Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'It leta 90 din, za 'U leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Številka Časopis za trgovino. industriio Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52. izhaia vsak torek’6e' trtek in soboto Ljubljana, sobota 12. decembra 1936 MBBBB3SBS Cena posamezni številki din ■ In zakaj ne tudi pri nas 7 Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hod/,a je v proračunskem odseku senala napovedal, da bo začela češkoslovaška vlada v kratkem z izvajanjem upravne de-centralizacije. Kakor uče izkušnje, pa se ni bati, da bi ta napoved češkoslovaškega premieja ostala le na papirju, temveč se bo tudi uresničila. Tudi pri nas je bila upravna decentralizacija ponovno napovedana od odločujočih činiteljev. Vedno pa je ostalo le pri besedah, dočim smo dejansko vedno bolj lezli v centralizem. Čas pa je, da se tudi pri nas že enkrat od besed pride k dejanjem in če je upravna decentralizacija mogoča na Češkoslovaškem, potem je pri nas še stokrat bolj mogoča. Kajti v Jugoslaviji ni tako močnih narodnih manjšin kakor na Češkoslovaškem, ne glede na to, da je nemška manjšina na Češkoslovaškem nacionalno silno zavedna in da se direktno naslanja na Nemčijo. Pa tudi med Srbi in Hrvati ni niti primeroma tako močnih razlik, kakor pa obstoje med Čehi in Slovaki. Saj pri nas meje med Srbi in Hrvati sploh ni mogoče potegnili, jezik obeli pa je tako enak, da je treba delati že skoraj umetne razlike. Poleg tega pa tudi upravni razlogi na Češkoslovaškem niti zda-leka ne zahtevajo tako kategorično upravne decentralizacije ko pri nas. Uprava v čeških historičnih deželah je bila vedno stokrat boljša ko na Madjarskem ter so zato Slovaki z zedinjenjem s Češko prišli iz slabše pod boljšo upravo. Čeprav je tudi egoizem Prage močan, vendar pa ta še dolgo ni tako razvit, kakor pa je egoizem Beograda. Tako n. pr. bi bili mi v Sloveniji nad vse zadovoljni, če bi 'se za nas «arao polovico toliko storilo kolikor je češkoslovaška vlada storita za Slovaško, da o Podkarpatski Rusiji niti ne govorimo. Kakšen raj bi bila naša Gorenjska in drugi naši letoviški kraji, če bi bili deležni takšne nege, kakor so jo bili deležni slovaški letoviški kraji! Če se je Češkoslovaška odločila, da začne decentralizirati svojo upravo, potem to ni storila toliko iz upravno-tehničnih razlogov, temveč predvsem iz političnih, da vse svoje pokrajine čim l>olj zadovolji in da čim bolj utrdi skupnost vseh češkoslovaških dežel. Tudi pri nas bi bilo iz političnih razlogov potrebno, da z upravno decentralizacijo že enkrat nehamo spor, ki slabi našo državo in ki je bil skozi vsa povojna leta in tudi že preje neprestana vzpodbuda za marsikatere tuje sile, da so in-trigirale proti naši skupnosti. Toda še tisočkrat bolj pa je potrebna upravna decentralizacija pri nas iz čisto upravnotehničnih razlogov. Še nikdar ni bilo v zgodovini primera, da bi slabši upravni sistem zmagal nad boljšim. Tudi do skrajnosti utrjena trmoglavost te resnice ne more ovreči ter je tudi pri nas ne bo, pa se naj poskuša kar koli. če se je že hotel centralizem uvesti, potem bi se ta moral odeti v obleko najboljšega upravnega sistema, ki je bil na jugoslovanskem ozemlju ob osvobojenju. Čisto nemogoča stvar pa je, da bi se s silo mogli privaditi ljudje, da bi sprejeli slabši sistem, kakor pa je bil njih prejšnji. Slabo izpričevalo za državniško sposobnost vsakega javnega delavca je, če se s to osnovno politično resnico ne more ali pa tudi noče sprijazniti. Centralizem, kakor ga izvaja naša osrednja birokracija, pa je povrhu še čisto najbolj ozke kam-panilistične prirode. Saj se postopa tako, kakor da bi se v upravnem pogledu razvoj ustavil pri letu 1014. in kakor da bi še vedno živeli v majhni Srbiji, ne pa v veliki Jugoslaviji. V mali Srbiji, kjer so vladale še skoraj patriarhalne razmere, je bilo na vse zadnje mogoče, da je spadala tudi najbolj neznatna stvar pod kompetenco ministra. V veliki Jugoslaviji takšen sistem ni več mogoč, ali pa le z očitno škodo za celoto. Pa če bi vsaj bila volja tu, da bi tisti, ki si laste odločitev v vseh vprašanjih, tudi spoznali potrebe in zahteve vseli pokrajin. Toda te volje nikjer ni in zato doživljamo kar neprestano, da se izdajajo predpisi in uredbe, ki morajo ostati na papirju, ker so za nekatere pokrajine popolnoma nesprejemljive. To nezanimanje za potrebe pokrajin je za našo centralistično upravo pač najbolj značilno, v tem pa je tudi najmočnejši razlog, da je treba to centralistično upravo čim preje in čim temeljiteje odpraviti. Kako si vendar more lastiti pravico do obstoja uprava, ki ne spoznava velikanske vrednosti in velikanskega pomena, ki ga imajo hranilnice in posojilnice za Slovenijo? Uničiti tako bogato dediščino, kakor je bilo slovensko denarništvo, je pač dokaz absolutne nesposobnosti, da o drugih, nič manj znanih napakah naše centralistične uprave niti ne govorimo. Če že ne iz drugega razloga, potem se mora naša centralistična uprava zaradi sebe same decentralizirati, ker je to edino sredstvo, da se usposobi za svoje naloge. Zato pa je treba, da po češkoslovaškem vzoru začnemo z decentralizacijo uprave pri nas in da jo izvedemo še popolneje od Češkoslovaške, ker je tudi pri nas bolj potrebna, pri tem pa še laže izvedljiva. Od novfTi železni odpade na beograjsko 65 a9 o d st., zagrebško 18m0 odst., sarajevsko 9"2 odst.w ljubljansko direkcijo pa 4a6 odstotkov Povsod po svetu se grade nove železnice s posojili, ker so pač železnice trajne naprave, ki ne služijo le eni generaciji, temveč celi vrsti. Le pri nas se ne dela tako, temveč se nove železniške proge grade iz rednih dohodkov železnic ter se v ta namen uporablja vsako leto okoli 200 milijonov din. V prvih letih so se sicer tudi pri nas gradile železnice s posojili ter se je n. pr. proga Ormož—Murska Sobota gradila iz 7 °/# investicijskega posojila. Kasneje se je za gradnjo železnic sklenilo tudi Blairovo posojilo, iz katerega bi se morala zgradili tudi železniška zveza Slovenije z morjem. Denar iz tega posojila pa se je porabil za čisto druge namene in zato tudi še danes ni o železniški zvezi Slovenije z morjem ne duha ne sluha, razen rednih sezonskih govoric o trasi ran ju te proge. Sedaj pa se sploh več ne govori o graditvi novih železniških prog s posojili, temveč se vse nove proge grade le iz dohodkov železnic. Seveda se zaradi te višje obremenitve železnic tudi ne morejo znižati železniške tarife, pa čeprav je bilo še na vseh sejah tarifnega odbora priznano, da so te prevoznine previsoke iu da zaradi njih trpi vse naše gospodarstvo. Toda vsa ta opozorila so bila bob ob steno in nepravilno financiranje novih železniških prog traja dalje. To nepravilno financiranje pa ima še drugo slabo posledico, ki se tiče železnic samih. Praviloma bi se moral presežek železniških dohodkov uporabljati le za nujna popravila in zboljšanja že obstoječih prog. Ker pa se uporablja denar v druge svrhe, se tudi železnice ne popravljajo kakor treba in zato hitrost vlakov zlasti v Sloveniji stalno pada. A tudi v tehničnem pogledu zaradi tega napačnega financiranja ne izkazujejo zlasti progo v Sloveniji prav nobenega napredka! Če že železniška uprava gradi nove železniške proge iz dohodkov železnic, potem bi vsak dober gospodar pričakoval, da jih bo gradila predvsem tam, kjer je po vsej verjetnosti rentabilnost novih prog največja. Toda na rentabilnost novih prog se železniška uprava sploh ne ozira in zato se je na področju ljubljanske železniške direkcije, ki je najbolj rentabilna v državi, zgradilo tudi najmanj novih železnic. Če pa železniška uprava ni hotela upoštevati rentabilnosti novih prog, potem pa ni smela prezreti osnovnega načela zdrave državne politike, da so namreč vse pokrajine enakopravne in da se morajo zato tudi nove proge čim bolj enakomerno porazdeliti po vseh pokrajinah. To načelo bi morala tem bolj upoštevati, ker je to načelo uveljavljeno tudi v naši ustavi, ki mora biti tudi za železniško upravo v Beogradu najvišji zakon. Toda tudi to načelo je bilo pogaženo! Slovenija zopet zapostavljena! Iz seznama novih železniških prog, ki ga je na podlagi uradnih podatkov izdelal Oblastni odbor Udruženja jugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani, je razvidno, da je bilo od i. 1918. do I. 1931. zgrajenih na ozemlju posameznih železniških direkcij novih železniških prog v dolžini: 1. Želez, direkcije v Beogradu: normalnotirnih železnic 536 km ozkotirnih (760 mm) 194 „ ozkotirnih (600 mm) 121 „ skupno 851 km 2. železniške direkcije v Subotici: normalnotirnih železnic 28 km ozkotirnih železnic — „ skupno 28 km 3. železniške direkcije v Zagrebu: normalnotirnih železnic 233 km ozkotirnih železnic — .. skupno 233 km 4. železniške direkcije v Sarajevu: normalnotirnih železnic Okm ozkotirnih (760 mm) 100 „ ozkotirnih (600 mm) 20 „ skupaj 120 km 5. železniške direkcije 'v Ljubljani: normalnotirnih železnic 54 km ozkotirnih železnic 6 , skupno 60 km Od skupno 1292 kin novih prog je dohila beograjska žel. direkcija 851 km, subotiška 28 km, zagreb ška 233 km, sarajevska 120 km in ljubljanska 60 km. Ali v odstot kih: beograjska 65'9 odst., zagrebška 18 odst., sarajevska 9'2 odst., ljubljanska 4’6 odst. in subotiška 2‘3 odstotka. Pripomniti treba, da je v subotiški direkciji železniška mreža že sedaj najbolj gosta in da je Vojvodina glede železnic &tu-rirana. Nadalje pa moramo pripomniti, da je dejanska slika za Slovenijo še bolj neugodna, ker je všteta tudi proga Rogatec—Krapina, ki je deloma že na ozemlju Savske banovine. Kakšno gospodarsko pridobitev za pokrajine pomenijo nove železnice, kažejo te številke: Za nove proge se je investiralo na področju železniške direkcije v: Beogradu 1,500 milijonov din, Subotici 60 „ „ Zagrebu 500 „ „ Sarajevu 250 „ „ Ljubljani 120 „ „ Zaradi novih železnic je bilo na novo nameščenih železniških uslužbencev pri posameznih direkcijah: beograjski 5000 nameščencev subotiški 180 „ zagrebški 1500 „ sarajevski 400 „ ljubljanski 300 „ Kako zelo je bila Slovenija prikrajšana pri gradnji novih železnic, kažejo tudi naslednje številke: L. 1918. je bilo v vsej Jugoslaviji 8023 km železniških prog v obratu. V letih 1918 do 1934 se je zgradilo 1292 km novih prog in znaša državno povprečje prirastka lia progah 16 °/o. Beograd pa je dobil trikrat toliko prog ko znaša državni prirastek, namreč 48°/o, Slovenija pa skoraj trikrat manj, namreč le 5'5 °/o. Dejansko pa je slika za Slovenijo še bolj neugodna. Kajti v 1. 1918 do 1934 so bili položeni tudi drugi tiri na že obstoječih enotirnih progah, in sicer: Beograd—Resnik 14 km Vel. Plana—Lapovo 18 „ Zemun—Novska 305 „ skupaj 337 km V Sloveniji torej prav nič. Leta 1934. pa je bilo v gradnji novih prog: na ozemlju direkcije v Beogradu 253 km, na ozemlju vseh drugih direkcij pa niti en kilometer. * Po vseh teii ugotovitvah pač ni težko uganiti, zakaj se financirajo vse nove železniške proge le iz rednih dohodkov železnic. Odločitev glede novih prog je pač s tem omejena na tako ozek krog, da nihče ne moti, če se vse nove železnice grade le v eni pokrajini. Pod vtisom javnosti se sicer dogodi, da se tudi določi program; po katerem se bodo gradile nove železnice, toda ta program ostaja na papirju, izvaja pa se drug program, ki sicer oficialno ni odobren, ki pa zato tem bolj velja. V tem pa je tudi glavni vzrok, da še vedno ni doživela uresničenja železniška zveza Slovenije z morjem, pa čeprav ni prav nobena druga zveza iz državnih, gospodarskih in finančnih razlogov tako nujna in potrebna ko'ta! Niso danes časi takšni, da bi dostavljali k vsem tem neovrgljivim ugotovitvam še kakšen poseben komentar. To niti potrebno ni, ker so številke tako močne, da govore same dovolj zgovorno. Poglavje za sebe pa tvorijo še posebna vprašanja slovenskih železničarjev, o katerih pa več prihodnjič. Tragedija trgovca V Murskem Središču pri Varaždinu si je končal svoje življenje ugledni trgovec Ivan Ravnihar. Pred 7 ali 8 leti je prišel v Mursko Središče, kupil si tam hišo iu ustanovil trgovino, ki je postala v kratkem ena prvih trgovin v kraju. Ni pa imel pok. Ravnihar dovolj denarja, da bi hišo in vso zalogo v trgovini takoj plačal v celoti, temveč se je moral, kakor pač skoraj vsak trgovec, poslužiti tudi kredita. Toda trgovina je šla dobro in pokojnik bi mogel v redu zadostiti vsem svojim razmeram, da ga ni zadela neka čisto nepredvidena nesreča. Med odjemalci Ravniharja so namreč tudi bili delavci iu nameščenci ta-mošnjega premogovnika. Ta pa je prišel nenadoma v konkurz in delavci ter nameščenci so ostali brez plač. V tej svoji največji stiski so se obrnili na Ravniharja, da jim še nadalje dobavlja blago na kredit. Ravnihar kot dober človek je to tudi storil in dajal delavcem ter nameščencem še nadalje blago na kredit. Pozneje je prevzela premogovnik neka banka in Ravnihar je skušal od nje dobiti povračilo dolga, ki so ga napravili delavci in nameščenci premogovnika. Ker se je banka branila te dolgove poravnavati, je Ravnihar banko tožil, a je tožbo izgubil. In začela se je tragedija trgovca. Vse svoje obveznosti je moral Ravnihar poravnati, svojih terjatev pa ni mogel izterjati, a upniki so pritiskali. Bankam in kmetovalcem je dana zaščita, brez zaščite pa je trgovec iu tudi oni trgovec, ki je prišel v stisko samo zato, ker je pomagal drugim ljudem v njih največji bedi. Nobene rešitve ni videl več pokojnik in obupal je nad svojo usodo. Težke skrbi so zlomile njegovo življenjsko voljo in njegovo življenje je ugasnilo. Iu danes plakata nad grobom nesrečnega trgovca žena in hčer! Tragedija nesrečnega trgovca je globoko pretresla vse mesto, saj je bil Ravnihar znan kot dober človek iu odličen trgovec, ki pa je postal žrtev naših nesrečnih razmer, ker se ne priznava trgovcu zaščita, pa naj bi prišel v stisko tudi le zaradi svojega usmiljenja do bližnjega. Morala iz te tragedije pa je, da se v današnjih časih ne sme biti usmiljen in da ravna pravilno le tisti, ki je egoist do skrajnih konsekvenc! Ali res sme in more obveljati takšna »morala«? Ali tudi tragični Ravniharjev primer ne bo prinesel pravice trgovstvu, da bo ono zaščiteno vsaj takrat, kadar izkazuje dobrote drugim? Natečaj za plakat razstave I slovenskega novinarstva na | pomladanskem velesejmu [razpisujeta Ljubljanski velesejem in ljubljanska sekcija Jugosloven-iskega novinarskega udruženja. — Original velesejemskega plakata za razstavo slovenskega novinarstva, ki z njo proslavimo 1401etni-‘co Vodnikovih >Lublanskih No-viz« in SOletnico organizacije slovenskih poklicnih novinarjev, mora biti velikosti 70 X 100 cm pokončnega formata in izveden za litografijo v treh do štirih barvah. Na plakatu naj bo dobro čitljivo besedilo: XVII. velesejem v Ljubljani od 5. do 14. junija 1937. Razstava slovenskega novinarstva. — Avtor nagrajenega plakata je zavezan v litografskem zavodu napraviti v enakem slogu, kakor na originalu, tudi besedilo v šestih drugih jezikih. Z geslom opremljeni originali morajo biti oddani ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma do 5. januarja 1937 opoldne, hkratu pa tudi točen naslov avtorja v zapečateni kuverti, ki je na njej napisano geslo originala. Prva nagrada znaša din 2.000'—, druga din 1.000'— in tretja din 500'—. Avtor plakata, ki mu razsodišče prisodi 1. nagrado, dobi polovico nagrade izplačano takoj, drugo polovico pa tedaj, ko upra- Kdo bo novi generalni direktor SUZORa ? Nov duh mora zavladati Ijonov več. Ker so se ti davčni do-| hodki v prvih 9. mesecih 1936 povečali v primeri z onimi pred I enim letom za 107 8 milijona din, | je sedanje povečanje utemeljeno. Finančni minister je nato še podrobno na podlagi doseženih I dohodkov letos in lani utemelje- Zaradi upokojitve gen. direktorja Glascrja in direktorja zdravstvenega oddelka dr. Hah-na, hočejo nekateri ljudje čim preje izsiliti imenovanje novega gen. direktorja, ki naj bi nadaljeval dosedanjo politiko svojih prednikov. Proti tej nameri ostro nastopa »Jugoslovanski Lloyd« in njegovim izvajanjem sc v celoti pridružujemo. Obenem pa pozivamo tudi vso slovensko javnost, da pazi na to, da bo vse vprašanje pravilno rešeno in s tem tudi že enkrat izvedena reforma našega socialnega zavarovanja. Tudi iz tega razloga v celoti ponatiskujemo izvajanja - Jugoslovenskega Lloy-da«, ki se glase: »Po uradnih podatkih SUZORa je znašal deficit bolniške podporne panoge v 1. 1935. 6,497.710 din ali nad 3 milijone po bonifikaciji upravnih stroškov po SUZORu. (Tudi nezgodno zavarovanje je deficitno.) Skupni predpis prispevkov in doklad v 1. 1935. je znašal 344 mi- jva velesejma litografskemu zavo- , 814.40fi 'di„, upravni stro du odobri predloženi ji poizkusni' odtis plakata. Nagrajeni originali so last Ljubljanskega velesejma, I nenagrajeni so pa avtorjem na | razpolago po razglasu rezultata natečaja do 20. januarja 1937. Uprava Ljubljanskega velesejma I in Jugoslovensko novinarsko udru-1 žen je — sekcija Ljubljana. Carinsko-poštnim pošilj-(kam morajo biti priložene originalne fakture Združenje trgovcev v Ljubljani ški sami pa so znašali skupno 76 mili j. 522.982 din. (Po specifikaciji vseh stroškov ugotavlja »J. L.«, da so znašali vsi upravni stroški okrožnih odborov 67'5, samega SUZORa pa 8‘9 milij. din. Nato nadaljuje): Javnost ima najmanj to pravico, da se vpraša, kdo pride sedaj za vodilnega uradnika v ustanovo, ki ima za nad 70 milij. din upravnih stroškov in ki je eden največjih činiteljev javne uprave in ki mora skrbeti za najbolj bedne sloje . , našega naroda. To vprašanje je ouredbo finančnega ministrstva z mo še na eno činjenico, ki se tiče - v, tr A j j r~y I uv »j** vi■ ij dne 26. novembra t. !•» s. - ■ ’ I čiste uprave zavarovanja in kate- ki odreja, da morajo biti vse ca-rinsko-poštne pošiljke iz inozemstva opremljene z originalno fakturo, ker jih bo v nasprotnem pri-meFU carinarnica brez odloga vr- re pravilna rešitev je stoodstotno odvisna od osebnosti šefa uprave od gen. direktorja. Ce pogledamo izkaz o zaostan- pobranib, a ne nakazanih tujih prispevkih din 92,591.679. Potemtakem nekateri okrožni uradi zaradi ogromnih zaostankov in velikega deficita trošijo tuj denar, za katerega morajo plačevati še 6% obresti. Takšno težko stanje sta torej zapustila svojim naslednikom gg. Glaser in dr. Hahn. Kakor pa se nam poroča, bo sedanje poslovno leto še slabše. Ko je bil 1. 1931. na začudenje vse javnosti reaktiviran g. Glaser, oziroma kadar je zamenjal mladega in sposobnega strokovnjaka, takratnega gen. direktorja dr. Ar-selina, se je reklo, da je bilo to storjeno zato, ker bo mogel g. Glaser na podlagi s%*ojih močnih zvez izvesti tudi zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti ter tudi zavarovanje kmetijskih delavcev, da bo nadalje izvedel volitve v samoupravne organe, da bo dal novo uradniško pragmatiko, da bo rešil zdravniško vprašanje itd., itd., kar vse ne bi mogel izvesti mladi dr. Arselin. V resnici pa je od takrat minulo pet let, a g. Glaser ni rešil niti enega teh vprašanj, teinvef jih zapušča vsa nerešena svojemu nasledniku. Z vso pravico se mora naša jav nost upirati, kadar vidi, da se po upokojitvi g. Glaserja forsira imenovanje novega gen. direktorja in kadar vidi, da delajo to v glavnem iste osebe, ki so bile skupno z gg. G laserjem in Hahnom na čelu socialnega zavarovanja polnih 12 let. Kdo nam more dati in kakšno jamstvo, da bodo te osebe spravile na čelo uprave socialnega zavarovanja strokovno usposobljeno, kvalificirano in avtoritativno osebnost? Oujemo, da je cela množica kandidatov za to mesto iz vrst uradnikov zavarovanja, pa čeprav je znano, da g. Glaser v upravnem pogledu ni smatral za potrebno, ali pa m' mogel tega doseči, da bi usposobil za svojega naslednika ™1 upravičenost povišanja dohod 1 ... I IzATT od TiAnAeroz mh r ot: l'n, tudi le enega Človeka. Po našem mnenju je silno neumestno forsiranje izvolitve novega gen. direktorja, ker bi bila najboljša rešitev, da se reaktivira upok. gen. dir. dr. Arselin. Na ta kov od neposrednih davkov. Priznati tudi meramo, da bi se ti v resnici morali prav znatno povečati, če bi na vsem državnem ozemlju vladala ista davčna praksa ko v Sloveniji. Čujemo tudi, da so takšne odredbe sedaj dejansko način bi socialno zavarovanje obe- jzgje p0 dosedanjih izkušnjah pa nem prihranilo eno pokojnino, [ nastavitev dr. Arselina pa bi mo- moreino reči samo to, da se bodo , , . . , | ta navodila v Dravski banovini g bltl tudi le provizorična, da ye2 ko stoodstotno j^ala, drugod I , l n , n , . . . /I A Mni\l in 1 I bi se namreč, če dr. Arselin nikakor ne bi zadovoljil, izvolil nov gen. direktor. Če se tako ne bo postopalo bo nastala dirka uradnikov za najvišja mesta in njih stalno zamenjavanje ter se bo na la način vsa ustanova dušila od visokih položajev in pokojnin, si-lomašni zavarovanci pa ne bodo dobili niti tega, kar dobivajo danes. Iz vrst one visoke birokracije, ki je v zadnjih letih pod vodstvom g. Glaserja spravila naše socialno zavarovanje v takšen položaj, da niso z njim zadovoljni in da tudi ne morejo biti niti delavci, niti delodajalci, niti strokov- pa bo ostalo vse pri starem. Dohodki posrednih davkov se po novem proračunu predvidevajo za 277'7 milijona din višji, od katerih odpade na trošarine 30, na takse 80 in na carine 1677 milijona din. Pri taksah n?j dajo splošne takse 60, vozarineke takse pa 20 milijonov din več. Višji dohodki carin pa so utemeljeni v povečanju zunanj" trgovine. Končno je podal finančni minister še obširen pregled zboljšanja naše zunanje trgovine in zboljšanja razmer na našem donosnem trgu, kar je našim čitateljem, če n jaki, se ne sme izbrati nov šel 9e..ne °“rai° na v Slove- uprave! Pri tako važnem vpraša nju pa zlasti ne sme igrati nobe- _ | ni ji, v glavnem že znano. Optimizem g. finančnega mini- nila v inozemstvo. Blago, ki pride k« prispevkov in doklad, potem iz inozemstva priporočeno in kot I vldimo' da Je znaSal »»»tanek vzorec brez vrednosti, se ocarini samo, če presega vrednost 300 dinarjev. Ta odločba stopi v veljavo dne . . , 1. januarja 1937. Ker finančno | nek nad ,70 odstotkov. Pri okroi- 156,983.115 din, torej približno 50 odstotkov vseh prispevkov, ali na tančno 45'51 odstotka. Pri nekate rih okrožnih uradih znaša zaosta- ministrstvo k tej novi odredbi ni dalo nobenih drugih potrebnih komentarjev, priporoča združenje vsem interesentom, da nemudoma obvestijo vse svoje dobavitelje, da pošiljkam prilagajo originalne fakture, za sebe pa naj zahtevajo prepis faktur. Združenje se je isto- nem uradu v Beogradu pa znaša zaostanek celo 98*24 odstotka, kar je že obupno. Uradno poročilo SUZORa opravičuje ta zaostanek s tem, da navaja, da znaša dozdevni dolg države in javnih usta nov okoli 22 milijonov din, kakor db država iH javne ustanove ne ne vloge strankarstvo in obrača-1 8b'a glede zboljšanja gospodarske-nje plašča po vetru, ker gre pri g« stanja je z ozirom na razmere socialnem zavarovanju za stotine v vzhodnih in srednjih pokrajinah milijonov delavskega in podjetni škega denarja ter za institucijo, v v resnici utemeljen, saj se je samo žetev pšenice povečala za 10.000 kateri morajo v prvi vreti odloče-1 vagonov, koruze pa za 21.000 va-vati samo one strokovne sposob-1 gonov, pri tem pa se je še. cena nosti, ki morejo v največji meri I skoraj podvojila. Narodni dohodek jamčiti za boljšo upravo, kakor pa je bila dosedaj v SUZORu. Opozarjajoč na to vse odločilne činitelje, moramo poudariti, da bomo tudi v bodoče posvečali socialnemu zavarovanju polho pažnjo in kritiko!« Opozarjamo še tudi vse slovenske člane uprave SUZORa, da posvete čim večjo pažnjo temu vprašanju. Finančni minis o novem proračunu v teh pokrajinah bo zato tudi v resnici narastel. Cisto druga pa je slika v Sloveniji, kjer je bila žetev izredno slaba in kjer je zaradi sankcij proti Italiji nazadovala tudi zunanja trgovina. Zato upamo, da se bo to pri vterjanj l davkov poznalo in da se bo močno prav posebno | pasivni Sloveniji dal oni davčni oddih, ki je za ur. .ovešenje njenega gospodarstva nujno po-trebeu ali da govorimo z besedami finančnega ministra, da ozir na fiskalno politiko ne bo močnejši ko ozir na gospodarsko ravnovesje Slovenije. časno obrnilo na Zbornico za TOI bl,bd? delodajalci ko vsi drugi ter s prošnjo, da izposluje na odloču- fa ° br;z vsak,h P^guev in jočem mestu k tej novi odredbi kakorda uPrava «UZ0Ra ne b' primerne in potrebne komentarje. bl a odgovorna za ta ogromni za-1 1 1 ostanek. Mnenja smo, da je dobra uprava mogla in morala v teh dol-barra, *le«tra ta I gfti letih pravilneje urediti redno IŽe v 24 urab kemično anali obleke, klobuke itd. Škrabi fa STetlelika crajee. ovratnika ta maniete. Pora. niL, manga ta Uka domala perilo tovarna JOS. REICB tPoljanild naafp 4-6. Selenbnrgova ni. I. Telefon It tS-71. V Grčiji zopet svobodna trgovina? plačevanje prispevkov s strani države in javnih ustanov. Pa tudi če upoštevamo uradno opravičevanje glede teh 22 r-ilijonov din, ostaja še vedno pri beograjskem okrožnem uradu zaostanek v višini približno 30 milij. din ali 60 [odstotkov, dočim se smatra za normalni zaostanek samo oni v višini 25 odstotkov. Mimogrede moramo omeniti, da je bil večletni upravnik tega in takšnega beograjskega okrožnega urada pre-V grškem gospodarskem življe-1 meščen kot posebni upravitelj za mju se vodi boj med dvema skupi-1 direktorja SUZORa v Zagreb, oiama, od katerih zahteva ena, da menda zato, da zboljša upravo uvede Grčija z novim letom zopet I okrožnih uradov in da zniža za-svobodno trgovino, dočim je druga I ostanke na normalno višino! za ohranitev dosedanjih omejitev. I Pravočasno pobiranje prispev-Gospodarski minister je sklical za- kov je ena najvažnejših panog po radi tega vprašanja posebno ko-1 slovanja SUZORa ter zrcalo nje-misijo, ki naj že prihodnji teden | gove uprave in njegovih financ pove svoje mnenje o tem vpraša-1 Da je res tako, zadostuje, če nanju. Splošno se misli, da bo zrna- vedemo dve postavki. V bilanci galo načelo svobodne trgovine, in I SUZORa za 1. 1935. vidimo postav to zlasti zaradi valutnega spora-1 ko dubiozuih prispevkov v višini zuma, ki je bil sklenjen med Fran- 25.082.423 din. Nadalje vidimo, da cijo, Anglijo in U. S. A, Iznaša dolg okrožnih uradov na Finančni minister I.etica je obenem z načrtom novega finančnega zakona predložil skupščini tudi daljši ekspoze o novem drž. proračunu ter o naših gospodarskih razmerah. Njegov ekspoze je zelo optimističen. Ta optimizem je v glavnem utemeljen v predlaganem povišanju državnih dohodkov v višini 625 milijonov dinarjev. Finančni minister pravi, da to povišanje nikakor ne pomeni odstopanje od dosedanje gospodarske in finančne politike vlade, temveč bo dobila ta politika v krepitvi narodnega gospodarstva in povišanju kupne sile prebivalstva še novo pobudo. A tudi sicer da se novi proračun ne razlikuje v svojem bistvu od prejšnjega. Tudi novi proračun odkrito priznava stanje naše finančne kapacitete, v tehničnem pogledu pa zajamčuje popolno proračunsko enotnost. Finančni minister pravi nadalje, da bodo še naprej veljale smernice finančne politike sedanje vlade, ki da obstoje v tein, da se daje prednost pospeševanju narodnega gospodarstva nad ozkim fiskalnim interesom. Znano je vendar dejstvo, da finančno ravnovesje, doseženo s preobremenitvijo narodnega gospodarstva, ni dobro. Nato govori finančni minister o škodljivosti deflacionistične politike prejšnjih vlad, ki je samo poostrila gospodarsko krizo. Sedanja vlada pa je mnenja, da brez gospodarskega ravnovesja tudi ni proračunskega in zato se vlada trudi, da zboljša gospodarske razmere. V ta namen je izdala nič manj ko 273 uredb. Vladi se mora priznati, da je s svojim delom po- »Službeni list« ložila temelje čisto novi gospodar ski politiki. Ta politika da ima ta|liJ'- banske uprave Dravske bano-cilj, da ohrani ne le našo gospodarsko neodvisnost, temveč da zagotovi tudi naš gospodarski preporod. Plodovi te politike da se vidijo v skoku cen, zlasti agrarnih pro- vine z dne 9. decembra objavlja. Uredbo o pospeševanju svilarstva Izpremembo t. 14. § 5. uredbe o organizaciji ministrstva za promet — Odločim o izločitvi oljnatega semena in oljnatih plodov iz izvodov, povečanju zunanje trgo- kontrole po predpisih pravilnika 1 tn norm o kontroli semenja kulturnih rastlin — Izpremembe vine, dvigu produkcije, oživljenju notranje trgovine itd. Po vseh zna-1 kih se more reči, da se je pri nas začela likvidacija gospodar-1 ske krize. Zato je finančni minister mnenja, da more zaradi zbolj-1 šanja gospodarskih razmer računati tudi s povečanjem državnih dohodkov. • < ti. 'i Kako bodo davki povečani Nato je finančni' minister podrobno analiziral novi predlog drž. dohodkov. Od 625 mil. novih dohodkov bo šlo za osebne izdatke (nastavitev 5515 novih državnih nameščencev) 147,3 milijona din, za materialne pa 4787 milijona dinarjev. Osebni izdatki so po starem proračunu znašali 4861% vseh izdatkov, po novem pa bodo znašali le 4652%. (Tu je treba pripomniti, da se prihranki redno dosegajo predvsem i.a račun materialnih, ne pa osebnih izdatkov. Op. ur.) Neposredni davki so povišani za 180 milijonov din, in sicer zemljarina za 10, zgradarina za 10, pridobnina za 10, uslužbenski da vek 12, skupno splošni neposredni davki za 62 milijonov din. Dohodek davka na poslovni promet naj da 100 milijonov din več (relativno se največ plačuje v Sloveniji, op. ur.), izredni davek pa 18 mili- norm o sestavi rudninskih tvarin in asfaltnih snovi kakor tudi o njihovem preizkušanju — Dopolnitve razpisa C št. 43.918/1922 glede svobodnih carinskih skladišč v pomorskih lukah — Razne druge razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. POMNITE da dobite pri Radio-Doberiet Ljubljana D. Z O. Z. Kongresni trg 8 izredno dober T 3 cevni aparat Iefag 32 K za Din 190'— mesečno Širite »Trgovski list«! Min vesli Kralj Edvard VIII. je odstopil in s tem je bila končana nad teden dni trajajoča ustavna kriza, ki je nastala zaradi ženitvenih načrtov kralja Edvarda. Preden se je kralj odločil ra abdikacijo je imel pet ur trajajoč razgovor z ministrskim predsednikom Baldwinom. Naslednji dan so se zbrali v kraljevem dvorcu vsi trije kraljevi bratje in v njihovi navzočnosti je kralj podpisal abdikacijski dokument. S posebnim kurirjem je bil takoj nato odposlan ta dokument ministrskemu predsedniku Baldwinu. V svoji odstopni listini pravi kralj Edvard, da se za sebe in vse svoje naslednike odpoveduje prestolu. Svoj sklep je temeljito preudaril ter je zato nepreklicen, ker se zaveda, da bi vsako nadaljnje odlašanje silno škodovalo narodu. Loči se od svojih narodov v trdnem prepričanju, da je pot, katero si je izbral, pravilna. Končno izreka željo, da bi se takoj storilo vse potrebno, da bi mogel zasesti pre-,stol njegov zakoniti naslednik — 'iijegov brat vojvoda Yorški. V posebnem spremnem pismu k odstopni listini pa zlasti naglasa, da odstopa zato, ker smatra javne interese za važnejše od svojih osebnih. Obe kraljevi listini sta bili takoj nato prečitani v parlamentu, nakar je podal Baldwin historiat vse zadeve. Zadeva je bila sprožena od ameriških listov že pred pol letom in napravila zlasti težak vtis v Kanadi in drugih dominionih. Baldwin sam, ki ga je kralj odlikoval s svojim prijateljstvom, je zato opozoril kralja na nevarne posledice vse zadeve, ker je nedotakljivost krone danes zadnja zveza, ki je ostala med Anglijo in dominioni. Kralj je o svoji nameri, da poroči gospo Simpson, obvestil najprej kraljico Mary, nato pa tudi svoje brate. Njega pa je vprašal, če bi bil v vsej zadevi mogoč kompromis (morganatični zakon), kar pa je označil Baldwin za nemogoče. Tako sta bila le dva izhoda: ali se kralj odreče poroki ali pa pre stolu. Kralj je odločno hotel, da se ves konflikt reši popolnoma na ustaven način in je vsako drugačno rešitev odklanjal. Novi angleški kralj bo torej vojvoda Yorški, prestolonaslednica pa njegova IX letna hči Elizabeta. Njegovo proglasitev za kralja izvede londonski župan na tradicio nalen način. Kralj Edvard se bo odslej imenoval vojvoda Kumber-landski, kadar pa bo potoval po tujini Edvard Windsor. Takoj po proglasitvi novega kralja bo odpotoval v Cannes k gospe j Simpson, nato pa bosta skupno napravila potovanje okoli sveta. Delavska stranka, ki je sicer v odločni opoziciji proti vladi, je ves čas krize podpirala vlado, ker se je bala, da bi s porazom vlade mogel nastati nevaren precedenčni primer, že pred dnevi pa se je tudi videlo, da je angleško javno mnenje kljub vsej priljubljenosti kralja Edvarda na strani angleške vlade. Vest o odstopu kralja Edvarda pa je kljub temu napravila na angleško javno mnenje silen vtis. Vendar pa se je narod hitro sprijaznil z novim stanjem in v kratkem so se čuli tudi že prvi vzkliki vojvodi Yorškemu, novemu kralju in novemu reprezentantu mogočnega britanskega imperija. Vojvoda Yorški bo za novega kralja proglašen danes, v soboto, Imenoval se bo Jurij VI. in ne Albert I., kakor se je prvotno poročalo. Njegova hčerka Elizabeta še ne bo proglašena za prestolona-slednico, temveč šele potem, ko bi bilo gotovo, da Jurij VI. ne bo imel moških potomcev. Kronanje novega kralja bo 12. maja, kakor je bilo to določeno že za Edvarda. Bivši kralj Edvard se je poslovil od svojih nekdanjih podanikov po radiu. Dejal je, da sedaj prvič lahko neposredno govori narodu, ker kot suverenu mu je bilo to po ustavi nemogoče. Smatra kot svojo prvo dolžnost, da priseže svojo poslušnost novemu kralju, svojemu bratu. Odstopil je le iz osebnih razlogov, ker je prepričan, da brez podpore ljubljene žene ne bi mogel prav izvrševati svojih vladarskih dolžnosti. 25 let je zvesto služil domovini in čeprav bo morda za dolgo vrsto let zapustil domovino, ji bo vendar vedno zvest. Končno je poudarjal Edvard Windsor, da je bil Baldwin vedno skrajno spoštljiv do njega in da ni bilo med njim in vlado nikdar nobenega spora. Na Dunaju je policija aretirala več oseb, ki so ustanovile narodno-sociallstično propagandno centralo. Policija je pri aretiranih našla zelo veliko narodno-socialističnega propagandnega materiala. Anglija jamči za nedotakljivost jugoslovanskih mej v Sredozemju, kakor se je ugotovilo v zadnjih dneh. Francoski parlament je sprejel s 359 proti 123 glasovom novi francoski tiskovni zakon. Nekateri pristaši vladne levice so sicer pred to poostritvijo tiskovnega zakona svarili, ker da se more zakon v primeru spremembe režima obrniti proti njim. Njih svarila pa so ostala brez učinka. Turška vlada je sklenila, da apelira na Zvezo narodov, da ona odloči glede bodoče pripadnosti okrajev Aleksandretta in Antiohija. Vprašanje obeh okrajev pride že na dnevni red decembrskega zasedanja Sveta Zveze narodov. Anglija in Francija sta skupno predlagali, da se s plebiscitom reši vprašanje španske državljanske vojne. Proglasilo naj bi se premirje, nato pa razpisale volitve. Malo upanja pa je, da bi ta predlog prodrl, ker so se tuje velesile že preveč vmešale v španske dogodke. Španski nacionalisti so ustavili 7 sovjetskih parnikov in jih prisilili, da so se ustavili v pristaniščih, ki so v rokah nacionalistov. Nato so zaplenili vse orožje, ki je bilo na ladjah, med drugim tudi okoli 100 topov. 40.000 italijanskih vojakov je baje že izkrcanih na Balearskih otokih, kakor trdi angleški novinar Grosvenor. še vedno pa dovažajo italijanske ladje nov vojni material in tudi nove čete. Pariški list »L’Ouevre« poroča, da bo Italija poslala v Španijo Francu na pomoč še 60.000 vojakov. Mussolini da je mnenja, da pod nobenim pogojem ne sme dopustiti, da bi zmagala levičarska vlada nad Francom. V Rimu so se začela pogajanja med ital. zun. ministrom Cianom, angleškim veleposlanikom Dru-mondoin ter franc, odpravnikom poslov glede ureditve sredozemskega vprašanja. Pogajanja potekajo ugodno. Niso se pa pri pogajanjih obravnavala vprašanja, ki so nastala v zvezi s špansko državljansko vojno. Drž. upravitelj Horthy bo dobil pravice pravega vladarja, kakor je izjavil ministrski predsednik Da-ronyi. Madjarski legitimisti so zaradi tega silno razljuteni, ker čutijo, da bi bil potem povratek Habsburžanov definitivno pokopan. Najvišji obrambni svet Sovjetske Rusije je sklenil: 1. na zapadu in na vzhodu Rusije se zgradita dva mogočna pasa utrdb. 2. Aktivna ruska armada se poveča na tri milijone mož. 3. Sovjetske zračne sile se potroje. Letno se mora iz-vežbati v letalstvu 50.000 vojakov. 4. Ustanovi se poseben narodni komisariat za vojno industrijo. 5. Vse tvornice vojne industrije se prelo-že v notranjost države. Končno se Stalin pooblašča, da napove vojno, če bi to zahtevale mednarodne obveznosti Rusije. Finski zunanji minister Holsti je odločno odklonil priključitev Finske k protiruski fronti, katero snuje Nemčija. Nemci, ki so na finsko sodelovanje z gotovostjo računali, so zaradi odklonilnega stališča Finske zelo razočarani. Dr. Andra Druškovič, odvetnik v Ljubljani Izgube naših trgovcev v iužnih delih države Če pride v slovenski družbi razgovor ua upravne razmere na jugu naše države, se marsikaj sliši, kar za naša ušesa zveni neverjetno, čez kar pa se preide s par pikrimi opazkami na drugo temo. Menim, da s tem poglavje administracije na drugem koncu države za nas ne bi smelo biti opravljeno. Naša trgovina in industrija imata prav močne zveze z jugom države in ji prav gotovo ni vseeno, če more na ozemlju, kjer razpečava svoje produkte, računati z urejenimi pravnimi in administrativnimi zadevami ali s presenečenji in kaotičnim stanjem. Naš trgovec in industrialec se zanimata samo za končni rezultat pravdanja in rub-ljenja njihovih odjemalcev; s sodbo samo jima ni pomagano. Ta rezultat je večinoma zanje popolnoma negativen; niso prišli do svoje terjatve, pač pa morajo plačevali znatne zneske za takse in zastopnike. Naš trgovski svet je večinoma nepoučen o tem, da so še 1934. 1. v Srbiji vladali popolnoma drugi materialni in procesu-alni zakoni kot pri nas, pa tudi ne vedo, da tudi danes v Srbiji še no velja naš izvršilni zakon. Zato in ker ne poznajo upravnih razmer na jugu, pripisujejo krivdo svojemu zastopniku, če so prišli ob terjatev in morali položiti j K) v rh tega še tisočake za takse in advokate. S tem pa advokatom delajo veliko krivico. Trgovec v vlogi upnika je po zakonih v Srbiji žaiibog mnogo bolj odvisen od upravne kakor pa od sodne oblasti. Po bridkih izkušnjah z navadnimi fakturnimi pravdami, ki so pred 1935. v Srbiji trajale po 4—5 let, že nekaj let sem naš trgovski svet s svojimi odjemalci iz Srbije pogaja podsod-nost slovenskih sodišč. Na ta način pride res kmalu do sodbe, ampak eksekucija se mora vodili tam, kjer ima eksekut svoje premoženje, to je v Srbiji. Izvršilna oblast je v Srbiji še danes po srbskem »gradjanskem postupku« upravna oblast ali kakor se pravi v Srbiji policija. Da je pa v Srbiji, kar se tiče zanesljivosti v službi, velika razlika med sodno in upravno oblastjo, je splošno znano. Kako preprečijo dolžniki rubežen Že sama srbska zakonodaja je glede izvršilnega postopka za naše pojme neverjetno primitivna; dolžnik, ki mu zarubiš celo skladišče blaga, prepreči lahko prodajo in doseže, da gre ves izvršni spis v akte, če prinese »uverenje opčinske uprave«, da nima nika-kega premoženja. Do tega livere-nja pa pride brez nadaljnjega, če podpišeta dva meščana, ki sta lahko kdorkoli, »pod svojo materialno in kazensko odgovornostjo« zapisnik, da je brez premoženja. Ta meščana sta tudi lahko dva cigana, ki nosita v svojih razdrapanih hlačali s seboj celo svoje premoženje in ki se Irojita zapora toliko kot se boji pozimi slovenski berač toplega hleva. Seveda se ne poslužuje vsak dolžnik takih drznih sredstev. I*a četudi s svoje strani ne podvzame ničesar, ni na slabem. Ko dobi ]>olicijska oblast v roke izvršno dovolilo, pokliče dolžnika in ga pozove, da sam določi, kaj stavi na razpolago za rubežen. Če v 15 dneh dolga ne plača, ali pa policijski oblasti ne sporoči, kaj se mu naj pride zarubit, tedaj se rubežen izvrši nad tem, kar se pač najde. Dolžnik ima torej časa dovolj, da se na rubežen temeljito pripravi in poskrbi za to, da bo eksekutor odšel od njega praznih rok. V la namen se poslužujejo dolžniki številnih metod: privatnik po-skrije celo svoje pohištvo, tako da eksekutor ne najde ničesar v njegovem stanovanju, kvečjem kako žimnico ali stol; pri trgovcih je pa n. pr. priljubljena metoda, da par dni pred rubežnijo »prodajo« vso svojo zalogo svojim zaupnikom, ali da da svojemu bratu ali drugemu zaupniku menico na vsoto, ki je vsaj trikrat tolika, kakor vsota njegovih dolgov in si pusti s to menico »staviti zabranoc, da bi se zarubila vsa trgovina. Drugi dan pa napravi s svojim fiugira-uim upnikom sodno poravnavo, v kateri mu prepušča za svoj »dolg« vso svojo zalogo, on pa ostane v trgovini kot »poslovodja«. Ko se potem pojavi izvršilni policijski uradnik, se mu dolžnik smeje v brk in ga odslovi, češ, kaj hoče v A. Šarabon UUBUANA *---------------- Uvoz kolonijalne robe Veletrgovina s Špecerijo Velepražama za kavo Mlini za diSave Glavna zaloga rudninskih voda v Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-06 Ustanovljeno leta 1886 trgovini, v kateri ni ničesar njegovega in kjer je on samo pošlo-* vodja. So zopet drugi trgovci, ki imajo za vsak meter in za vsak kilogram blaga pripravljeno komisijsko fakturo, s katero eksekutorju dokažejo, da v trgovini ni ničesar njihovega. Drugi zopet si pomaga na ta način, da stavi žena ua celo zalogo »zabranoc za svojo doto, dopusti, da gre vsa trgovina na javno prodajo, na isti kupi blago za svojo »terjatev«, tako da je vsa trgovina njena in vse ostane pri starem. Če gre izvršilni spis po eni ali drugi teh metod »v akte« in je upnik ob svojo terjatev, se je stvar izvršila popolnoma zakonito in nima upn-'k prav nobenega zakonitega povoda za pritožbo. Kakšni so »cenilci« Rekli smo že, da je policija na jugu institucija svoje vrste. Dogaja se, da izvršilni organ pri trgovcu v trgovini ne »najde« ničesar rubljivega, ali pa da leži izvršilni spis tako dolgo »pozabljen« v pisalni mizi izvršilnega uradnika, dokler ni dolžnik odnesel šila in kopita ali pa temeljito pripravil konkurz, ki ga je napovedal še preden je rubežen bila izpeljana. Cenitev ob rubežni ni prepuščena policijskemu uradniku, po naše eksekutorju, ampak »cenilcem«, ki spadajo k štabu izvršilne komisije. Ti so navadno policijski agentje, ki dobijo za vsako cenitev pristojbino din 20'—, kar je prav leji postranski zaslužek. Isti cenilci so strokovnjaki za vse branše: istega dne cenijo ma-nufakturno blago, kolonialno, po-•lištvo, perilo itd. Če so »naklonjeni:; dolžniku, bodo cenili kako brklarijo, ki se proda na licitaciji za par dinarjev, na prav visoke vsote, tako da taka rubežen dolžnika malo boli. Če se pa upnik pobriga pravočasno za njihovo naklonjenost«, bo lahko zarubil celo trgovino za dolg nekaj tisoč dinarjev. Če je rubežen srečno opravljena, je pot do dejanskega uspeha, to je do eksekutivne prodaje in izplačila izkupička še dolga in polna nevarnosti. Navadno se sedaj pojavi neka tretja oseba, ki zahteva ispis« zarubljenih premičnin, po naše, ki zahteva izločitev. Take izločitvene pravde so trajale preden je stopil v veljavo novi g. p. p., po več let. Po srbskem izvršnem postupku zarubljenih premičnin ne prevzame izvršilni organ, ampak »staraoc«, to je zaupnik, ki ga določi izvršilna oblast. V neštetih primerih la »staraoc«, ki je podpisal izjavo, da je sprejel v hrambo zarubljene premičnine, v času do prodaje izgine z blagom vred. Kakor se bo tudi zdelo čudno, je vendarle res, da kazenski zakonik ne nudi možnosti, da bi se takega slaraoca kazensko zasledovalo — CIKORI1A Naš pravi domači izdelek! zakonodavec je na te možnosti pozabil. Dolžnik ima do dne javne prodaje tudi možnost, da si pusti zarubljene premičnine zarubiti od hišnega gospodarja (če sta si prijatelja) za dolžno najemnino, ki ima prednost pred vsemi drugimi terjatvami brez ozira na njihov vrstni red, nakar hišni lastnik na licitaciji kupi blago za svojo »terjatev« in vse skupaj vrne dolžniku. Vlogo hišnega lastnika prevzame sem in tja tudi istotako privilegirana davčna oblast. Do konca 1934., dokler ni bilo vpeljano državno tožilstvo, dokler je torej preiskovalna oblast bila policija, so dolžniki zarubljeno blago na dan licitacije skrili in prodaja je padla v vodo. Seveda so se eksekuti s tem pregrešili proti kazenskemu zakonu, kar so pa že uredili s preiskovalno oblastjo. Menimo, da smo dovolj jasno povedali, da so izgledi upnika, da pride izvršilnim ]>otom do svoje terjatve, tudi če je zastopan jvo advokatu na kraju samem, obujmo majhni. Saj tudi advokat ne more ničesar, če se je dolžnik spretno posluževal vseh praznin zakona. Če je pa eksekucija padla v vodo iz razlogov, ki v zakonu niso utemeljeni, pa advokat tudi ne bo opravil ničesar in stoji nasproti celi falangi ljudi, za katere so »zabraue« jako dobičkanosen posel, ki imajo skoraj neomejeno oblast in ki že najdejo sredstva, da se nadležnih advokatov ali od-križajo ali pa jih pripravijo do »uvidevnosti«. Zalibog imata naša trgovina in industrija na jugu terjatve, ki gredo v milijone, ki so iztožene, arn-pak neizterljive. Točno vsoto bi mogle jiokazati samo njihove trgovske knjige. Znano nam pa je, da je moral odvetnik v teku 5 let svojega poslovanja v Skoplju staviti v akte predmete, ki so predstavljali okoli 490.060 din takih slovenskih terjatev. Trgovcu in industrijcu ne preostane torej nič drugega, če se hoče obvarovati izgub, kakor da jirodaja samo za gotovino, v kolikor nima jired seboj starih in zanesljivih odjemalcev in da se prav nič ne zanaša na sodne izvršitve.: Gradbena aktivnost nove Turčije Z velikansko energijo se modernizira Kemalova Turčija in napredek se kaže na vseh poljih, posebno pa tudi na gradbenem. Veliko pozornost pa posveča nova Turčija zboljšanju prometnih zvez. Kakor je izjavil gradbeni minister. Ali Džetinkaja, bo zgradila Tur-j čija celo vrsto cest, ki bodo vodile do bolgarske meje ter na* drugi strani jia v Malo Azijo. Zlasti prometne zveze Izmira (Smirne) se bodo zboljšale. Zgradile se bodo tudi nove železnice, predvsem |>a bo rešeno vprašanje ori-entalnih železnic, da se bo jiromet z Kvropo vendar enkrat zboljšal. Popolnoma moderniziran bo tudi Carigrad. Slare zgodovinsko in kulturno pomembne stavbe |>a bodo pri tem v celoti ohranjene. Več bolise in lepše reklame! V novembru večja zaposlenost Po statistiki OUZD. V novembru je bilo pri ljubljanskem OUZD zavarovancev: moških 57.575 (4-7.101), ženskih 33.431 (4-1.796), skupno 91.006 (4- 8.897). Bolnikov je bilo vseh skupno 2.705 (4-494). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških din 25'50 (-j-0'39), pri ženskah 18'15 (—), v celoti 22'80 (4-0‘37). Celotna dnevna zavarovana mezda pa din 2,074.98810 (-j- 233.288 40 par). Številke v oklepajih pomenijo prirast od lanskega lela, to je od novembra 1935. Izgleda, da se je letni diferencial zaposlenosti nekako stabiliziral na ’ išini cca. -f 8.000, kakor kaže sledeča tab da: Število Letni članov diferencial avgust 91.495 4- 8.699 sept. 91.313 -j- 8.121 oktober 90.451 4- 7.889 nov. 91.006 4- 8.897 V oktobru je padel diferencial izpod 8.000 in članstvo izpod 91.000 samo zaradi snega. — Letni diferenciali od začetka 1919 do sredine 1923 in od začetka 1926 do sredine 1930 so znašali poprečno 6.000, dočim imamo sedaj že več mesecev diferencial iznad 8.000. — Važno in zanimivo ije dejstvo, da napreduje v prvi vrsti moško članstvo. Delavske mezde kažejo razveseljivo sliko. Že več mesecev delavske mezde napredujejo, sicer ne posebno veliko, ali vendar. To dejstvo je zanimivo zlasti radi tega, ker so delavske plače celih dolgih pet let, t. j. od sredine 1931 do sredine 1936 padale. Letni padec (diferencial) je znašal v drugi polovici leta 1932. celo — din 2'40 in še več. Izgleda zelo verjetno, da bo naraščanje delavskih mezd trajalo še dalj časa, akorav-no letni diferencial povprečne dnevne zavarovane mezde v novembru ni tako velik, kot prejšnje mesece. Razvoj povprečne dnevne zavarovane mezde po spolu je razviden iz sledeče tabele: Letni diferencial povpr. dnevne mezde moških žensk din dim avgust -f-0‘51 -(-0T2 sept. 4-0'52 -f-0'03 oktober -f 0'57 -j- 0‘04 . nov. -f- 0'39 ■, 0'00 Dobave - licitacije Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 20. decembra ponudbe za dobavo raznega električnega materiala. Artilerijsko tehnični zavod mornarice v Tivtu sprejema do 21. decembra ponudbe za dobavo raznih kljukic, ročic in vijakov iz medenine; do 28. decembra za dobavo raznega železa, železnih cevi, jelovih, bukovih, borovih in smrekovih desk, raznih držal itd.; do 30. decembra za dobavo aparatov za merjenje. Komanda podmorniške flotilje v Šibeniku sprejema do 25. decembra ponudbe za dobavo baterij in elementov ter raznih električnih žarnic. LICITACIJE Dne 21. decembra bo pri avtomobilskem polku IV. armijske oblasti v Zagrebu olertna licitacija za dobavo aparata za vulkaniziranje gume. Dne 22. decembra bo pri Direkciji drž. železnic V Zagrebu ofertna licitacija za dobavo železnih in manesmanovih cevi. Dne 21. decembra bo pri Glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za nabavo razne sanitetske in bolniške opreme. Dne 21. decembra bo pri Direkciji šum v Zagrebu ofertna licitacija za prodajo večje množine gradbenega lesa in drv iz področja šumske uprave v Vranovini. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) »Ta trgovec ima pa srečo«, večkrat slišimo. Iz prav skromnega začetka se je razvil. Vse mu gre gladko izpod rok, njegova trgovina se stalno širi. Njegovi odjemalci ga hvalijo. Prišel je skoraj do blagostanja. Res ima za površnega opazovalca srečo. Toda, kdor gre bliže in pregleda njegovo poslovanje, vidi, da je stalno pri delu. Ni ga videti ne v kavarni, ne v gostilni; če pa greste ob osmi ali deveti uri zvečer mimo njegovega poslovnega lokala, pa opazite v njem še luč. Koliko tihe pridnosti je v takih trgovcih, ki imajo »srečo«! Tudi pri nas imamo veliko inož dela. Zvečer, ko se sprehajamo po naših ulicah, moremo marsikako poslovno skrivnost odkriti. Dve- ali triurno izredno delo tvori velik skok pred ostalimi, ki manj delajo, in se da vedno zaznamovati z večjo številko na oni strani trgovske knjige, kjer je napisano: Imeti. Delo je sreča. Več dela pomeni vedno več zaslužka. Vedno doseže večje uspehe oni, ki še po zaključku ofieialnih delovnih ur .skrbi, — da se izrazim s Fordovimi besedami — preden konča »veliki danes« za »še večji jutri«. Bil sem v več trgovskih podjetjih, pa dolgo nisem spoznal »velikega danes« in prav tako ne »še večjega jutri«. Pred skoraj dvema desetletjema sem bil v nekem velikem podjetju. Bil sem ravnateljev namestnik. Ta moj predstojnik je prišel vsako jutro kaj zgodaj v pisarno. Takoj je šel na delo. Razvijal je take načrte in dajal tako premišljena navodila, da sem se mu čudil. Nekoč pa sem ga vprašal, od kod vsa njegova modrost, kako more tako hitro dati za vsako stvar primerno naročilo. Povedal mi je: »Zvečer in tudi ponoči premišljujem. Pripravljen pridem v urad kot učitelj v šolo.« Takrat so se mi šele oči odprle in šem spoznal razliko med uradnikom in pravim trgovcem: Trgovec mora iz nič napraviti »akt« in ga tudi rešiti, uradnik ga pa dobi na mizo. Casson pravi ob neki priliki: »Podjetju pomagamo do razvoja s tem, da mislimo, snujemo načrte in s tem, da obstoječe zboljšuje-mo.« To, kar velja za trgovino, velja tudi za reklamo. Ta zahteva zase veliko pridnosti, če hočemo, da je kaj vredna. Časopisi so kar natreseni z reklamo, toda malo je nadpovprečnih oglasov. Premalo si vzamemo časa za premislek, ker mislimo, da bo za inserat izdani denar za nas dovolj delal. Ta pa samo pomaga pri prodaji, ne prodaja pa sam. Na njegovo pomoč se moremo z gotovostjo zanesli samo tedaj, ako je tako sestavljen, da že njegove uvodne besede čitatelja privabijo, da čila. K vabi prištevamo še kliše, grafično zložitev, veliko belega prostora, morda tudi mnogo črnine, toda nikdar ne na glavo postavljene črke, kot se to pri nas tu pa tam vidi. Inserirati je treba v prvi vrsti na drug način kakor oglašuje konkurenca in boljše kot vsi drugi. Tu pride do izraza trgov1 čova iznajdljivost. Ostalo besedilo naj gre za tem, da v očeh kupca postane ponujano blago več vredno kot pa protivrednost v denarju. Kupec mora v prvi vrsti .nekaj dobiti, denar naj je drugotnega pomena. Zato priporoča — menda Casson — naj trgovec v izložbi ne opremi predmetov samo s številkami, temveč naj ima vsak predmet tudi poleg cene napisane dve ali tri besede, čemu služi. Cene povedo samo to, kaj naj kupec Pri obolenjih želodca in čreves, pri žolčnih kamnih, boteznih pre-osnove, jeter, ledvic in mehurja se je Rogaška slatina vedno sijajno ohnesla! plača, pridevek, čemu služi predmet, pa pove kupcu, kaj bo dobil. Med dobiti in plačati pa je velik razloček! Na čustvo kupca treba apelirati! Trgovska reklama zahteva, da ne govorimo v oglasu o tem, kaj pomeni kak predmet za trgovca ali izdelovalca, temveč kaj pomeni za kupca. Točneje povedano: Mi prav za prav ne prodajamo čevljev, temveč veselje, eleganco, ugodje pri noši, ki jo nudi posest čevljev. Seveda ni potrebno, da vedno imenoma navajamo čuvstva, ker precej isti uspeh dosežemo na ta način, če na primer blago hvalimo v tem pravcu, da prikrito merimo na razigrane občutke, za katerimi se podi ves svet. Že lansko leto smo v nekem članku ugotovili, da se med dvema vrstama blaga omahujoči kupec večkrat ne odloči iz razlogov razuma za neki izdelek, temveč zbog podzavestnih motivov (čuvstvenih). Takrat smo govorili o parfumira-nih nogavicah Podoben vzgled, ki nam osvetljuje enake zveze od druge strani, nam nudi angleška reklama za »Eno’s Fruit Salt«. Ta tvrdka je celo vrsto oglasov name-slila v časopisih pod naslovom »Mr. Can’t and Mr. Can«. Imeli so izredno velik uspeh, zbog česar se kaj radi posnemajo. Slike so prikazovale levo Mr. Can’t-a (gospoda, ki ne more), čemernega in postavnega obraza, desno pa Mr. Can-a (gospoda, ki more), veselega, krepkega in odločnega člove-ga, ki je kar žarel veselja in zadovoljstva. Med slikami obeh gospodov, ki so bile često po dve ali tri različne druga za drugo nanizane, se je nahajal tekst, ki je trdil,'da obstoji ves razloček med gospodom, ki ne more in gospodom, ki more, v tem, da slednji vzame vsak dan dozo Fruit Salta, prvi pa ne... S' stališča čistega razuma vzeto predstavlja gospod, ki ne more, človeka, ki je ves zaskrbljen, brez energije, čme-ren ter pust in brez vsakega veselja do življenja. Nasprotno pa je njegov drug človek, ki mu ni nič težko, ki vsako stvar zgrabi z moško odločnostjo in zanosom. Če pa vse to s stališča podzavesti opazujemo, se slika spremeni. Izraz »nemoči« dobi specifičen smisel in se nanaša na one funkcije telesa, ki jih baš iz sadnih sokov izdelani izvleček (sol) v izdatni meri podpira. To intimno namigavanje, ki podzavest vsakega človeka, ki je že kdaj trpel na zaprtju, močno in takoj zgrabi, je napravilo dejansko uspeh inserata. Prav podoben povzročili k uspeha je bil pri nogavicah parfum. Vedno in povsod se ne da igrati s čuti. Večkrat radi tega ne, ker jih je zbog rabe propagiranega predmeta težko spraviti z njim v pravo zvezo. Morda nam tudi bolj leži drug način izvršitve, morda se more raba predmeta reklamno tehnično ponazoriti, če ne z besedo pa vsaj s sliko. Tako sliko kot tudi uvodne besede je pametno iskati prav na nasprotni strani onega, kar bi radi priporočili. To pa zalo, da nam poslane priporočano s tem bolj po sebi umljivo potrebno in da potreba nakupa kar zaživi pred našimi očmi. Da se prav razumemo, naj navedem za te vrste oglasov Vzorec. Primeri dobre reklame Amerika je delala pred dvema letoma in lani reklamo za telefon. Izšlo je več oglasov večjega formata. Pri vseh oglasih je zavzemala dve zgornji tretjini prostora slika; tekst je bil pod njo. Slika enega izmed teh oglasov je predstavljala samo noge moškega v koraku. Od ene noge se je videl ves podplat, noga pa samo do členka, dočim je druga noga, ki se je videla do kolena, počivala še na tleh. (Take slike ni bilo mogoče drugače napraviti, kakor da je nekdo šel čez stekleno ploščo, ki ga je pod njo se nahajajoči fotograf naslikal.) Tekst oglasa se je glasil: Potnik stare šole (naslov inserata). Nadaljevanje teksta: »Potnik od včeraj teka peš od pisarne do pisarne, od mesta do mesta ter zapravlja svoj dragoceni čas na potu in s čakanjem, da bi ga spustili k šefu. Danes si uspešni potniki prihranijo napor svojih mišic, čakanje in obiske brez rezultatov. Telefon je hiter in zveže direktno. Premaga vse ovire tajnic in doseže pravega moža ob zaželjenem času...« Telefon je kakor nalašč za naše nervozne razmere ustvarjen, prenaša misli sedaj sem, sedaj tja, prihrani na času in čas je zlato. Izdelovalec predmetnega inserata je šel sliko iskat za ameriške razmere precej daleč nazaj: potnik, ki še hodi peš. Telefon in peš-hoja po mestu še za naše male razmere pomenita prošlost in se- V Beograd je prišel na obisk svoje matere jugoslovanski trgovec v Egiptu Luka Barbič. Svojo pisarno ima v Port Saidu, svoji agenturi pa v Kairi in Aleksandriji. O razmerah na egiptskem trgu je dejal novinarjem v Beogradu med drugim naslednje: »Egiptski trg je danes eden najbolj ugodnih trgov na svetu. Tu ni nobenih neprilik glede deviz in plačil. Trgovina je popolnoma svobodna, blago pa se plača takoj po prejemu dokumentov v gotovini. Ni ne kliringov ne kompenzacij! Vsa svetovna trgovina se je navalila na egiptski trg, da bi izkoristila te ugodne razmere. Povečal se je uvoz nemškega, belgijskega, francoskega in drugega blaga. Romunija, Grčija, Turčija, Bolgarska, Poljska in Češkoslovaška so vzpostavile tam močne trgovinske zveze. Japan je naravnost preplavil egiptski trg s svojim blagom ter konkurira z vsemi, pa čeprav se pobira zelo visoka carina od svile in drugega cenenega japonskega blaga. Sovjetska Rusija pošilja velikanske količine svojega lesa in premoga. Tako je lani izvozila Sovjetska Rusija v Egipt blaga za 450.000 funtov, uvozila pa samo za 17 in pol funta. To jasno dokazuje, da ni v Egiptu nobenih težav pri uvozu blaga. Od vseh držav ima menda Jugoslavija najslabše stališče. Ni znala izkoristiti tamošnje konjunkture, pa čeprav je njen zemljepisni položaj proti Egiptu zelo ugoden. Od jugoslovanskih proizvodov se prodaja na egiptskem trgu samo nekaj borovine, nekaj mehkega lesa, nekaj drobnice in kač-kavala. To pa je tudi vse. Poznam jugoslovanske proizvode in vem, da bi se v Egiptu suhe češplje zelo dobro prodajale, nadalje pa tudi suho meso, sir, sadje, perutnina, sardine in še mnogi drugi predmeti. Pa tudi lesa bi mogli mnogo več izvoziti, kakor pa izvažamo, če bi se znižale železniške pristojbine in tarife ter če bi s» dajale izvoznikom za odstop deviz neke premije, kakor to delajo druge države, zlasti Romunija. Da bi se mogli jugoslovanski proizvodi plasirati na egiptskem trgi, je potrebno, da se uvedejo stalne in redne pomorske zveze med Jugoslavijo in Egiptom. V ta namen bi morala dati država posebne subvencije paroplovnim družbam. Zlasti pa onim, ki bi uvedle ladje s hladilniki za meso, sir in druge lahko pokvarljive proizvode. Gledati pa bi bilo tre- danjost. Baš ta poudarjena počasnost (tri četrtine prostora je bilo nji posvečenega) je v inseratu učinkovala, da nam je potreba telefona postala tako jasna in resnična, da se kar čudimo, čemu še ni povsod vpeljan (namreč v Ameriki). Nekaj sličnega ima na sebi Chlo-rodontov oglas, ki je izšel v »Ženskem svetu«. Slika kaže moža ustaljenih let z naočniki, s samozavestnim izrazom, v rokah časopis. Besedilo pravi: »Chlorodonto-ve oglase naj čitam?« Druga vrstica nadaljuje: »Zakaj pa? Saj nisem več majhen otrok, ki bi mu bilo treba vtepati čiščenje zob. Ali mar mislite, da kdaj pozabim očistiti si zjutraj najprej zobe ...?« Nadaljnji tekst pa, ki je radi važnosti natisnjen z manjšimi črkami, pravi: »Aha, smo že skupaj, dragi prijatelj! Če bi čitnli naše orrla=o. bi vedeli, da je zobna neea s Chl. pred spanjem važnejša kot zjutraj!« Itd. Mislim, da mi za dobroto tega oglasa ni potrebno še posebej lomiti kopja. Zdi se mi, da je ta oglas eden najboljših, kar jih je pri nas sploh izšlo. (Dalje prihodnltč.) ba tudi na to, da bi pa ropi ovne družbe prevažale les poceni. Končno bi bilo treba uvesti tudi strogo kontrolo nad vsem blagom, ki bi se pošiljalo v Egipt, ker so imeli egiptski trgovci že zelo slabe izkušnje z našimi kmetijskimi proizvodi. Tudi kamenje je bilo pomešano med blagom. Če bi se vse to storilo, bi se mogel naš izvoz v Egipt zelo povečati, kar bi silno koristilo vsemu gospodarstvu Jugoslavije.« Konkurzi - poravnave nwwai«.n.V.UB.HU—'I'. —— Razglašen je konkurz o premoženju mizarskega mojstra Franca Eržena v Zg. Bitnjah pri Kranju. Konkurzni sodnik dr. Pfeifer, upravnik mase Zmago Rožman v Kranju. Oglasitveni rok do 8. januarja, ugotovitveni narok dne 12. januarja. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Franceta Kii-niga v Celju. Poravnalni sodnik Mirko Detiček, poravnalni upravnik odvetnik dr. Zangger. Narok za sklepanje poravnave dne 20. januarja ob 9., rok za oglasitev do 9. januarja. »Industrijski Pregled« Novembrska številka »Industrijskega Pregleda« je skoraj v celoti posvečena cementni industriji, o kateri podaja zelo obsežen in tudi poučen pregled. Vsi članki dokazujejo, kako silno razvito cementno industrijo bi mogli imeti, kako malo cementa se pri nas troši, da ga danes potrošimo celo za polovico manj ko leta 1929. in kako je glavna ovira za vččjo potrošnjo cementa previsoka trošarina. Od člankov omenjamo: Minister dr. Kožul: Naša cementna industrija — Jon Julije: Cementna industrija v narodnem gospodarstvu — Dr. Varo: Razvoj naše cementne industrije in njen splošni gospodarski pomen — Pero Blaško-vic: Vprašanje cen cementa — Dr. inž. Drechsler: Proizvodnja port-land cementa — Blaškovič: Graditev cest v cementnem betonu — Inž. Škvarkin: Naše tvornice cementa — Nato slede razne kratke vesti o proizvodnji in uporabi cementa ter nato: Industrijski leksikon (gesla pod črkama B in C) — Tuji pregled in Bibliografija. Novembrska številka »Industrijskega Pregleda« je torej zaokrožena celota ter se zato zlasti lepo reprezentira. Ponovno »Industrijski Pregled« prav toplo priporočamo. Zakai nam ni odprl egiptski trg Kai pragi jugoslovanski trgovec iz Egipta Denarslvo tišugn® treba pomagate našim zadružnim hranilnicam Že na skupnem sestanku zvez slovenskih kreditnih zadrug dne 19. novembra je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se je poudarjalo, da bi izvedba uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936 pomenila za vse pri njih včlanjene hranilnice in posojilnice nepopravljivo škodo. Pretežni večini njih bi bil sploh onemogočen nadaljnji obstoj. Treba vendar upoštevati čislo posebne gospodarske razmere, ki vladajo v Dravski banovini in ki zahtevajo, da se v polni meri zagotovi nadaljnji in neokrnjeni obstoj kreditnega zadružništva. Slovenske posojilnice so bile baš gospodarsko najbolj šibkim slojem najmočnejša opora ter hrbtenica vsega slovenskega gospodarstva. Nato slede soglasne zahteve vseh treh slovenskih zadružnih central. Kdor le količkaj pozna razmere v Sloveniji, ta ve, da je vsak ugovor neumesten, kadar so vse te tri organizacije soglasne. To njih soglasje pomeni, da ni tu več nobene debate, temveč da sila razmer zahteva eno samo rešitev. Silno pomanjkanje uvidevnosti je zato, če se takšna soglasna zahteva politično nikakor ne enotnega zadružništva v polni meri ne upošteva. In vendar se te soglasne zahteve le še ne upoštevajo, ker drugače ne bi mogla iziti vest, ki smo jo čitali v »Jugoslovanskem Kurirju« z dne 10. t. m. V tej vesti se pravi, da so prišli v Beograd zastopniki Zadružne zveze, da opozore odločujoča mesta, da je prišla Zadružna zveza z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov v naravnost brezizhoden položaj. Zadružna zveza je sicer predložila odločujočim čiuiteljem vrslo jvredlogov za sanacijo Zadružne zveze, toda vsi ti predlogi so bili odbiti. Eden teh predlogov je bil, da se dovoli »Zadružni zvezi« uvoz neregistriranih Blairovih obveznic. Drug predlog je bil, da najame Dravska banovina za sanacijo Zadružne zveze posojilo 50 milijonov din. Ker je bil tudi ta predlog odbit, se po »Jug. Kurirju« misli že na to, da se izda posebna uredba o likvidaciji Zadružne zveze in velikega števila v njej včlanjenih zadrug. Odveč je poudarjati, da bi imelo slovensko gos|>odarstvo od te likvidacije naravnost velikansko škodo in da se zato o njej sploh ne bi smelo niti govoriti! Nujno je, da se slovenskim hranilnicam in kreditnim zadrugam pomaga, in sicer resnično pomaga, ne pa s kakšno novo uredbo, ki bi napravila le novo zmešnjavo, ne da bi pomenila kakšno dejansko pomoč. Če se ta pomoč ne bo dala, potem bodo nastale razmere, za katere ne bi mogel prevzeti odgovornosti niti največji lahko-mišljenec. Z vsem poudarkom opozarjamo, da je stanje, nastalo zaradi krize hranilnic in kreditnih zadrug, mnogo težje, kakor pa se splošno misli in da se more v tem pogledu celo pesimistom očitati prevelik optimizem. Zato jmnovno svarimo pred posledicami, ki bodo neodvrnljivo nastale, če se ne bo resnično pomagalo slovenskim hranilnicam in posojilnicam v njih najtežji uri. Odlog plačil je dovoljen Hranilnici in posojilnici v Mežici za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 30. oktobrom 1935. Obrestna mera za stare vloge 2 %. * V prvih osmih dneh, odkar je bilo razglašeno, da izplačuje ljubljanska Mestna hranilnica vse vloge do višine 5000 din, je od 29.000 takšnih vlagateljev dvignilo svoje vloge samo 288 vlagateljev. To je jasen dokaz, da se je zaupanje v ljubljansko Mestno hranilnico zopet povrnilo. To dokazuje še bolj dejstvo, da so istočasno novi vlagatelji vložili v hranilnico za 1,19 milijona din novih vlog.. Zastopniki beograjske obrtniške zbornice so sprejeli na svoji zadnji plenarni seji resolucijo, v ka- teri zahtevajo, da se čim prej urede obrtniški dolgovi ter da se v ta namen izda posebna uredba. Vprašanje obrtniških dolgov naj se reši po načelu individualne zaščite. Češkoslovaška vlada je dovolila Romuniji posojilo 200 milijonov Kč, ki jih bo Romunija uporabila za plačilo na češkoslovaškem nabavljenega vojnega materiala. Refico, Rooseveltova Reconstruc-tion Finance Corp., ki je financirala gospodarsko obnovo Združenih držav z ogromno vsoto 9 milijard dolarjev, bo polagoma likvidirala. Ameriško gospodarstvo se je namreč že tako opomoglo, da se novi krediti zahtevajo le zelo redko. Refico je uspešno izvedla sanacijo ameriških bank. In pri nas? Kdo se meni za naše denarne zavode? NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO ..TRGOVSKEGA LISTA" Devizno tržišče Tendenca stalna, promet din 3,328.624*07. Tudi v tekočem borznem tednu je vladala še dokajšnja kupčijska živahnost na tukajšnjem deviznem tržišču. Kajti v primeri s prometom prejšnjega tedna znaša nazadovanje deviznih zaključkov le približno din 600.000*—. Koliko se je trgovalo s poedinimi devizami nam pojasnjuje spodnja primerjalna tabela. Devize: minuli tekoči teden (vse v tisočih dinarjev) Amsterdam 3 22 Berlin 1224 1100 priv. klir. Curih 85 114 Duna j 745 521 inkl. pr. ki. London 596 1096 inkl. pr. ki. Montreal 1 — New York 276 133 Pariz 43 69 Din. deviza 239 240 avstr. pr. ki. Solun 486 24 boni Praga 8 8 Trst 4 2 Največji porast deviznega prometa izkazuje London, t. j. za pol milijona dinarjev, medtem ko je bilo tokrat za skoro istotoliko manj perfektuirano bonov grško Narodne banke. Poleg v Solunu je padel promet še v dinarski devizi, Ncw-Yorku in Berlinu. Nasprotno pa je opaziti v Curihu malenkostno povečanje deviznih zaključkov. Intervenirala Je Narodna banka kot običajno v Parizu, Curihu in Londonu do višine dnevnega deviznega kontingenta. V privatnem kliringu je bilo trgovanje omejeno na devize London, Berlin in Dunaj. Doseženi so pa bili ti-le tečaji: angleški funt 7. decembra din 240'50 den. 9. decembra din 239*— den. 10. decembra din 238*75 den. 11. decembra din 239*— den. avstrijski šiling 7. decembra din 8-42—8*52 9. decembra din 8*36—8*46 10. decembra din 8*35—8*45 11. decembra din 8*34—8‘44 nemška marka 7. decembra din 13*75—13*95 9. decembra din 13*45—13*65 10. decembra din 13'59—13*79 11. decembra din 13*67—13*87 Največji zaključki v angleških funtih so bili perfektuirani na bazi din 238*— in din 240*—. S primo Narodne banke Devize Povpr. Pon. din din Amsterdam 7. XII. 2359*17 2373 76 11. XII. 2361*16 2375*75 Berlin 7. XII. 1743*03 1756*91 11. XII. 1743*03 1756*91 Bruselj 7. XII. 733-45 738*51 11. XII. 733*45 738-51 Curih 7. XII. 996*45 1003*52 11. XII. 996*45 1003*52 London 7. XII. 212*14 214*19 11. XII. 212*26 214*32 New York 7. XII. 4304-76 4341 07 11. XII. 4304*76 4341*07 Pariz 7. XII. 201*97 203*41 11. XII. 202*16 203*60 Praga • 7. XII. 153*23 154*34 11. XII. 153*23 154-34 Trst 7. XII. 227-70 230*78 11. XII. 227*70 230*78 Razlika v tečajih poedinih deviz je od 7. do 11. t. m. znašala pri Amsterdamu -f-1*99 poena, Londonu -f 0*12 poena, pri Parizu -j- 0*19 poena, vse ostale devize so včera j noti rale ob ponedel jkovih tečajih (z dne 7. t. m.). Edini Curih pa je beležil dosledno, nespremenjeno. Efektno tržišče Tendenca za državne vrednostne papirje stalna. Nalik prejšnjim borz. tednom je tudi tokrat notirala izmed privatnih efektov le Trboveljska prc- mogokopna družba, in sicer din 230*— (povpraševanje), din 240*— (ponudba) dne 7. t. m., 9. in 10. t. m. nespremenjeno za denar, a din 250 — za blago, na včerajšnjem borznem sestanku pa din 225*— do din 240*—. Prometa ni bilo v efektih nobenega. Notirali pa so državni vrednostni papirji takole: din 7% inv. pos. 7. XII. 85*50 87*— 11. XII. 85*— 87-— 8% Blair 7. XII. 86*— 87*— 11. XII. 86*— 88*— 7% Blair 7. XII. 76-— 77*- 11. XII. 76*— 77*— 7% Seligm. 7. XII. 89*— 90*— 11. XII. 90*— 91-— 7% agr. obv. 7. XII. 50*— Sp- il. XII. 50*— 52*— 8% begi. 7. XII. 68*— 70*— 11. XII. 68*— 70 — 2*5% voj. škoda 7. XII. 376-— 379*— 11. XII. 375*- 378*- Žitno tržišče Tendenea čvrsta. Zaključeno je bilo le po par vagonov koruze in pšenice. Na novo beleži času primerno suha koruza s kvaliteno garancijo za dobavo v januarju 1937, in sicer na bazi din 77*— do din 78'— za 100 kg. Činkvantin je notiral brez izpre-memb, nalik pšenici, ajdi in rži, dočim se je umetno sušena koruza podražila za 1—2 dinarja, moka vseh vrst pa za din 5*— pri 100 kg. Na petkovem borznem sestanku dne 11. t. m. so bile dosežene te cene: Žito: din din Koruza: umetno sušena koruza, dobava pvompt-na, plačljivo proti duplikatu .... 87*— 89'— umetno sušena koruza, dobava januar in februar 1937, plačljivo proti duplikatu 89*— 90-— času primerno euha, « kvalitetno garancijo, Iranko nakladalna I>oslaja............... 74*— 73'— času primerno suha, e kvalitetno garancijo, Iranko naklad, postaja v januarju 1937 77'— 78'— činkvantin, letine 1935, zdrav, reš-etan, fran- ko naklad, postaja 137*— 138*— Oves: zdrav. suh. rešelan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu. 107*— 112*— Ajda: zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 125'— 130*— Pšenica: lianatska, 79 kg, 2% primesi, zdrava, suha. rešetana. plačljivo proti duplikatu . 155*— 157*— bačka. 78 kg, 2% primesi, ' zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu .... 155'— 157'— bosenska, 77 kg, 4% primeai. zdrava, su-iia. rešetana. plačljivo proti duplikatu . 154'— 156*— (vedno Iranko nakladalna postaja) Ki: 72 kg, 2%, fco. vagon gornjebačka postaja 130*— 133*— Mlevski izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 250*— 255*— pšenična Og, bačka postaja. ekskl. prometni davek, plačljivo vo proti duplikatu . 250*— 235*— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 230'— 235'— pšenična 5, bačka postaja. ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu , . 210*— Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . . 85*- Lesno tržišče din 215- 102-- 104*- 87*- SLOVENIA-IRflNSPORI Ljubljana Telefoni: 27-18, 37-18, 37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah. Tarifni biro v vseh carinskih in železniških zadevah — Tarifi — Proračuni — Kontrola carinskih deklaracij, tovornih listov itd. — Reklamacijo — lnkaso — Vse tovrstne informacije brezplačno. Tendenca še nadalje mlačna. Glede izvoza našega lesa v Italijo smo še vedno na mrtvi točki, ker moramo pač potrpežljivo čakati na nadaljnje tozadevne direktive iz Beograda. Nasprotno pa sedaj naravnost cvete lesna kupčija z Nemčijo. Že doslej so bile za izvoz na nemška tržišča pokupljene in zaključene precejšnje količine zlasti mehkega lesa. Nemški trg zahteva paralelno in dobro manipulirano blago. Kolikor smo se sedaj prepričali, produkcija našega lesa vsekakor ustreza tudi težjim nemškim zahtevam le, če se dobro manipulira. Kako pa bo s plačevanjem oziroma obračunavanjem nem. mark, pa zaenkrat še ni možno ugotoviti. Gene so radi velikega povpraševanja posebno pri manjših producentih skoroda abnormalno porasle. Sicer je to dejstvo nekam zelo razveseljivo, in le želeti je, da se cene še zboljšajo. Toda bojimo se vseh mogočih razočaranj, ki jih povzročajo razne nepredvidene zapreke* in nestalnost posameznih. valut kot izredna, pretežka finančna ter gospodarska kriza sveta, katero pravkar preživljamo. Les Smreka, jelka: din din Bordonali merkantilni 110*— 130*— Hlodi L, II., monto . 85*— 115;— Brzojavni drogovi . , 135*— 145*— Filerji do 576' . . . 120*— 135*— Trami ostalih dimenzij 125*— 140*— ftkorete, konične, od 16 cm naprej . . . 255*— 275'— fekorele, paralelne, od 16 cm naprej . . . 290*— 320*— Šhorete, jKidmerne, do 15 cm..................195'— 225*- Deske oiohi. kon., od 16 etn naprej . . . 215*— 235*— Deske-plohi, par., od 16 cin naprej . . . 245*— 265*— Kratice, za 100 kg . 25'— 30*— Bukev: • Deake-plohi, naravni, neobrobljeni, monte 230'— 250*— Deske-plobi, naravni, ostrorobi, I., II. . . 325*— 345'— Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 260*— 290*— Deske-n’ohi. parjeni, ostrorobi. I., II. . . 470*— 520*— H.i st: Hlodi I.. II 195*— 225*— Bordonali................... 730*— 840*— Deske-plohi, neobrobljeni boules . . . 805 — 845*— Deske-plohi. neobrobljeni, I., II. . . . 660*— 750‘— Deske-plohi, ostrorobi (podnice) .... 750*— 830*— Frizi L, širine 5, 6 in 7 cm...................... 665*— 745*— Frizi L, širine od 8cui naprej.................... 785*— 885*— Oreh: Plohi, neparjeni. L, II. 835*— 915*— Plohi, parjeni, I., II. 885*— 975- Parketi: hrastovi, za ni’ . ..... . 46*— 56* bukovi, za m* . . . 31*— 36* Želez, prairovi 2*60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad 31*— 35*— bukovi, za 1 komad . 22*— 26*- Drva: bukova, za 100 kg . . 11*30 12*50 hrastova, za 100 kg . 10*— 11*- Oglje: ■bbkovo, *za 10(1' j