj vse vasi in trgi po Kranjskem so bile manj ali več razburkane. Naprednaki in klerikalci so se gledali pisano in na slogo ni bilo niti misliti. Tabori so bili od klerikalcev napadani in brez pretepa se je malo-katero zborovanje zaklučilo. Kapitalisti in klerikalni voditelji so se sklenili in opazovali in izkoriščali so od fanatično zaslepljenega ljudstva povzročeni boj. Vsak nepristranski je kaj uvidel. da to ne more v takem tiru še dalj časa vstrajati nibdo pa ni vedel, kaj za tem pride in kaj bodejo posledice. Po mestih, to je velikih mestih, kjer so tovarne in druga podjetja, se je začelo neko sumljivo vrenje. Delavci so sklicavali shode. Govorilo se je v marsičem, kar se do tedaj še ni čulo. . Voditelje delavstva so zapirali in občutno kaznovali, kar je občno pozornost vzbudilo. Pričela se je tretja doba s klicom: “Delavec vstani!” Pričela se je doba, do tedaj latentnega (dremajočega) socijalizma. V Ljubljani se je vršil prvi so- cijal-demokratični shod približno leta 1890 v takratni “Bierhalle” na sv. Petra cesti. Občinstvo je natlačilo dvorano. Govornik in sklicatelj shoda je bil sedajni avstrijski državni poslane in mestni svetovalec Ivan Resel v Gradcu. Govor je bil vseskozi času primeren, jedrnat in z dokazi podprt Občinstvo je vse točke odobravalo in resolucijo enoglasno sprejelo. Ob enem so se sklicevali soci j al-demokratični shodi v Trstu in palagoma tudi na deželi. Omenili smo že, da v mestih se je pričelo prvotno gibanje in tako ni čuda, da za organiziranje delavstva ni bilo posebnega truda V mestih imajo delavci svoje čitalnice; tam se dobe razni časopisi, imajo svoje klube, dohajajo in pridejo v dotiko s iz drugih bolj napredujočih dežel-in držav pri-šlimi somišljeniki. To vse izobražuje, in bistri um, spodbuja, da začno naši rojaki samostojno misliti in se zavedati. ■Socijal-demokratično gibanje se je širilo in se še danes tako naglo širi, da si ni še nobena druga, najsi bode verska ali posvetna stranka pridobila toliko pristašev v tako kratkem času kakor ravno ta. Danes je socijalizam razširjen po vsem civiliziranem svetu in z malimi, kraju in političnim razmeram prikladnimi izjemami, e-den in isti. Socijalizem je celo prodrl v kraje, za katere se pred desetimi leti še nikomur sanjalo za vsacega razredno zavednega delavca in delavko. Socijalizem ni nič več in nič manj kot: združenost, družba enakopravnost. Socijalizem ne pri-pozna nobenega “gospoda” nad seboj, v kratkem rečemo: Socijalizem je dražba “Eden za vse, vsi za enega.” Da se pa to napačno ne tolmači, moramo pojasniti, da imajo razni cerkveni redovi, na primer: Frančiškanski, Kapucinski, Trapisti in veliko drugih tudi svoja samostanska oziroma redovna pravila, z načilom: Eden za vse, vsi ze enega,” a gospodje patri in fratri so vse kaj dražega kot socijalisti. Socijalizenn uči, da kdor ne dela, naj tudi ne je. Pri samostanskih prebivalcih se pa godi ravno nasprotno, ker njihovo načelo je: “Dobro jesti in piti, a nič delati.” Večkrat se čuje, da Trapisti delajo. Gotovo, da delajo, vendar pa opravljajo navadna dela samo fratri, samostanski hlapci; patri (očetje-mašniki) pa nič ne delajo. Isti so podobni trotom v panju. Dobro jedo in pijejo iz sklede, katero jim napolnijo marljive čebelice. Prišlo vica pravi: “Ti si gospod, jaz gospod, kodo bo pa konja vpregel?!”1 Socijalizem na to odgovarja: “Ti sam boš konja vpregel, ako se hočeš voziti!” Socijalizem ne pozna nobenih predpravic ali prvenstva, temveč zahteva, da vsak kdor hoče živeti, mora delati. (Dalje prih.) Pogledimo Turčijo! Socijalizem se je vkoreninil v to absolutno državo, v koji mora sleherni oprezen biti, kaj in o čem govori. Kaj je s.Japonom? Tam je ljudstvo na visoki st opni civilizacije. V kratkem rečeno po vseh severnih državah in državicah takorekoč vse mrgoli socijalizma. To še ni zadosti! Socijalizem je prodrl celo v Perzijo im v z ogromnim zidom zaprto sveto mesto Budhe. Povsod, kamor se ozremo, se uče socijalistični nauki, povsod se uči beseda spoznanja in svobode. Morje mu ni bilo preširoko in kitajsko zidovje ga ni oviralo. Raste in se širi med vsemi narodi, ker socijalizem je uk, vera, ljubezen, upanje, vse spojeno v enoto: ‘1 Bratstva, svobode in edinosti. Ni je sile, ne moči, ne pušk, ne topov, ne bajonetov, ni je ječe, ne vislic, ne rabelja, da bi vsa ta šara monarhične in vladajoče ka-stige zamogla omejiti socialistično prodirajoče gibanje in napredovanje, kaj še le zadušiti! Socijalizem je že danes moč, s katero vse civilizirane države računajo in se je tudi — boje. Temu najlepši dokaz je preganjanje in zatiranje istega! Vendar o tem kasneje. Kaj je socijalizem? Od kod prihaja in kedaj se je prvič pojavil? Podajmo se nekoliko v ta pra-šanja ki imajo velikega pomena Bolečine * hrbtu In nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpeSBerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. j LAQER | MAGNET | GRANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. ■ •\'V ' r - ri-r-i?- J -r gHgpll New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Lorraine........,.22.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Touraine........15.000 HP Potniki tretjega razreda dubivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. m 0 M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Piatt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1.—3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m Ako hočete prihraniti nekaj dolarjey, kupite peči in pohištvo pri NAS POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Prapovščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35e. poštnine prosta. SlovensKa nasetMm južno VSTOČNEM MISSOURIJU. Sedaj mate lepo priložnost nabaviti si po najnižjih cenah in pogojih najboljšo zemljo za obdelovanje in kmetijo. “Garden Spot” v Missourijn tako se imenuje okolica,je blizu trgov in blizu železnic. Podnebje je zdravo in ugodno, ce hočete biti med rojaki in neodvisni, potem pišite na sledeči naalov: INTERNATIONAL COLONIZATION AGENCV Iščemo zastopnike. POPLAR BLUFF, Mo. |M I N E R’S) V letu 1804 Je bil Dr. Ramdohr nastavljen za vrhovnega zdra. vnika premogarjev v Clausenthal-u na Nemškem. Dobro vedoč nezdravo stanje podzemskega dela, je Dr. Ramdohrpovelikisku-šnil pripravil recept za izdelovanje žeiodečnega grenčeca. Recept se je ohranil - isti daje navodila za izdelovanje “MINER’S BITTERS”. To zdravilo je posebno dobro v mrzlem ali meglenem vremenu, kekar kedo dela v vlažnih in plina polnih prostorih alj rovih in Dr- Ramdohrje priporočal to zdravilo kot najboljšo toniko za one, ki težko delajo. BITTERS © Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. CtmTYL SPOŠTOVAN KROJAČ Čistim in barvam obleke! /86 So. Halsted St. nasproti 20. ceste Tel, Canal 2188. CHICAGO, ILL. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul, na vogalu 18. PL Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 Edward Pauch ----- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. P vaden RYI DOLAR prihranjen je samo nena-slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo S 652 Blue Island Ave. Odprto vsako soboto večer do 8 ure MUV DOM izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo. 576 W, 19 Sl Tel, Canal 6296 Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! Sodrugi, širite ga! “Glas Svobode (The Voice of Liberty) WEEKLY ff Published by The Glas Svobode Co,, 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek --------i----- in velja —----------- ZA AMERIKO: Za celo leto............$1.50 za pol leta..............75c ZA EVROPO: Za celo leto..........kron 10 za pol leta...........kron 5 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 665 Blue Island Ave., Chicago, III Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. IsKre- Iz iskre plamen. * Ke>dar prosi zlata, usta nosi, ke-dar vrača hrbet obrača. * ‘ ‘ Slovemskorameriški inkviza-torji so še hujši kot papeži in pa-peštvo, ’ ’ tako piše nek dopisnik iz Calumeta. Njegovega dopisa sedaj ne moremo priobčiti, ker druzega poročila iz Gorice še nismo prejeli — potem zahrešči in papeška kulisa se dvigne in odpre veličastni prizor: Loterijo. * Profesorja Charles Zueblin-a so izbrali iz Illinoiške univerze v Ohicagi, kjer je učil o sociologiji. V svojim predavanju ni hotel zavijati resnice tako, da bi ugajalo Rockefellerju in je raje šel. Prof. Zuoblin bi bil lahko učil laž tj. zavijanje resnice in ostal na svojem prostoru z dobro plačo toda bil je pošten in radi tega je moral — iti, kakor jih je šlo že več pred njim, in pojde jih tudi za njim. * Boni de Oastellane, francoski grof se je poročil s Ano Gould a-meriško miljonarko. Škandali so sledili, ki so se s razporoko končali. Prince Heli de iSagan, bratranec grofa de Castellane-ja se je pa sedaj ml j ubil v razporočeno grofico. Grof de Oastellane je pred kratkem srečal svojega bratranca princa de Sagam v cerkvi in mu radi tega očitno pljunil v obraz, za kar mu je, po sodnijski razsodbi plačal trideset centov odškodnine. He-li de Sa(t)an pa bo le imel Ano za ženo. Gouldovi miljoni diše tudi Hel-u in satan bo prišel po nje. Sure thing . . . Orchard — zopet. “Harry Orchard ne bo nikdar Obešen, obratno je le vprašanje, kedaj pride na prosto." — Tako govori P. L. Payne iz Boise, Idaho, molž ki je aretiral Orcbarda drugi dan po umoru guvernerja Steunenberg. Mr. Payne se je mudil predzadnji teden v ¡Spoken, Wash., kjer je imel to zadevni pogovor z odvetnikom Miller-jem, Par dni pozneje pa že čitamo nju pogovor v Evening Chronicle. “ Jaz bi se ne branil biti na Or-chard-ovem mestu za naprej," tako je govoril Mr. Payne. “On se nosi t. j. se oblači sedaj lepše in boljše kot kedaj poprej, zgleda dobro in ima več luksnme zabave kot kedaj popred. Kje dobi Orchard ves to zadevni denar jaz nevem. Imel je le 9 dolarjev, ko sem ga aretiral, a sedaj kakor izgleda ima vsega v izobilju. Druži se ne z nobenim sojetnikom. On je v isti sobi z jetniš-ničarjeim pri isti mizi. Z guvernerjem sta največja znanca; v ra »govoru imenuje Orchard gu-veraeja s “Frank" in guverner Oreharda “Harry”. Jaz sem videl Oreharda oni dan. ko je bil obsojen na vislice, ravno izstopil je iz kare. Zagledavši metne, koračil je pred mene in mi podal roko, obnašal se je kot človek, ki se povrne iz zabavne vožnje in ki je imel s fanti najboljše čase. Mogoče, da je bil Orehard svoji izpovedi zvest, vendar pa mu jaz ne verujem. Tudi se govori, da ga njegov zagovornik ne more pregovoriti, da bi podpisal peticijo na guvernerja za sprememitev obsodbe, in vseeno ga ne bojo nikdar obesili. Po tej obsodbi bi imel biti obešen 15. maja ob istem času pa ima tudi nastopiti kot “glavna” priča proti Steve A-dams v Ooloradi. Orehard ne bo nikdar obešen, edino vprašanje je; “Koliko časa še predno se mu. dovoli, da gre zopet — svojo prosto pot.* *’ 'StranKsi- IMENIK KLUBOV: Slovenski socijalistični klub ‘Svoboda" ima svoje seje vsako četrto nedeljo. Finančni tajnik Fred Lesar, 652 W. 21st St.; zastopnik A. H. Skubic, 576 W. 21st St. Chicago. Slovenski socijalistični klub ‘Luč,’ Cleveland, O. obdržuje svoje seje v prostorih na 5705 St. Clair ulici. Odborniki Aug. Kužnik, predsednik; Rud.Perdan, tajnik; Jak Hočevar, zapisnikar; Fr. Čeme, organizator in Ivan Volk knjižničar. Slovenski socijalistični klub št. 3. v Collimvood, O. Odborniki: Karol Kotnik, tajnik; Ivan Škerl, blagajnik; Jos. Kunčič organizator. Slovenski socijal-demokratični klub v Milwaukee, Wise, ima svoje redne mesečne seje vsako drago in četrto nedeljo v prostorih na 257 First Ave. Mesečni prispevke so 25c in sicer od teh pripade 17c stranki in 8c klubu. V odbor Slovenskega socijalisti enega kluba “Zavednost’’’ so izvoljeni sledeči sodrugi: Mihael ¡Simčič, predsednik; Anton Stefančič, tajnik; Ivan ¡Svet, organizator; Ivan Zalar, blagajnik. Klubovo glasilo je “Glas Svobode”. Seje se vrše vsak tretji petek v meseeu v Ivan Zalarjevih prostorih na 508 — 10th ave. pričakovati je živalne agitacije, koja bode zmanjšala in zrušila sedajne, nevzdržno, pogubno delovanje nekaterih zaslepljenih rojakov. In prav tako! Z lučjo je treba svetiti, da se pri svetlobi spoznamo. Napnimo vse moči in delujmo, da “Zavednost" ne bo ostala gola fraza, ampak da se bo širila in cvetela rojakom v korist. Na delo tedaj za našo “Zaved. nost”. Rojaki, pristopajte v klub! Združite se, v združenju je moč! H. J. K ORGANIZACIJI NAŠEGA KLUBA. Poročilo iz Lorain, Ohio. V spomin. Danes teden, 8. maja ob 9 uri zvečer umrl je rojak in somišljenik Ivan Lesar v Ohicagi. Sijajen pogreb se je vršil v pondeljek. Pogreba so se vdelelžili raizven znancev in sorodnikov člani društva “Slavija" št. 1., koje ud je bil in delegacija konvencija S. N. P. J., katera se je ravno ta dan šešla v Chieagi. Rajni zapušča vdovo in še šest nepreskrbljenih otrok, in hčer, gospo Nemanich v Chieagi. Bil je doma iz Črnomlja trdne Belo-krajne. Rajni je bil svobodomislec in rodoljub. Bil je ustanovitelj slovenskega društva “Slovenija” št. 44. Č. S. B. P. J. in že od početka član društva “Slavija št. 1. S. N. P. Jednote. Ob tej priliki naj omenimo, da je rajni stavil prvo črko za prvi slovenski list v Ameriki, ki se je pred sedemnajstimi leti porodil v Ohicagi. S njegovo pomočjo in drugih sedaj že na “Narodnem pokopališču" počivajočih in drugih še tu med nami v Chieagi delujočih somišljenikov ustanovil se je prvi slovenski list v Ameriki imenom Amerikanski Slovenec, tedaj na svobodomiselni podlagi. Bil je dober oče in dober mož! Blag mu spomin! Prvo soboto v tem cvetnem maju se je vresničila dolga želja za-vedlnih Lorainčanov. Če ravno človek v prijaznem kraju ne pogreša druzega nego dela, ki je predpogoj delavskem življenju, vendar človek še ni popolno zadovoljen, dokler ne vstopi v političen kolobar mlade, a čvrste soci-t jialiistične stranke. Saj življenje je presuhoparno, da gledamo le na to, da delamo in le za silo živimo in j)od streho spimo, gledati moramo, da si naš gmotni, žalostni položaj zboljšamo, kolikor je le mogoče. )V ta namen, da se tudi Lorain-! Čanje organiziramo smo se zbrali prvo soboto majnika v prostorih zavednega rojaka Ivana Zalarja na 508 — 10. Ave. Na osebna vabila rojakov, osobi! o neumorno delovanje Ivana Svet se je zbralo veliko število rojakov v imenovanih prostorih in ustanovil se je slovenski soci-jalislični klub “Zavednost”. Marsikatera pametna beseda se je ob tej priliki slišala, iz česar se spoznava, da bo klub ostal na trdni podlagi in razširjal vzvišene nauke socijalizma. One nauke, ki sr morajo uresničiti, ako bodemo delovali z zavednostjo, hodili po potih resnice, ki vodijo do boljšega življenja. Kakor vse 'kaže bode klub vršil svojo težko nalogo in oral ledino med rojaki v Lorain ter sejal seme zavednosti, budil rojake iz sna in jih oživljal s svojo čilo močjo za bratstvo, svbodo in enakost. Pri ustanovitvi kluba sta bila navzoča dva rojaka od clevelandskega slov. soc. kluba “Luč", ki sta govorila v prilog započeti stvari. Kakor se iz vsega vidi se rojaki po Ohio dobro gibljejo in Živi jenska zagonetka. Že izza starodavnih časov so učenjaki skušali rešiti zagonetko življenja, njega početek, njega obstoj, nagib k propadu in konec. Večina je interesirana za ohranitev življenja, da ga vzdržuje in se odvrača od propada in se obvaruje prezgodne smrti znanstvo je dokazalo, da se da podalšati s vzdržavanjem prebavnega sistema vpopokiem,delujočim redu.Ta pre bavni sistem je sestavljen iz vseh organov, skoz katere mora hrana iti v našem telesu. Ko hitro opazimo, da ni vse prav, moramo takoj rabiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, katero je edini 'zanesljivi lek za stimulacijo in ojačenje istega. Tak lek bo napravil prebavne organe prejemati in popolnoma prebaviti vsako brano, hitro zazdravi zgubo teka, bolezni povzročene od nečiste krvi, telesno slabost, nervoznost, želodečne in črevne bolezni. Dobiva se v lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Triner — 616 — 622 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Društvene vesti. Frontenac, Kas. Cenjeno uredništvo: Prosim ¡priobčite nam ta dopis v listu. Naj prvo naj omenim, da se nahaja v državi Kansas veliko svobodomiselnih rojakov, ki so elani osmerih društev spadajočih v S. N. P. Jednoto. Ta kansaška društva so si skupno kupila zastavo, od Emila Backama iz Ohicage. Zastava je krasno izdelana in Bach mano vo tvrdko priporočamo vsi m slovenskim društvom. Prvega majnika, delavski praznik smo razvili zastavo ob 10 uri zjutraj v prej tako zvani Avtrdj-ski dvorani na Frontenac, Kans. Zastovo je razvil predsednik zastavnega odbora, brat M. Stefančič. Trakove s svobodomiselnimi napisi je pripela gospodična, družica Vilhelmina Podpečan. Drage družice sti bili gospodični L. Dollar in M. Menhard. Tem potom se najtopleje zahvali ju jemo vsem društvom in čla- Dalje na 5. strani. FR. SAKSER CO. 109 Greenwich St. NEW YORK PODRUŽNICA 6104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, O. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodaja parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko 109 Greenwich Street, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami. aa—k■ Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že oz- dravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Prane Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. Frank Polh 310 Midlant Ave. Rockdalle, 111. Velecenjeni gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo. Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Box 941 West Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih Da radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : COLLINS N. T.lraGAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET, NEW YORK, N. Y. & DOPISI IN POROČILA 'Lorian, Ohio. Na dan dražega maja je tukajš-ne društvo priredilo zabavni večer v počast svojima članoma, ki sta obhajala svoj imendan. Znano je, da se je ustanovilo pred ipar meseci pevsko društvo “Prešern”, ki si je nadelo delovati na pevskem polju — prepevati lepe slovenske pesmi s umetniško natančnostjo. Besnica je, da že danes komaj dva meseca po ustanovitvi je neumorni pevovodja Bolka vneto pevce toliko izuril, da se upajo nastopiti kjer si bodi s svojim močnim moškim zborom. Bes lepo jih je poslušati, ko done čvrsti glasovi mladih, lepo ubranih grl slovenske pesni ter nas tolažilno blaže in nam vlivajo novega poguma v srca, da smo in smemo biti ponosni na slovenske pesni in naše pesnike. Že dejstvo samo, da so si vrli pevci izbrali ime našega prvaka-pesnika svojemu društvu, znači, da bodejo v njegovem duhu Strajno delovali sebi v čast in rojakom v razvedrilo in budilo k narodni zavesti. Lorainčanom je pa le čestitati na vsepehu, ki so ga dosegli njihovi pevci v tem kratkem času in pričakovati smemo, da bode bučala slovenska pesem po Lorainu in pridobilo še obilo novih moči, ki bodejo z veseljem in ponosom prepevali z dosedajnimi pevci. (Oto tej priliki so se slišale raznovrstne napitnice., ki so se ko-mečno nanašale vse na vrle pevce. Le prehitro je minul čas med veselim pevanjam, da smo se morali raziti in si voščiti “Lahko noč!” Veselilo nas bode, da še večkrat pohitimo v vašo sredo, da se odtegnemo momentalno moreči skrbi in si razvedrimo duh v veseli, zabavni dražbi. Vi pevci pa po tej poti napredka vedno čvrsto naprej za svojim ciljem J. H. izpeljani “kanali”, slični gnoj-niščnem,po katerih se odtaka smrdljiva gnojnica. Slučajno tu pa tam leži kaka mrcina, kar očividno nudi prijeten vonj. To vse dovolj spričuje “delavnost” mestnih starešin. V dragih ozirih mesto ali vas dobro napreduje, vedno stavijo in zidajo nove hiše, tudi prodajalnice ali “st.ori” rastejo, kakor gobe iz vlažnih tal. Omeniti moram, da je tudi par naših rojakov odprlo “štacune”. tako da rojaki lahko kupujejo pri svojih. On tudi božje hiše in hrami krase naše mesto. Za to so posebno vneti naši sosedje Polaki, kateri so namreč znani kot najbolj religiozno fanatični narod. Seveda imajo tudi oni svoj lastni tempelj, ali pastirja še nimajo tukaj nastanjenega in obiskuje jih njihov “pani”'z bližnjega Exporta, kateri na svojih pohodih odnaša Poljakom lepe svote “peniazov”, katere zgloda iz njihovih kosti. Svoj čas so ti bedaki “nafeh-tali” večjo svoto denarja, da si namreč nabavijo “zvonika” za njihov “kostel”. Novce so seveda izročili svojemu “dušnemu” pastirju, da bi jim on skomandiral zvonec za tempelj. Dušni pastir pa ne bodi len jo je popihal z nabranimi dolarčki “bog ve kam.” Opelihnjeni Polaki pa so bili vkljub temu dobre volje. Z nova so se trudili in “f eh tali”, ker na vsak način so hoteli imeti zvon v stolpu polskega tempelj a. In res posrečilo se jim je. Kupljeni zvonec so srečno spravili na svoje mesto ; povabili so škofa od nekod da jim “požegna” zvon in tempelj. To je bilo veselje ! Celi teden poprej so paradirali okrag v kozaških uniformah. Skakali so in plesali, pili in tepli se, kakor je to že njihova navada. Joj, to je bilo veselje vrh veselja. iSaj so i-meli ‘zvon in lastno hišo božjo. Claridge, Pa. Ker se nikdar noben noče zglasiti s kakim “dopesom” v kakem slovenskem listu in to še manj v svobodomiselnem, ker noben nima “korajže”, da bi prijel za pero ali “plajštif ” in ker skoro vsi spe spanje pravičnega v puščavi, som Sklenil oglasiti se to pot jaz, da vsaj površno očrtam in opišem naše “mesto” Claridge. To je nekako mestece ali “Township” dobre pol ure oddaljeno od bližnjega trga Ham son City. Po zunajnosti ne izgleda prikupljivo. Široke in prostorne ulice se razprostirajo na vse strani, katere so posebno ob deževnem vremenu do kolena z blatom tlakovane, kar seveda posebno ne ugaja onim, kateri so vajeni sprehajati se po cementnih tratoarjih. Ob stranih so dobro To pač jasno dokazuje, kako daleč so Poljaki za dragimi narodi. Tudi iSlovenci so pred nekaj leti hoteli najeti svo jega ‘ popa’.Kupili so si že v to svrho neko staro šolo in to so hoteli spremeniti v cerkev in ob enem v šolo.Par fanatikov je že šlo v Pittsburg k škofu. Isti ni jim v našo srečo uslišal prošnje, pokazal jim je vrata in mas tako obvaroval' pred izkoriščanjem. Naposled jim je pa pošlo veselje za gospoda in cerkev, ker spametovali so se in opustili ta načrt. Sprevideli so, da jim cerkev nič ne koristi. Svobodomiselni duh se goji vedno bolj in bolj med našimi rojaki. To dokazuje tukajšni slovenski socijalistični klub “Bodočnost”, kateri ima že precejšno število članov. Nadalje .moram omeniti tudi Italijane. Ti-le so precej naselje- [p? MODERNA GOSTILNA Atlas in Pilzen pivo. Likerji. Smodke. Prost prigrizek. Zastopnik Najboljših parobrodnih črt. Pošiljatev denarja na vse dele sveta po najnižjem kurzu in točno MOHOR MLADIČ Sedaj na novem prostoru 572 'Blue Island A^c., btizu Leom is Sl. Phone Canal 3214. CHICAGO, ILL, -¿VvTCAusVvfCAx. “ TEL. CANAL597 ! RO J A KI ČITATELJ I Pri meni dobite pohištvo, razno kuhinjsko opravo, porcelanasto in stekleno posodo; podobe, svetilke, žimnice in divane.Z eno besedo kar se pohištva tiče vse; od začetne črke. A do končnice Z. Proti plačilu ali na o-brc k. Dobro blago po najnižji ceni. i-na polsba, in sploh naj večja zaloga pohištva na severozapodni strani mesta. 21 let v tej trgovini. Prepričajte se. 4 Delavci! Kaj je lepše in koristnejše kot imeti tak nožič v žepu. Haywood in Moyer-or^a podoba na eni strrni ročaja, na drugi pa: “Workers of the world unite.’’ Sodrug J. A. Williams, veteran Socijalistične stranke bo dal $1000.00 od dobička Socijalistični stranki v Ameriki prigodom narodne konvencije. Cena nožicu navadne velikosti...... Za dame samo 75c. Pri nar -ćitvi po IO ali več, nož $1.25. Pri naročit vi omenite ‘Glas Svobode za večjo varnost pošiljatve priložiti je še 10c za priporočitev pošiljatve. Toraj hitro, dokler so še v zalogi! Vsak nož garantiran! Pri naročitvi je nasloviti: J. A. WILLIAMS, Box ill Soldier’s Home, Cal. .60 Rodovitna zemljišča v državi Mien a