Št. 149. V Gorici. ? četrtek dne 24. decembra 1908. lEha]artrlkrat na teden, in sicer v torek, Četrtek i a soboto ob 4. uri popoldne ter itane po pofit1 - rpj^mana ali v Gorioi na dom pošiljana: vso leto .....15 K "„........10 , TeeaJ XXXVIII. IVmamicne Številke stanejo 10 vin. „S0CA" ima naslednje izradne priloge: Ob novem letu „Kaiipot po GoriSbem in GradiSCanskem" in ,Biaiipot po IJubljani in kranjskih mestih"; daljetJ^a^ , krat v letu „Vozni red ioleznic, parnikov in postni* zve*". Naročniro sprejema upravništvo v Gosposki uliti 5tev. 7 1, nadstr. v .Goriški Tiskarni« A (Jabr?f>k Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo..\m JVtit-vrsiah Ce tiKkano I-krat 1« v, 2-krat 14 v, H-krat 12 v vsaka vrsta, ^ oekrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. -- Keklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko jd vsebino o/rlasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, Bvobodo in napredek!« Dr. /C Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulu>,i St. 7 v Gorioi v I. nad t. Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo so np. haja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni Naročnino ia oglase je plaCati loco Gorica Dopisi naj se poSUjaJo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravniStm »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So'8e« vsa* petek in stane vse leto 3 K 20 h ali glu* i-BO. »Soča« in »Primorec, se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schvvarz v Šolsfai ul., Jellersitz v Nur.ski nI., Ter. Leban na tekališču .To8 Verdi, Peter Krebolj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiassi v ulici Forinica, I. Hovariski v Korenski ulici št. n; v Trstu v tobakarni Lavrendič na trgu dolin Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talafon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. In mor* ne visi usta, k Vabilo na narocbo. Le malo dni) nas še loči od novega leta 1'dOil. 7j novim letom nastopi „Sočau svoj XXXIX. letnik. S ponosom zre )iaš~ list nazaj na dolgo dobo hudih borb, katere je prestal, vršeč svojo dolžnost v trdem boja za goriške Slovence. List stoji tu krepek in uvazevau, Kakoršen je bil doslej, tak bo tudi v bodoče: vedno goreč braniteIj pravic goriških Slovencu, stalen bojevnik za vsestranski napredek našega ljudstva. Prav v današnjih časih je živo potrebi' neodvisnega, naprednega lista, govoriti svobodno, nad katerim nobena roka, ki bi mu zapirala se treba krepko potegniti za teptanega Slovenca, ki ni vezan na obzire, kakoršni zaprečujejo prosto gibanje v raznih vprašanjih, potreba je naprednega, neodvisnega lista, kakoršen je pač v Soča". Res je, da se naš list mnogo deb,, čim reč !><> naročnikov in snfruduikon. Somišljeniki ' Rodoljubi ! I 'po- j števajte naš glas ! Ravnajte se po j njem ! Naša mladina. krivemu preroku ali proti hinavskim priliznjencem ter se uči, spoznavati jih od blizu. Posebno so se vrgli klerikalci na mladino po celi naši domovini; tako tudi na Goriškem. Dan na dan letajo okoli ter iščejo, kje bi kakega mlade- | niča ujeli, da bi ga utaknili med »čuke« ali v kako »izobraževalno« društvo. j Mladina, mladina, vsa v naš tabori tako kličejo ter vabijo sirensko v svojo mreže. Ni jim mar resnična izobrazba naše mladine, ni jim za to, da se mla- j dina usposobi vsestransko za vstop v kruto borbo življenja, marveč namen jim je le ta : vstvariti iz mladino fanatične strankarjo; to pa hočejo doseči e tem, da zabranjujejo mladini citati napredne časnike, da jim odtezajo dobre knjigo ter da jim slikajo vso, kar ni v klerikalnem taboru in kar ni delo klerikalnih rok, za tako, pred čemur se morajo varovati, česar se morajo ogibati, kar naj pobijejo in uničijo. Od naše strani se uči mladino popolnoma drugače, mislimo pa, da popolnoma prav. Naš namen je: izobraziti mladino, res izobraziti. Med našo kmečko mladino je skrite toliko inteligence, da je ni kmalu med kako drugo toliko. Nadarjena je naša mladina in dovzetna za izobrazbo. Zato pa greši nad njo, kdor jo hoče zapeljati na pot, ki vede le v fanatizem, po katerem se odtujuje pravi splošni izobrazbi ter dobiva o vsem le krive pojme. Tako nočemo mi učiti mladine, taka mladina je le ovira pravemu napredku naroda, iz lake mladine vzra-stejo možje, ki gledajo dogodke na svetu le enostransko ; zamrenjene imajo oči in nikdar ne morejo sodelovati pri občekoristnih rečeh. Izrabljati pa se V letu 1908. je začel pravi lov na našo mladino. Razni elementi stezajo svoje roke po njej. Hočejo jo ugrabiti ter jo ustrojiti po svoje. Mi pa smo bili vedno proti takemu enostranstvu ter bomo vedno; hočemo, da se mla- j dajo taki vzgojenci izvrstno v strankar-dina uri v dobrih naukih ter da spre- ske namene. Taki so fanatični vojščaki, jema dobra navodila, ki morajo pri- ( slepo orodje stranke. —Toda takemla-nesti obilo haska njej in narodu, toda j dine mi nočemo. Hočemo pa razsodno, naj stoji tu iz obraza v obraz proti ' za obče koristno delo sposobno mla- dino; hočemo mladino, ki se res kaj nauči, ki si ogleda svet in njega dogodke od raznih stranij, ki motri s paz-nim očesom,\kako se razvijajo reči, ki krene na pravo politično pot, na kateri se da res kaj storiti za naš narod v vseh njegovih slojih. Tako podprta mladina se vsposobi za dobro delo, gospodarsko, izobraževalno, politično. Iz take mladine vzraste prava ljudska stranka, taka mladina drži pri stranki, ko prestopi v moško dobo ter zapušča za seboj novo mladino na pravih potih. Neki politikujoči duhovnik je bil vprašan, zakaj ni po »katoliških« društvih po deželi u*nič naprednih časopisov. Namrdnil se je pa rekel, da plevel in pšenica ne tičeta skupaj. Odrezal se je, pa tudi urezal. Plevel je v takih »izobraževalnih« društvih na »katoliški« podlagi, takaldruštva so daleč proč od pšonico. - Vidi se iz tega, kako enostransko vzgajajo mladino klerikalci. Zato pa jo moramo rešiti pred klerikalno pogubo. V ta namen treba dela iz središča in pa tudi na deželi. Vesel pojav je to, da se vedno Siri delokrog ter da vstajajo vedno novi delavci na polju izobrazbe. Izobrazbe, prave izobrazbe treoa, trdnih društev in obilice dobrega, naprednega časopisja; poleg tega se ne brani vpogleda v delovanje nasprotnikov, marveč naj se vidi isto pri polni luči. - Izobrazba vodi pa tudi do dobrega gospodarstva, v katerega korist je treba še veliko storiti prav na Goriškem.... Božični zvonovi pojo; obhajamo spomin na rojstvo Odrešenika. Nočemo se spuščati v sentimentalnosti ; vsklik-nimo le: rodite se, narodni delavci, votanite in krenite na delo, da vzgojimo mladino, ki postane taka, da prinese našemu ljudstvu toliko potrebno odrešenje. Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski ipisal: = ALBXANDRE DUMAS. = (Dalje.) — Ah, prijatelj, pravi Athos, kako bi občudoval vašo bistro glavo, ko se ne bi rajši ustavil pri vašem srcu ter ga oboževal! In Athos stisne d' Artagnanu roko. — Ali je lisjak duhovit, Athos ? pravi Gaskonec ter zmigne z rameni. Ne, samo kokoši zna klati, voditi lovce za nos ter najti pot po dnevu in po noči, to je vse. Torej je prav ? — Prav. — Torej razdelimo si denar, nadaljuje d' Arta-gnan, ostalo nam je menda še kakih dvesto pištol. Koliko še ostaja, Grimand? ~- Sto osemdeset in pol cekinov, gospod. — Prav. O, živio! Glejte no, solnce! Dobro jutro, prijatelj solnčni! Dasi nisi isto kakor v Gaskoniji, te vendar poznam ali se vsaj delam, kakor bi te poznal. Dobro jutro! Pač dolgo te že nisem videl. — Bežite, bežite, d' Artagnan, pravi Athos, ne delajte se tako močnega, saj imate solze v očeh. Bodimo vedno odkritosrčni med seboj, tudi če pokaže ta odkritosrčnost naše dobre lastnosti! -— No, da, odvrne d' Artagnan, kaj mislite, Athos, da človek zapušča hladnokrvno dva prijatelja, kakršna sta vi in Aramis, v trenutku, ki ni Čisto brez nevarnosti ? — Ne, odvrne Athos; pridite torej na moje prsi, sin moj! — Mordieu ! vsklikne Porthos ihte, zdi se mi, da jokam! kako je to neumno! In prijatelji se oklenejo burno drug drugega, tvorec eno samo gručo. Ti štirje možje, združeni v bratskem objemu, so bili v tem trenutku zares samo ena duša. Blaisois in Grimand naj bi odšla z Athosom in Aramisom; Monsqueton bo zadostoval Porthosu in d'Artagnanu. Razdelili so si, kak' r vedno, denar prav po bra-tovsko ; ko so si potem še vsak posebe stisnili roke ter se vnovič medsebojno zagotovili večnega prijateljstva, so se štirje plemiči ločili ter krenili vsak na dogovorjeno pot, in pozdravljali so se še potoma s prisrčnimi besedami, ki so odmevale po sipinah. Slednjič so izginili drug drugemu izpred očij. — Sacrebleu! pravi Porthos; povedati vam moram to takoj, d'Artagnan, zakaj nikdar ne bi mogel ničesar prikrivati v svojem srcu pred vami: nisem vas razumel pri zadnjem prizoru. — Zakaj ? vpraša d' Artagnan s svojim finim nasmehom. — Zato, ker ne bi smela zapustiti Athosa in Ara-miso, če se res nahajata v taki nevarnosti, kakor pravite. Povedati vam moram odkrito, da sem bil čisto pripravljen oditi ž njima in da sem ju še pripravljen dohiteti, vkljub vsem Mazarinom, kar jih je na svetu. — Prav bi imeli, Porthos, ko bi bilo temu tako, odvrne d' Artagnan; toda čujte neko prav majhno malenkost, ki bo pa, čeprav je malenkost, vendar krenila vaše misli v drugi tir: ns ta dva gospoda, ampak midva so nahajava v večji nevarnosti: nisva se ločila od nju kot bi ju hotela ostaviti, temveč zaradi tega, da ju ne spraviva v sitnosti. — Res? pravi Porthos ter začudeno sirom odpre oči. - Ej, gotovo: če ju primejo, prideta v Bastillo, hujšega ne bo; če primejo naju, naju odvedejo takoj na trg Greve. — O, o ! pravi Porthos, od tod je pae daleč do one baronske krone, ki ste mi jo obljubovali, d'Artagnan ! — Pa! Ne tako daleč, kakor si morda mislite, Porthos; saj poznate pregovor : vse poti vodijo v Rim. — — Toda zakaj sva midva v večji nevarnosti nego Athos in Aramis ? vpraša Porthos. — Zato, ker sta onadva vršila samo misijo, ki sta jo prejela od kraljice Henriete, midva pa sva izdala misijo, ki sva jo prejela od Mazarina; zato ker sva odpotovala kot poslanca na Oromvvella ter postala somišljenika kralja Karla; zato ker bi ga bila skoro rešila, namesto da bi bila delala na to, da pade njegova kraljevska glava, ki so jo obsodili ti lopovi, ki se imenujejo Mazarin, Oomvveli, Joyce, Pridge, Fairfax itd. itd. — Vraga, to je res, pravi Porthos; toda kako hočete, dragi prijatelj, da bi bil imel general Orom-\vell sredi svojih prevažnih opravkov Čas, misliti.... Narodnost in proletarijat. j.u.c. Vladimir KnafliČ. " (Konec.) So zahteve posameznih stanov, ki bi jih najbolje označil z besedo: anacijonalne. To so trgovinske razmere celega sveta, borzne manipulacije, trusti in karteli za buržoazijo, in zopet odbojne in štrajkovne organizacije proletarijata v dosego osem ali sederauruega delavnika, poštene in delu primerne plače, zaklada za pokojnino, starostno zavarovanje, za vdove in sirote, za bolne, za ponesrečene, proti izkoriščanju. To so vprašanja želodca za enega kakor za drugega, a ta vprašanja so vprašanja teh stanov v vsakem narodu in rešiti jih je sporazumno med vsemi narodi. To je: Človeštvo je razdeljeno „navpikK po narodnostih, „počezu pa po slojih, ali, kakor prej rečeno: na zunaj imamo narodno integracijo, na znotraj pa v narodih stanovsko diferenciacijo. Kjer pa pride v poštev vprašanje narodne osamosvoje, narodnega boja, tam se ne bojujeta n. pr. v Trstu samo slovenski in laški delavec proti slovenskemu in laškemu kapitalistu, marveč tudi slovenski in laški proletarec kakor buržoa gospodarsko med seboj; — slovenski delavec išče zaslužka in vsled sposobnosti našega plemena izpodriva laškega, Lahi pa, čuteč svojo slabost in boječ se našega navala, naseljujejo nregnicOleli. Tega našega navala na Trst pa slov. hmžo-aziji in slov. proletarcu ne diktira narodni šovinizem, marveč — žebdec. Stari manckesterski liberalizem je že zdavnaj premagan in tudi socijalna demokracija drugih, večjih narodov, že zdavnaj ni yeč oua preperela marksistična mumija kakor pri nts, marveč je povsod postala evolucijo-narna, revizijonistiška stranka, s katero ra-čuuajo vsi narodi, ker imajo vsi svoj številen proletarijat. Pri nas pa tega umevanja še nimamo in žalostno razmerje slov, in hrvatske primorske soc. demokracije do Lahov uavajam samo kot dokaz za svoje trditve. Naša so-cijalna demokracija ni mednarodna, ker ni narodna! Zato se je ustanovila N. D. O., ki bi morala biti socijalno-demokratična organizacija slovenskega delavstva, ki bi naj orga-zirala stanovski boj slov. delavca proti kapitalu, ki bi pa naj ohranila našemu proletarcu slovensko srce, slovenski jezik in slovensko misel. Res, največja zapreka za tako edino pravilno naroduo-socijalno idejo je zapadno (manchestersko) naobražena inteligenca, zato zahtevamo, da se naša inteligenca socijolo-gično izobrazi, ako hoče kedaj postati prava voditeljica naroda. Na podlagi demokratizma in enakopravnosti vseh slojev bomo lahko uspešr.o pričeli izvajanje jugoslovanske ideje in ideje kulturnega vseslovanstva. Zato je prvi postulat našega narodnega programa: „Demokratizirajmo se!" Narodna integracija je končana šele v glavnih obrisih-, ko se umiri to zadnje in najmočnejše plapolanje tega procesa, ko zavzame vsak narod oni teritorij, ki je primeren njegovi moči in ekspanzivnosd, in katerega mu ne bo mogel nihče več vzeti, ta- krat pride v okvirju naroda po sedanji diferenciaciji stanovska integracija. In ko bo končana ta, pride čas, katerega si želi Tolstoj za svojo ero svetovne ljubayi, čas, ki ga prerokuje Nietzsche, kajti takrat bomo vsi enaki in vstane iz srede nas on, — človek in pol. Moli-ov Seidlitz-nrašek je sa na želodcu trpe?e ncprckosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi drahmi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenčicami. Cena orig. škatlje K 2- Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. Koll-avo Franc, žganje in za ribanje života. — BoleBine olajšujoče in okrepJujoče sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajeaja vsake vrsto. Orig. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in fer. dvorni založnik, Dunaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v (Jorid v lekarnah : G. Oristofoletti, A. Giroucoli. DOPISI. Iz sežanskega okraja Sežana. — (Zveza kraških županov in podžupanov). — V torek ob 1 uri popoludne se je vršil v Sežani v gostilni „Na vagi" obilno obiskan sestanek županov sežanskega političnega okraja v svrho ustanovljenja zveze županov in podžupanov istega pol. okraja. Sestanka ..ta se udeležila tudi deželna poslanca dr. Gustav Gregorin in Josip Štrekeij. Predsednikom sestanka je bil izvoljen župaa to-majski Josip Vran. Deželni poslanec dr. Gregorin je v primernem govoru razjasnil pomen in koristi namt- "'ane zveze ter predlagal dotična pravila, ki so bila enoglasno odobrena. V pripravljalni odbor, ki ima preskrbeti vladno potrdilo pravil, so bili izvoljeni : Volčič Josip, župan v Komnu ; Nemec Fran, podžup*ui v Nabrežiui; Štolta Fran, župau v Sežani •, Muha Anton, župau v Lokvi in Josip Vran, župan v Tomaju. Koncem sestanka se je razvil razgovor o vinarskih društvih na Krasu ter se je v principu sklenilo da se primerno spremene pravila že obstoječih vinarskih zadrug v Sežani in Komnu, katerih prva uaj bi razširila svoj delokrog po vsem sežanskem, a druga po vsem komenskem okraju. Iz tolminskega okraja. Podmelec — Bliža se novo leto. Kakor drugodi, bodo tudi pri nas gospodje oznanje-vaii svoj „oieru. Navadno grmijo ljudje k „ci'ru"; kakor da bi bile vse kmečke hiše založene z bogatstvom. Zadnjo kronico dajo iz žepa. Lani je gosp. nune pri nas dobil obilo krouic. Pričakovali so, kako jih zahvali v cerkvi pri pridigi ; pa prešla je nedelja za nedeljo pa še „Bog lonej" ! ni rekel! Če bi se razdelil tisti denar med reveže, bi rekel vsak revež hvaležno: Bog lonej! Bog se usmili vernih duš v vicah! in pa dobvo delo bi se storilo. — Pravi pa tudi, da naS napredni deaar aima nobene veljave, zato pa letos tudi noben naprednjak ne poide k „oiruu. (Dalje * prilogi.) Razglas. C kr. okrajni šolski svel zazpi-suje zmanjševalno dražbo za oddajo zidanja šolskih poslopij v Smasti. Lo-geh in, Podbelo na dan 8, januvarja 1909. ob 2. uri popoldne v uradni sobi. Načrti, troškovniki in pogoji so razpoloženi ob uradnih urah pri c. kr. okr. šolskem svetu od 3. januvarja 1909. naprej. Vadij v znesku 1200 K za šolo v Smasti, 800 K, za šolo v Logeh in 300 K za šolo Podbe!o vloži naj se pri podpisanem uradu tekom predpol-dneva dražbenega dne. G. kr. okrajni šolski svel y Tolminu, dne 15. dceembra 1008. lVd^duik. T, pl. Madeyski vinska klet Solkan pri Gorici vošči soojim cenjenim odiemalcem vesele božične praznike novo loto! Mila h iiproie. Kmetska delavska gospodarska zadruga v Dobravljah na Goriškem re«». zad. z -Miiejeno zavezo se zahvaljuje tem potoni vsem dosedanjim gg. odjemalcem posebno pa »Občnemu konsumnemu društvu v Idriji«, in <>Delavskemu konsumnemu društvu v Ljubljani« za dosedanja naročila Priporočamo se tem potom dosedanjim in novim gg. odjemalcem, da nas počaste s svojimi naročili. Obenem zagotavljamo veelno postrežno in pristno blago. Zadružni odbar, V Brdih S9 proda lepo posestvo, jako ugodno za dva ali 3 kmete. V najem pa se oddasti dve lepi stanovanji s prijetnim vrtom. (Jako ugodno za penzijoniste). Natančneje pove gosp. Anton Princič v Biljani. Josip Patek naslednik KarolaOufer prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, Križna ulica štev. 8. (Via Croce) izvršuj? vaa stavbena in galanterijska dela po načrt h. Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. SVOJI K SVOJIMI Peter Gotič čevljarski mojster GORICA, Raštelj 32 (v lastni hiši). PODRUŽNICA t Gosposki ulici štev. 1- nasproti „l«sita". Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. Naročila z dežele se razpošiljajo po pošti. Velika zaloga vsakovrstni izgoiovljenili čevljev. Cdino zastopstuo najboljšega čistila »krema) za čeulje in USnjC v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Pazite na znamko in zahtevajte izključno le take škatlje, ki nosijo grb su. Cirila in [fletoda. Vsi drugi izdelki niso pravi. BfcfiT* CENE ZMERNE Proda se več kosov parcsliranep zemljišča za stavbe. Lega krasna in zdrava. Isto se nahaja v mestu in obenem služi za Letovišče, Nata njene je se izve pri lastnikih: Kateri na in Rajmund Gorian, Gorica Via Teatro 4 — Croimvell misli na vse, Croimvell ima za vse j čas; in ubogajte me, dragi prijatelj, ne izgubljajva j midva svojega časa, zakaj dragocen je. Prej ne bova j na varnem, dokler ne vidiva Mazarina, in.... — Vraga! pravi Porthos, in kaj mu porečeva, Mazarina? — Pustite to skrb meni, imam že načrt; kdor se zadnji smeje, se smeje najslajše. Croimvell je zelo močen ; Maza.-in je zelo zvit, a ljubše mi je vendar, daj imam opravit? I njima nego z ranjkim gospodom Mor- j dauntom. — Ah! pravi Porthos, kako prijetno je reči »ranjki gospod Mordaunt« l — Da pri moji veri! pritrdi d' Artagnan; toda na pot sedaj \ In ne da bi izgubila J« trenutek, sta krenila oba naravnost v smeri proti Parizu, spremljana od Mou-squetona; in če je bilo temu preteklo noč mraz, mu je biio pa zato sedaj že čez četrt ur« prevroče. XVII. Povratek. Athos in Aramis sta ubrala pot, ki jima jo je bil označil d'Artagnan ter hodila kakor hitro sta le mogla. Zdelo se jima je, da bi bilo bolje, če ju zgrabijo blizu Pariza nego daleč. Vsak večer sta zarisala na zid ali na šipo dogovorjeno znamenje, ker sta se bala, da ju ne bi po noči prijeli; toda vsako jutro sta se na svoje veliko začudenje vzbudila prosta. Čimbolj sta se bližala Parizu, tembolj so se razblinjali kakor sanje veliki dogodki, pri katerih sta bila navzoča in ki so pravkar še razburjali Angleško, dočim so nasprotno stopili prednja oni dogodki, ki so vznemirjali med njuno odsotnostjo Pariz in province. Med temi šestimi tedni njune odsotnosti se je zgodilo v Franciji toliko majhnih stvarij, da so tvorile te skoro velik dogodek. Ko so se Parižani vzbudili ono jutro brez kralja, brez kraljice, jih je ta brez zelo vznemiril; in odsotnost Mazarinova, ki so si jo tako želeli, jim ni mogla nadomestiti odsotnosti onih dveh visokih begunov. Prvi občutek Parižanov, ko so zvedeli o onem begu v Saint-Germain, pri katerem smo bili s čitatelji v duhu navzoči, prvi občutek je bil občutek, ki ga imajo otroci, kadar se vzbude po noči ali sami. Parlament se je vznemiril, in sklenilo se je, da poišče kraljico deputacija ter jo prosi, naj ne pušča Pariza dalje brez svoje kraljeve navzočnosti. Toda kraljica je stala še pod dvojnimi vtisi zmage pri Lensu in ponosa, ki ga je čutila vsled svojega tako srečno izvedenega bega. In tako ni kraljica poslancem samo odklonila vsprejema, temveč čakati so morali celo zunaj na cesti, kjer jim je izročil kancelar, oni isti Seguier, ki smo ga videli v prvem delu tega romana, kako trdovratno je zasledoval pri kraljici neko pismo vprav do njenega korzeta, dvorni ultima-tum, v katerem je stalo, da če se parlament ne poniža pred kraljevim veličanstvom ter no obsodi vseh vprašanj, ki bo privedla do razpora, ki loči dvor in parlament, bo Pariz naslednjega dne obkoljen; da je celo kot uvod k tej oblegi vojvoda orleanski zasedel most pri Saint-Cloudu, in da je zavzel Princ, še ves obdan z bliščem svoje zmage pri Lensu, Charenton in Saint-Denis. K nesreči je ta odgovor dvora, ki bi si bil z zmernim odgovorom morda zopet pridobil precejšnje število pristašev, k nesreči torej je ta grozeči odgovor napravil čisto drugačen učinek nego je dvor pričakoval. Ta odgovor je ranil ponos par lamenta, ki je čutil v meščanstvu močno zaslombo, ker je dalo temu Brousselovo pomiloščenje zopet njegovo polno moč, in parlament je odgovoril na to odprto pismo z izjavo, da je kardinal Mazarin notoričen povzročitelj vseh ne-rednostij ; proglasil ga je za sovražnika kralja in države ter mu naročil, naj zapusti dvor še isti dan, Francijo pa v osmih dneh, in če po preteku tega obroka ne uboga, tedaj poživlja parlament vse kraljeve podložnike, da ga izženejo. Ta energičen odgovor, katerega dvor niti v sanjah ni pričakoval, je postavil hkratu Pariz in Mazarina v izjemno stanje. Vprašanje je bilo le, kdo zmaga : parlament ali dvor. Dvor se jo tedaj začel pripravljati na napad, Pariz pa na obrambo. Meščani so se bavili torej z vsem, s čimer se bavijo pač navadno meščani ob času vstaje, to se pravi, razpenjali so verige in prekopavali ceste, ko jim je prišel na pomoč pod koadjutorjevim vodstvom princ Conti, brat princa Condeškega, in vojvoda Longueville, njegov svak. Sedaj so bili zavarovan'", zakaj imeli so na svoji strani dva pristna princa in poleg tega so bili po številu močnejši. Ta nepričakovana pomoč jo došla Parižanom 10. januvarja. (Daljo pride.) Priloga ..Sode" it. 149. z dne 24. decembra 1908. Domače vesti. Odkupila od vottll za nivo lela. — Apel u- jemouanaše p n. občinstvo, da se odkupi od voščil za novo leto z darovi v dobrodelne namene; posebno priporočamo prepo trebno „Dijaško kuhinjo" v Gorici in našo d fBžbo sv. C. in M. VSB Olie fig. naročnic ki Se niso plačali letošnje naročnine, prosimo, da storijo to čini prej, ker gre leto h koncu, Vesele božične praznike vošči vsem p. n: naročnikom in somišljenikom uredništvo „Soče". Darovi za »Dijaško kuhinjo".- — -Leop. Eav- letič, veleposestnik v Gabiijah je poslal 10 K, Ant. Erzetič, veleposestnik iz Krmina 2 K. Ant. J'»oltar, gostilničar v Solkanu, je nabral med svojimi gosti 5 K. — Na račun meseč-nine je prišlo 25*30 K. Živeli darovalci! Novo leto pa naj prinese še novih posnemovalcev ! Za „Dijaško kuhinjo" je nabral g. Ant. Možiua pri svatbi Ličnovi-AJrevljevi diie 2. decembra pri slavnosti v Brjab K 15. (Po toliko se je nabralo tudi za družbo sv. Cirila in Metoda ter za bralno društvo v Krjah). Za bOilŽniGO smo navedli zadnjič darovani znesek 28 K; darovali so gg.: dr. -I. Vilfan, župan in dež. poslanec v Radovljici za božič-nico v Krminu 10 K; za božičnico v Gorici: prof. A. Oraiz '2 K, šolski svetnik A. Fras 2 K. vadn. učitelj Fr. Šivec 1 l\, prot. A. Ipavec 1 K, F. Klavžar 1 K, prof. silili 4 K, gozd. viš. oskrbnik Uustia 2 K, Neimenovana dva po 1 K, dr. Franko 2 K, prof. Košnik 1 K. Imenovanje v politični službi. Okrajni komisar dr. FgOn P o n g r ii t z de Zent-Miklos et Ovac je iz Gradišča premeščen V Trst. Imenovanje pri Južni železnici. — Uevideutom so imenovani: adjunkti gg. Karol Gabriel pri obratnem nadzorstvu v Trstu ; Nikolaj llattestin, postajenačolnik na Upčiuah; Nikolaj Fabiauich, postajcuačeluik v Tržiču ; Pranj o (.'vek, postajenačehiik v Postojni; Ivo Arhar, postajenačelnik v Divači; Josip (iostiša, postajenačehiik v Št. Petru ; Peter Mosettig, Josip Pulciani pl. Gliicksberg in Viktor't.asa-grande na postaji v Trstu. Adjuaktom sta imenovana gospoda 1'ranjo Kepic in Ivo Frischovitz na postaji v Trstu. V letu 190o. — Veliko smo trpeli Slovenci v letu l'A-8. V jubilejnem letu so divjali nad nami Nemci in Lihi, kakor že ne kmalu. V Ptuja so napadli visoki nemški na-obraženci mirne Slovence, ko so šli k skupščini sv. C. in M., nasproti slovenskim ch- marapa so se obnašali tako germansko surovo, da tega niti zapiuati ne moremo. Prišli so septemberski dnevi, padli sta dve žrtvi. — Vzrocitelj žrtev hodi svobodno okoli, ptujski župan Oruig, ki je stal za nemškimi tolovaji v Ptuju, je bil 2. t. m. pa odlikovan. Smo pač v Avstriji 1 — V Gorici so čakali na Slovence brez vsakega povoda na ulici laški ban-diti, oboroženi 8 palicami, žilavkaini in kamenjem ; bomba je imela biti vržena med Slo-[ vence.... Vrši se huda borba prav v tem letu ' za" "mile* šoTške^zahteveT^ov. učiteljišče v Gorici, srednje slov. šole in juridično fakulteto. Vihar divja kakor drugje, tudi po naših deželah, ali ta vihar je začel zmetati skupaj razkropljene Slovence v falango, v boj proti agresivnim tujcem.... Nekaj pa le morsmo beležiti, kar je za našo deželo veselo znamenje. To so bile letošnje deželnozborske volitve na Goriškem. Ošabno se je repenčil klerikalizem in se čutil vsemogočnega ; z vrha dol je gledal na druge ter si mislil, da je premagal vse. Ali varali so se klerikalni gospodje. Nnše Jjuds*vo je govorilo glasno in jasno odločno protikleri-kalno besedo in mogočnjaki so bili poraženi. Iz uame jeze in sovraštva so ostanki uganjali obstrukcijo ter prizadjali deželi velikansko škodo. Ustrahovati so hoteli nepokorne volilce še enkrat, toda opravili niso nič; ustrahovan i pa bodo tako, da izginejo s površja.... Nepričakovano božično darilo. Glas iz občinstva . „S strahom smo čitali v „Soči1', da so sklenili pekovski mojstri v Gorici povišati ceno kruhu vseh vrst pri kilogramu za 4 v. Kruh je že tako dng, sedaj pa še tak povi-šek. Ce se to zgodi, bodo moralo mnogotere 1 družine stradati še kruha. Kako se pozna tak povišek, kjer je par otrok v družini! — Ali je res potreba pekovskim mojstrom, povišati j ceno kruhu tako visoko V Mislimo, da ne. Cena moki se viša in pada, tako da ima pek pred seboj vendar neko poprečno ce^o, ki ' zanj ni tako neugodna, da bi moral sedaj kar I naenkrat povišati ceno kruhu tako visoko. Mi vemo, da gre pekovskim mojstrom dobro, da j je torej neumestno, kruh dražiti. Že tako je ¦ strašna draginja v (»urici; kako je vse drago | na trgu in v prodajalnah. Kruh je tudi drag, sedaj pa naj plačujemo vsakdanji živež še \ toliko dražje. Ljudstvo se mora upreti take-! mu povišku iu zahtevati, da pekovski mojstri I opustijo namero : zvišati ceno kruhu. - Med prebivalstvom v mestu je velika razburjenost ; iu utegne se pekom zgoditi še kaj neljubega, i ako res povišajo ceno kruha." Kranjska hranilnica in slovenski denar. — K J člankom pod tem naslovom dostavljamo : „Po- ' sestniki delnic kranjske stavbene družbe in zastopniki kranjske hranilnice so eni in isti gospodje. Kranjsko stavbeno društvo zid: )iše, vile in hotele v Opatiji, Trstu, Pulju iv>. Značaji, ki niso značaji. Tragikomedija v 5 prizorili. I. PRIZOR. (Soba je rvno drapirana>. Eden iz naroda: Ali stanuje tu naš prvoboritelj ? On : Vstopite, vstopite, prav ste prišli! Jaz ne poznam tiste hinavske ponižnosti, pod plaščem katere se toiikrat skriva napuh in prevzetnost! Ne, s ponosom lahko rečem, prišli ste k prvoboriteiju našega naroda. Lahko rečem, mnogo samozatajevanja in žrtev me je stalo, da sem prevzel to častno mesto, zakaj jaz se ne silim v ospredje. Toda moral sem to storiti, kajti dolžan sem bil to samemu sebi. Videl sem, kako vladajo po slovenski zemlji povsem nesposobni kre-tini, mameluki, ljudje brez glave in konfuz-nih načel! in rekel sem samemu sebi: Našemu narodu treba je močne roke, ki ga bo sigurno vodila skozi vse zmede do onega jasnega cilja, kateri je že od nekdaj naš ideal: do prave, čiste, bratske sloge mej nami. Nam ni treba pogubonosne politike drugih narodov, nam ni treba strupenih naukov novodobnih lažipolitikov, zakaj vsi smo Slovenci in katoličani! Čim.pa se zavedamo tega, mora pasti mej nami vse, kar nas loči. Narod moramo biti, ki je skozi in skozi veren, naroden, kateri bo imel svojo moč ravno v tem, da bodo vsi sloji jedini tvorili voditeljem naroda mogočen piedistal . . . II. PRIZOR. il'iir let pozneje; v o/.adju velikanka Imhojnirai, Eden iz n a r o d a: Bratski boj divja po naši lepi deželi. Nas rodoljube boli, ko Sedaj se zgodi sledeče: Agenti kranjske stavbene družbe razširjajo med ljudstvom, da „kdor pri naš da zidati, dobi od Kranjske hranilnice toliko denarja, kolikor vsa stavba velja." To se tudi v resnici zgodi, n. pr. v Opatiji so takorekoč z denarjem kranjske hranilnice sezidani hoteli in druge stavbe, katere so na miljone in miljone hipotečnega posojila dobili. Če bi danes ti hoteli v Opatiji, Trstu in Pulju prišli na boben, ne dobi Kranjska hranilnica niti polovico izplačanih posojil. Škode je v tem slučaju na* milijone, torej je jasno, v koliko varen zavod je Kranjska hranilnica. Kranjska hranilnica ima na hotelu r,Bel-levue" v Opatiji posojila 3 milijone kron. Ako pride hotel danes na boben, se ne proda za polovico tega denarja. Torej tukaj pri eni točki bi bila zguba poldrugi miljon! Vojaški Oves. — Pred tukajšnjo okrožno sodnijo je bil klican izvošček 27-letni Josip Pelicon iz Gorice, obdolžen, da je kupovai oves od topničarskega vojaka Antona Dolenca; kupil je 8 vreč, kar znači vrednost nad 50 K. Pelicon je rekel pred sodnijo, da je kupil dve vreči po 5 K, o drugih da ne ve nič; to pa stoji v nasprotju z izpovedbami v procesu proti Dolencu. Pelicon je bil obsojen na \- mesece ječe s postom vsak mesec. „Mladost", katoliški list za katoliško mladino, prinaša obširna poročila o gibanju „ču-kov" v Mirnu. Hvali jih in povzdiguje, da se kar kadi hvale in slave okrog Mirna. Kdor pobliže pozna mirenske nčuke", se mora cb teh slavospevih zasmejtti. Kdaj pa bo poročala »Mladost", da so bili nekateri gospodje „čukiM obsojeni v zapor radi napadov ua So kole V Kdaj misli poročati, da so vrli „čuki" v Št. Ferjanu napadli nekega fanta na veselici ter bi ga bili kdo ve kako obdelali, ako ni prišla pravočasno pomoč ? BrlvnlCB v Gorici bodo zapite praznik, to je v soboto, cel dan. Adam Zanetil In »delo za ljudstvo" Adam Zanetti v Pulju, uekdanji poslanec, je izginil in ve se, kje se nahaja. Nekateri listi sicer trdijo, da je na Dunaju v nekem sanatoriju, ali sodnija je poprašala tam pa se jo reklo, da ga ni. Kje je, se ne ve; so ga že dobro skrili. V javnosti pravijo klerikalci, da je bolan ter da se zdravi nekje. Izginil je Zanetti tisti hip, ko se je začelo rušiti njegovo „delo za ljudstvo" Prost Zanetti je ustanovil v Pulju posojilnico, tiskarno, napravil je „izobraževalno" društvo % lastno hišo. konsumno društvo itd. Strašno je bil delaven in agilen pri tistem takozvanem delu za ljudstvo. Ali vse to gospodarstvo je bilo skrajno lahkomiselno, in prišlo je, Kar je moralo priti: prišel je polom — don Zanetti je pa izginil. V posojilnici, kjer je dajal posojila brez potrebne ga- to vidimo. In jaz, ki poznam Vaša naziranja, prišel sem k Vam iskat utehe. Kaj storiti, kako naj si pomagamo?! O n : Prijatelj, zdi se mi, da ste spali! Ali res mislite, da svet stoji? Ali ne čutite, da živimo? In življenje je boj, predragi moj! Naš narod ni zdrav, naš narod boleha in njegova bolezen zove se — ne ustrašite se! klerikalizem! Pod krinko vere prilastil si je en stan vso moč na naših tleh; izrabljal je to moč na najbolj ostuden ego-istični način in siepci, ki so si toiikrat nepoklicani' prilaščali politično vodstvo našega naroda, trpeli so to izkoriščevanje v znamenju sloge in vere! O prijatelj, sloga je dandanes bedasta fraza; ako je naš narod veren ali neveren, nas ne briga! Naša dolžnost je, bojevati se proti našim sovražnikom mej seboj — klerikalizmu, in zoper-stavljati se sovražnikom od zunaj ---- to so naši narodni nasprotniki! Zato rabimo narodne gospodarske organizacije, zato tre-bamo agitatorjev, zato rabimo navdušenih ljudij, ki pojdejo pod našim nadzorstvom v boj za naše narodne idejale! Predpogoj vsega pa je stroga disciplina, je slepa pokorščina nasproti vodstvu stranke in to zahtevamo od vsakega in od vseh! Za v s p e h jamčim jaz z vso svojo osebo! III. PRIZOR. i Par let pozneje: on seli za mizo, iu> kateri ležijo knjige Spcncerjn, Kanta, egiptovske sanjske bukve in Brehtn's Ticrlobeni. Eden iz naroda (ponižno potrka in pogleda skozi vrata): .... O n: AH prihajate k meni kot odvetniku? Ne? Potem, prijatelj, nimate ničesar iskati pri meni! Posvetil sem vse svoje moči SVOJemU Stanu in pokaže na knjig rancije, je krah, in polomilo se je tudi konsumno društvo, kar je dalo glavni udarec, da se je podrlo v Pulju, „delo za ljudstvo". Mašil je in mašil, tudi cerkveni denar je izrabljal, konečno je prišel generalni krah in propad. Lepa slika iz „katoliške organizacije«, — Te dni je bil predložen duhovski oblasti od neke banke ček za 4900 K s podpisom Zanetti-jevim, da ga izplača. Duhovska oblast pa je rekla, da ne v > nič o tem, da je to samovoljno dejanje Zanettijevo ter je naznanila slučaj sodniji. Saj pravimo vedno, da je klerikalno gospodarsko delo brez glave in zato škodljivo ljudstvu. Sedaj imajo opravila s sodnijo ljudje, ki so zaupali Zanettiju, in koliko jih je prišlo ob svoj denar ? .Katoliška organizacija" tirja povsodi polno žrtev, ker ni nič vredna, ker sloni le na politič i zasnovi. Zanetti je hotel imeti v Pulju in okoli katoliško stranko, katero bi pridobil z ndelora za ljudstvo".. Delal je in vse skupaj zadelal. On je izginil, njemu se ne zgodi nič — trpeli bodo*drugi. Tako je povsodi v takih slučajih. Ko se pokali ..katoliški" kovnsumi po Kranjskem in Štajerskem, se je tudi nune skril ali pa si opral roke, ubogi zapeljani kmet je moral pa v zapor. Zanettijev slučaj Ogovori zopet dosti jasno ter svari dosti glasno pred ..katoliško organizacijo" posojilni.- in konsumov. i drugi — Prost iurlanski znanosti. Glejte, velikanskih žrtev me je stalo, da sem bil voditelj naroda. Hotel sem naš narod povzdigniti gospodarsko in duševno. Toda bil sem sam, nihče me ni umel. Med vsemi goriškimi Slovenci ni bilo enega razumnega človeka, kateri bi bil umel moje težnje, moje dalekosežne načrte, kojih izpeljava bi bila prenovila goriško zemljo! Potem ni čuda, da ni šlo videli ste, da sem propadel pri volitvah. Dobro! Propadel sem, a nehvaležneži naj vedo, kaj so izgubili z menoj! Umaknil sem se iz javnega življenja — naj nadaljujejo začeto delo! Bodete videli, kakšen bankerot bo to! In dotlej se ne ganem! Ne, ne, ne ugovarjajte! Mi rabimo poloma, da ljudje spoznajo, kaj so izgubili. In potem pride zopet moja ura! Niso mi hoteii biti pokom: brezpogojno, •¦- dobro, — naj poginejo v svoji nesposobnosti. Jaz ne ganem z mazincem. Potem pa primem zopet z železno roko vajete in — prijatelj — te ure čakajte! IV. PRIZOR. (Par let pozneje : na mizi je kita sirka, zraven jerbas krompirja. Prisotnih ver ngrarcev. katerim govori). On: Kmetje se hočete združiti! Ustanoviti si hočete svojo stranko! O imenitna ideja, zlata vredna ideja, katero sem sprožil jaz že pred 10 leti! Edini stan, ki kaj velja, edini stan, za katerega sem se poganja! celo svoje življenje. Ali nisem morda sprožil misli, naj se odpravijo odvetniki? AH jih nisem, ko sem bil še sodnik, stiskal in pestil, črtal račune, sramotil pied strankami v sodni dvorani? Zakaj sem to storil? V korist kmetovo, kajti dasi sem zdaj tudi sam odvetnik, ne izvršujem tega posla radi zaslužka, ampak iz ljubezni do kmeta, ka- Salon Sarini Grand Elektro Bioskop Piazza Gimiastica • Carso Gius. Verdi • Via detla Glnnastloa. I n(ernacijonaino gledišče živečih, govorečih, pojočih in i graj oči I i podob. 12 Veliki slovesni vspored: Pariški vrti. (Intoresantno naravne slike). ¦'— Dijak kot „babiu. (HiiinoristiVne serije). — 1'lesoči in žvižgajoči zamorec. (Komična slika a potj(Mii). — Karbona:.)1, v času italijansko revolucije. (Veliki! dramatična igra v s2(> oddelkih). Nobeden .iočo pričati. - (Komična predstava za smejali). Živeče karikature. — (Komične čarobne slike). - Potrto srce. - (Velika pretresajoča igra iz mnaduega življenja v .*«» napornih slikali i, Bela obleka. (Komična predstava v i.*) oddelkih). Tat z štirimi nogami. (Jako komične slik? zn smojuti). I-Ved stave: ob delavnikih 3 velike predstave ob 5.. '/,;/. in 8. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih prva predstava ob 10 ';a zj. in pop, ob 2, 3, 4, 5, 6,7. in 8. url zv. Ob sredah in sobotah ob 5. ari predstava s posebnim programom za otroke in dijake, kjer plača vsak otrok le 20 vin, v kateremkoli prostoru. Osaka predstaua Iraja čez i uro! Vsako sredo in nedeljo popolnoma nov v spored. S teremu tako lahko pomagam na vse načine '.vali debela sol ?. In kako moč bo imela kmetska stranka! Kaj so drugi stanovi proti njej, kaj druge stranke! In govorimo resnico: ali ni agrarna stranka na Goriškem edina stranka, ki ima pravico do obstanka? Gotovo. Samo gotovih oseb se morate iznebiti, onih, ki izrabljajo denarne zavode v svoje koristi. Vsi drugi se lahko zjedinimo v tako veliko stranko, vsi, kar nas je, klerikalci in na-prednjaki. Ako se zavzamete za to mojo idejo, bodite prepričani, da vam bom stal vedno ob strani, — moja pomoč vam je zagotovljena! Predpogoj je le, da je stranka v resnici agrarna in pa, — da ni notri tistih oseb! V. PRIZOR. (Nekaj poaneje; vse je rdeče). On: Jedina dosledna stranka je soci-jalnodeir.okratična. Od nekdaj bil sem njen tih pristaš in zastopal socijalnodemokratična načela. Perhoresciral sem vedno narodnostne borbe; jedini jaz sem bil, ki sem se boril proti nasilnemu kapitalizmu, proti buržoa-ziji. S studom sem zri na naše stranke, ki se borijo za svoje žepe, za pozicije. De-inckratizem poznani le jaz sam. Kake stranke so to? Stranke trgovcev, obrtnikov, učiteljev, kmetov in odvetniških kandidatov! Torej stanovi, ki tvorijo le majhen del našega naroda. Širokih delavskih mas ni v njih. Na čelo teh se postavim. Prodam svoje niše in razdam vse ubogim, sam pa pojdem med ljudstvo kot nov apostol mejnarodne vseošrečujoče židovske socijalne demokracije, oznanjujoč boljše dneve narodu in so-cijalnodemokratični stranki! (NavduScn neha; nakrat mu klone glava na prsi. iz katerih se mu izvijo globok vzdihljoj: „0 da bi bil stopil na Pelo agrarni stranki — ali pa vsaj narodni delavski organizaciji!" Moj tem. ko i • lita. Božičnlca »Slovenskega kluba". ^Slovenskega kluba" so zložili od svojih poslanskih dijet 1825 K, ki so se razdelile takole: Dijaški kuhinji v Gorici 725 K, za golo družbe sv. C. in M. v Krminu (priprave poslopja) 575 K, Narodnemu skladu za dijaške podpore 275 K in 250 K. — Posamični so darovali pa še v druge namene, ki niso označeni v tem razkazu. Deželni zbor. — »Corriere" je pisal, da utegne biti deželni zbor sklican. V isti sapi pa je izjavil, da ostanejo laški liberalci na znanem stališču glede" deželnega odbora, t. j. da zahtevajo za-se oba laška odbornika, torej s tem neomejeno gospodstvo v deželni hiši. — Akc je tako, tedaj deželni zbor ne more biti sklican. Nove volitve pa vzamejo laškim liberalcem — glavarja in morda še jednega odbornika. Ali bodo potem na bo-Ijem ? ! Ob gostovanju slov. deželnega gledišča v L|ub- ijgni 3., 4. in 5. jaaiivarja se uprizori prvi večer burka »Vražja misel" in tretji večer burka nVeleturistK, M je celo v Ljubljani dosedaj še niso igrali, in bo torej na našem odru igrana vprvo. Pri tem gostovanju nastopi tudi subreta gdč. H a dr bo 1-co v a. HanlnsM ples V GorlCl. — Soditi po pripravah za ta ples, obeta biti jed na uaj lepših prireditev v bližnjem predpustu. Ples se bo vršil, kakor že naznanjeno, 1. febr. 1909. Umetniški aranžma, dekoracije itd. je v rokah slikarjev prof. Ovaiza in Žnideršiča. Opaža se že sedaj veliko zanimanje za ta ples, povdarja se pa, da vprašanje toalete ne bo igralo pri tem čisto nobene vloge; priporoča se turi-stovsko obleko, sicer pa narodno nošo ali navadno promeuadno obleko; bela toaleta in salonska obleka sta izključeni. BoiiČIilce. — V sobot , nedeljo ia včeraj so bile Božičnice v slovenski šoli v Ločniku, Krminu in pri soškem mestu v Pevmi. Obe podružnici v Gorici sta poskrbeli obilo darov v obleki, obuvalu, šolskih potrebščinah in jest-vinah. Otroci so uzorno nastopali. - Poročila so nam obljubljena iz Podpre. — Veselica otroških vrtcev v Podgori se je vršila v uedeljo 20. t. m. v dvorani g. Breganta. Občinstva je bila dvorana natlačeno polna. Vse točke vsporeda so bile prav dobro izvajane. Posebao zahvalo zasluži g.dčna K. Čargo, katera je z veliko požrtvovalnostjo pripravljala in učila otroke ; obenem tudi g.čaa Bunc. Take veselice se sploh še ni videlo v Podgori. Preplačali so vstopnino in darovali: g. Leo Wodiczka, ravnatelj V tovarni 10 K in vrečo sladčič; družina \ Klančič (župan) 6 K in približno 60 kg jabolk, g. Mermolja Franc, višji delovodja 2 K, ''¦ A. Bandelj 3 K, kurat Golob 3 K, učitelj j Buda) 2 K. T. Hribar iz Gorice 5 K. Zahvala j gre iudi tamburašenv Pevskega ia tainb. društva „Podgoraa, kateri so vsako nagrado v prid otroških vrtcev odklonili. koriščanje „Š. D." v klerikalne politične svrhe, ko pri tem trpi slovenska reč v Oo-rid, mora pa konečno vendarle prinesti Gregorčiču zasluženo kazen; kajti nazadnje morajo vendar še zaslepljeni sprevideli, da mora biti nŠ. D." postavljen zopet na neutralna tla, ker le tak bo kos svoji nalogi. — Vse tiste slov. otroke, ki jih polove v laški otroški vrtec na Blanči, bo imel na vesti dr. A. Gregorčič. * Zopet en laški liček Iz kraljestva. - Pred kratkim se je ugnezdil v Gorici neki Luigi Leopizzi in izdajal list „11 paradiso d^i bam-bini". Nabral je še precej naročnine v" Gorici in drugod ter si s tem nšpogal" življenje, kakor kak velik gospod. Ko ni bilo več denarja, je lepo izginil in pustil naročnike, če tudi so mu marsikateri plačali za celo leto. — Pa kaj se hoče, iz blažene Itaiije prihaja polno takih tičkov in naši peodrešenci jim seveda gredo na roko. V DutOVljah je eksplodiral kotel v hiši g. I. Ukmarja, kjer se proizvaja acetileuov* razsvetljava. Bilo je slišati kakor strel iz topa, hiše so se tresle, 50 šip je razbitih. Gosp. Ukmarju, ki je bil poleg kotla, se k sreči ni zgodilo nič hudega. Umor In samomor v Sesljanu. — Našli so v apnici, v kateri je bila voda visoka le okolu 8U centimetrov, truplo poročene žene Jožefe Škabar in delavca v kamenolomu Mihe Grabar iz Žminja v Istri. — Poslednji je več časa ljubkoval s pravkar omenjeno ženo, tor se sumi, da jo je s silo vtopil v apnici in potem še sebe. Pri njem so našli dolg nož, revolver in 25 patrou. Padel Je na ledu 20-letni Andrej Slejko ter si zlomil pri padcu levo roko. Odprti lekarni. — Jutri in pojutrišnjem popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cri-stofoletti-Kiirner; v nedeljo popoludne pa bosta odprti lekarni Gironcoli Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba od 27. t. m. do 3. jan. 190'.). bo imelo lep mešan zbor. Želimo temu mlademu društvu kar največ uspeha! ; Javno Zahvalo izreka tem potom predsed- j Tiištvo „Zveze narodnih društev" slavni „Slo- j venski Matici" v Ljubljani za podarjene , knjige, s katerimi se je precej povečala cen- \ tralna knjižnica Z. N. D. j »Narodna Čitalnici" v Sv. Luciji priredi dne 3. januvarja 1909. veselico. Vspored veselice j se objavi pravočasno. j Bralno In pevsko društvo »Kras" v Opatjem- j SOiU bo imelo-dne 27. t. in. svoj redni letni j občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. j Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika, j 3. Poročilo tajnika. 4. Volitev novega odbora, j 6. Kazuoterosti. Občni zbor se vrši ob '/»1 I ure popoldne in ako bi ne bil sklepčen, se j vrši pa V- ure pozneje ob vsaki udeležbi j članov. j Iz Renti. — Tukajšnje pevsko in bralno j društvo „Svoboda" sklicuje dne 29. t. m. ob j '/, 8 uri zvečer v društvenem prostoru svoj j redni občni zbor. — Nadalje se naznanja, da priredi društvo »Svoboda" dne 10. januarja j 1909. v dvorani g. Žuidarčiča lepo veselico s ¦ plesom, pri katerem svira vojaška godba. — ¦ Vspored se objavi pravočasno. — Ta veselica : je tista, ki se je imela prirediti 22. novem- '. bra 1908. Zveza narodnih društev. Koncert pri Jelenu. — Na praznik sv. Štefana ob 8. zvečer bo vojaški koncert v prostorih hotela „pri Zlatem Jelenu". Vstopnina 40 vin. S prenovljenjem in pomnoženjem prostorov je izvršen zadnji poskus, da se dožene, ali slovensko občinstvo čuti potrebo, da ostane to podjetje v slovenskih rokah. — Ako slovensko občinstvo misli, da so mu vsi ti prostori potrebni le tedaj, ko se vrši tu kaka izključno narodna prireditev, ki podi od tu vse tujerodce, tedaj dokazuje, da hoče podjetje le izkoriščati in docela uničiti. Od tu so srečno pregnani vsi Neslovenci. Ali naj gredo še Slovenci za njimi ? — Uprava se pošteno trudi, da vstreza vsem opravičenim zahtevam; zato je potrebno, da tudi naše občinstvo začne prav ceniti pomen tega podjetja za veljavo in ugled goriških Slovencev. O laškem otroškem vrtcu na Blanči je pisala Gregorčičeva nGoricaB, pa z namenom, da odvrne bravce od misli, da „Šolski. Dom'' ne vrši svoje dolžnosti. Resnica pa je in ostane, da je ne vrši, odkar je postalo Gregorčičeva politična postojanka. Gregorčič se prav pridno poslužuje te postojanke, zlasti ob volitvah. Gregorčiču pa ni mar, da bi skrbel za to, da se vrši naloga „Š. D.", marveč mar mu je za to, da si je preskrbel novo stavbo za obsežno stanovanje zase, za tiskarno in uredništvo listov; za to mu je mar, za nalogo „Š. D." pa se loliko briga, kolikor za lanski sneg. Na Blanči ob novem kolodvoru bi čisto lahko stal slovenski otroški vrtec, ako bi bil „Š. D." to, kar bi imel biti; tako pa išče Gregorčič vse druge „nalogeB s „§. D.M Iz- Predsedništvo nZveze narodnih društev" opozarja tem potom vsa svoja društva na društvene knjige, katere je založila j j Goriška tiskarna:-. Seaaj se bliža čas j rednih letnih občnih zborov in želeti | bi bilo, da si omislijo društva omenjene kiijige, katere olajšujejo odbornikom j njihovo društveno poslovanje in so pri tem zelo pregledne za slučaj revizije od strani kakega odposlanca * Z veze narodnih društev«. Te knjige so: »Im e- n i k članov^, » B1 a g a j n i k o v a knjiga^ in »Inventar imetja«. Vsak odbornik se lahko sam uvede na prvi pogled v lažje poslovanje potom teh novih društvenih knjig. Predsedcištvo „ Zveze narodnih društev" se zopet obrača do p. n. občinstva s ponovno prošnjo po knjigah. Res so se v tem pogledu izkazale nekatere rodo-ljubkinje in nekateri rodoljubi in darovali Z. N. D. vse polno lepih knjig, katere že služijo svojemu namenu po Gorah, po Krasu, po Goriški okolici, po Brdih in po ajdovskem okraju. Toda vedno se oglašajo nova društva, ki hrepene po najkoristnejšem razvedrilu v dolgih zimskih večerih. V kratkem času razpošlje Z. N. D. zopet celo vrsto serij iz svoje centralne knjižnice po deželi. Da bo zamogla i nadalje izvrševati Z. N. D. to velevažno nalogo,, prosi zopet občinstvo za knjige pripravne za vaške knjižnice. Prepričani smo, da se dobi tupatam še marsikatera knjiga, ki bi, rešena pozabnosti, rodila med priprostim ljudstvom sto-teren sad. Ustanovni občni zbor „Kmetsko-izobratPvalnega društva" V VIpolŽah se je vršil v nedeljo dne 20. decembra ob lepi udeležbi društvenikov, „Zvez narodnih društev" je zastopal Damir Feigel, ki je pojasnil pomen izobraževalnih društev s posebnim ozirom za goriške Slovence. Pri volitvi odb-ir i so bili izvoljeni: Franc Školaris predsednik, Ivan Školaris podpredsednik, Olga Prinčičeva tajnica, Josip Školaris 49 blagajnik, Josip Zor/;ut 102, Andrej Jakončič, Pavlina Školaris odborniki, Josip Jakončič, Andrej Bensa preglednika. — Novo društvo bo naročeno za enkrat na sledeča liste: »Soča«, »Edinost", „Naš glas", »Gorica" in „Primorski gospodar". Društvo Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Volitve v trgovsko in obrtno zbor- ; nico so določene tako, da bodo volilci ; morali odposlati glasovnice najdalje do j 4. januvarija na glavarstva v Tolminu, t Gorici, Sežani ali Gradišču (v Gorici j magistratu), prave volitve se bodo pa vršile 12. januvarja za trgovski, 13. za > obrini odsek. Ako ne bo vmes kake spremembe j vsled višjega ukaza, prosimo: j Gospodje župani in tajniki naj si natančno zabeležijo dan, kdaj so dobili v razdelitev izkaznice in glasovnice. ' To naj naznanijo v Gorico Trgovsko- ' obrtnemu društvu. --- Pazijo naj, da se j ne zgubi niti ena izkaznica, vsako gla- : sovnico naj volilec pravilno podpiše. — Kar se tiče načina volitve, prosimo nujno, naj se ravna po okrožnici, ki je razposlana. — Naj se ne odtegne takemu delu niti eden ! ' I Apel M VSa Županstva. — Gospodje župani ! in tajniki! Dobili ste okrožnico Trgovsko-obrt-nega društva o volitvah v trgovsko zbornico. Nujno :-e pozivlje V3e gg. župane in tajnike, da se raviuijo po tej okrožnici ! — Prosimo vsaj do 30. t. m. vse glasovnice pravilno podpisane ! — Na delo ! Nikdo naj ne zanemari svoje dolžnosti. Kdor to stori vkljub KKlsim prošnjam in zakrivi nevspeh, — bo nosil sam vso težko odgovornost pred slovensko javnostjo. Devetnajst novih obrtno-nafc.jevalnlri šol. — Naša trgovsko-obrtna zbornica, ki se čim dalje bolj zavzema za napredek rokodelstva, je ustanovila devetnajst n'>vih obrtno nadaljevalnih šol v naši dežoli in sicer v Muši, Št. Lovrencu pri Muši, Ajdovščini, Ogleju, Čam-plungu, Fari, Fijumičelu, Gradežu, Moram, Pijerisu, Perteolu, Rudi, Romanu, Itonkah, Zagraju, Sežani, Tapoljauu, Tercu in Tolminu. ' Odkar se morajo učenci raznih rokodel- \ štev v smislu zakona z dne 5. februvarja 1 19o7 drž. z"k. št. 26. tri leta praktično vež- j bati, pndno se dopuste k izpitu za usposeb- \ ljene delavce, dočim zadošča jednoletna praksa za one osebe, ki so izvršile tri tečaje obrtuo-nadaljevalne šole, nastala je povsod potreba takih nadaljevalnih šol. Vlada, ki obrača že več let sem veliko skrb na pospeševanje industrije in obrti in ki je v namen, da bi tudi na tem polju n a storiti vse, kar se storiti da, pred k n vstar. ila ministerstvo javnih del, posp je tudi krepko s pomočjo deželnih uprav, 'rgovskih in obrtnih zbornic in prizadetih občin ustanovitev obrtno nadaljevalnih šol. Paš v i)-> . da priskočijo materijalno »a pomoč vladi, i yori navedeni činitelji, pospešila je trgovsko-obrtna zbornica ustanovitev gori označenih devetnajst ohrtno-nadalje-valnih šol ter se je obrnila na deželni odbor s prošnjo, da bi le-ta predlagal deželnemu zboru, naj bi dovolil primerno letno podporo za vsako gori navedeno šolo. Deželni odbor bode ta predmet toplo priporoči' deželnemu zboiM. Tako čitamo v »Samoupravi". Citatelj vidi, kako obrača trgovsko-obrtna zbornica veliko skrb v malo Furlanijo in kako zanemarja slovenski del dežele. V špedicijsklh zadevah za LJubljano se priporoča slovenska tvrdka I. Škerlj. Rauzinger je nemškutar. Dosti Vina je še po vinoroduih delih naše dežele. Polno vina je, dobrega, le kupcev ni, da bi pokupili vino. Vabi so torej vinotržce in krčmurje, da se preskrbijo z dobrim vinom iz naše dežele, posebno krčmarje in vinotržce iz drugih dežel. — Lotiti pa se moramo dela v ta namen, da si potom zadružništva in dobrih zalog v tujih krajih sami priborimo kupce, da se dobri goriški viuski pridelek proda po taki ceni, kakoršno zasluži. Naši vinogradniki ne smejo čakati le doma, odkod se prikaže kupec, marveč veu, na trg, moramo s pridelki! Oznanilo glede vložbe' napovedi za odmero osebnega dohodninskega davka in osebnega davka od viših službenih prejemkov in pri-hodninskega davka za leto 1909. — Po $ 202 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 o neposrednih osebnih davkih dolžan je vsak osebnemu dohodninskemu davku podvrženi podati vsako leto napoved o svojih davku podvrženih dohodkih v roku, ki ga določi finančua deželna oblast. Te dolžnosti so glasom § 204 omenjenega zakona praviloma oproščene le osebe, katerih davku zavezani dohodki ne presegajo 2000 kron, toda tudi te le, dokler jih ne pozove davčna oblast ali predsednik priredbeae komisije. — V svrho odmere osebnega dohodninskega davka in osebnega davka od viših službenih prejemkov za leto 1909 pozivljejo se vse osebe, ki so v neposrednje državnem mestu Trstu, v pokne-ženi grofiji goriško-gradiščanski, ter v mejni grofiji istrski v smislu § 153 navedenega zakona podvržene osebnemu dohodninskemu davku, ter obvezane poduti napovedi, da pre-dlože te napovedi do 31. januarja 1909 po obrazcu uvedenem z naredbo c, kr. finančnega ministerstva od 30. novembra 1905 drž. zak. št. 187 pismeno ali jih dado ustmeno na zapisnik na pristojni davčni oblasti. I. instance, t. j. v neposredno-državnem mestu Trstu na c. kr. davčnih adrninistracijnh, Trst i in Trst H., na Goriškem in v Istri pa na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih (oduosno na davkarijah, ako ni tam okraj iiega glavarstva). -— Tiskovine za napovedi se dobe brezplačno pri imenovanih davčnih oblastih I. instance, kakor tudi pri dotičnih davkarijah oziroma županstvih. Oznanilo. ..... V smislu S 201. zakona od 25. oktobra 189(>. d. z. št. 220. mora vsak, kedor je v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru dolžan izplačevati za eno osebo prejemkov na plačilu ali pokojnini, označenih v L 167 na leto, več kakor 1200 kron. predati vsako leto davčnemu obiastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico do teh prejemkov, navede njih ime, stanovališče in posel, potem višino, vrsto v prejšnjem letu izplačanih prejemkov. - V naznanilih je povedati tisti znesek, ki so ga v resnici dosegli izplačani stalni in izpremenljivi prejemki v letu pred davčnim letom — ako pa se ne drži spodaj navedenega izročilnega roka, pa v dvanajsttnesečni dobi pred izročitvijo. Pri iz-premealjivih prejemkih je službodavcem prepuščeno, napovedim, zadevajočim zadnje leto, pristaviti tudi napovedi prejšnjih let, ki pridejo ob preračunu priredbene podstave v poštev. Uzorci za naznanila dobe se brezplačno : pri pristojnih davoaih oblastih I. stopinje (toraj Z!> Trst in okolico pri gornjih c. kr. davčnih .-iihinistracij, v Gorici, Gradiški in v Istri pa pri pristojnih okrajnih glavarstvih). Na Balkanu. Strsh pred Čnogord. — Kakor se poroča, je bila nastala med vojaki ob črnogorski meji strašna panika, ko se je raznesla vest, da je udrla četa Črnogorcev čez meje z namenom, da zastrupi vodnjake. Vsi vodnjaki so odslej zastraženi. Vojaki v Bosni trpijo mnogo, ker so za mnoge napravljene le provizorične iz lesa izbite koče. Zopet Zločin V Bosni, — Poroča se o novem zločinu v Bosni. Na povelje Častnika so takozvani vojaki-stranmi ugrabili hčerko nekega mobamedanca v Prači ter jo zavlekli v jamo, kjer jo je posilil najprej častnik, potem vojaki. Oče je našel hčerko na pol mrtvo ter jo odnesel domov; hčerka ima 13 let. Politična upravo je ponujala 2000 K očetu, da bi molc.nl, pa ni hotel sprejeti. Vest ie je raznesla po Bosni ter neizmerno razburila prebivalstvo. 42 Odškodnina Avsfrlje Turčiji. — Berolinski dopisnik „ Frankfurter Zeitung" je baje izvedel iz odličnega vira, da se je Avstro-Ogrska izjavila pripravljeno plačati Turčiji odškodnino 100 milijonov frankov za Bosno in Hercegovino. Iskati pa treba še-le formulo za to odškodnino. (JMOgora se oborožuje z veliko naglico. Mnogo konj za priprego je dobila zadnje dni preko Turčije. V Kotom in okoli je preiskovala;" posebna* komisija vsa pristanišča. Našla je mnogo pomanjkljivosti. V Dalmaciji se izvrši kmalu več osebnih sprememb na višjih vojaških mestih. — Politični pregled. Deielnozborske nolltne » LJubljani. — V torek se je vršila dopolnilna volitev v ljubljanski mestni skupini. Oddanih je bilo 965 glasov. Kandidata narodno-napredne stranke: dr. Ivan O r a ž e n in Ivan Knez sta dobila prvi 952, drugi 947 glasov. OiJe*> za državn^zborske poslance. - Vlada je izdelala načrt, po katerem se odmerijo poslancem dijete z 8000 K, predsednikom pa z 10.000 K; predsednik bo dobival z oziroin na reprezentacijske troške 30.000 K. V italijanskem senatu so se bavili z vprašanjem italijanskega vseučilišča v Avstriji. Tittoni je rekel, da se je zahvaliti obstoju trczvezo, da je mogla italijanska vlada začeti kako akcijo; našla je pri zaveznici Avstriji najboljše razpoloženje; potreba je še, da se bavi s to rečjo avstrijski parlament; dotle da ni treba drugih korakov. Zarota proti portugalskemu kralju. — Londonski list »Central Newsa poroča iz Lizbone, da so te dni odkrili zaroto proti kralju Ma-nuelu. Neki bivši redarstveni častnik je bil določen, da kralja ubije. Atentator se je postavil v zasedo in kralj ima svojo rešitev zahvaliti le hitrosti svojih konj. Civilna lista turškega sultana. Kakor poroča carigradski list BTauin", je finančno ininisterstvo sklenilo predložiti parlamentu, da se določi za sultana civilna lista v znesku letnih 10 milijonov turški lir. Madžarske vladne stranke zahtevajo zopet od krone posebne koncesije za to, da sprejmejo nujne predloge o volilni reformi in aneksiji. Za to dobe Madžari te le koncesije: ogrski polki skupne armade dobe ogrske zastave in znake, uvede se madžarščina kot razpravni jezik pri vseh vojaških procesih na teritoriju ogrske krone, uvede se madžarščina kot sluz beni jezik v ogrskih polkih. Cesar je baje pripravljen privoliti v to in spolniti Madžarom te zahteve. Tako bodo tudi to pot Madžari izkoristili položaj v svoj prid ter bodo dober korak bliže popolni neodvisnosti. Okrožna depeša Izvolskega se bavi na široko z aneksijo Bosne in Hercegovine; zahteva med drugim, da se mora član 25 berolinske pogodbe glede sporazuma o Bosni nadomestiti z novo določbo o položaju Bosne in Hercegovine. Razne vesti. Tržaški Škof Nagi bo imenovan najbrže za škofa v Lincu, od tam bi prišel na Dunaj. Slovansko gibanje na Ruskem. — Na petro- grajskem vseučilišču in na politehniki se je ustanovilo „Qbčestvo slavjanskoj kulturv", kateremu društvu je pristopilo zelo mnogo članov. Ko je profesor Lavrov predaval o slovanskem vprašanju in se posebno zavzemal za Jugoslovane, je bila dvorana natlačeno polna slušateljev. Da, tudi ruska akademična mladina je začela pojmovati novoslovansko misel, to je kulturno zbližanje Slovanov. V Atlantskem oceanu so divjali v zadnjem času strašanski viharji. Parnik „Teutonica" so poplavljali kakor hiša visoko valovi. Vendar je ladija srečno priplula na ameriško obal. Trojni umor na Angleškem. — v malem mestu Maldonu je umoril sin Fredrik Gole svojega očeta, svojega svaka, ki je pritekel na pomoč, in slednjič še sebe. Kardinal LeCOt, škof mesta Bordeaux na i / ui^oskem je umrl v Csampery, ko se je vračal od papeža. KlerlkallzaClJa ŠOl- — Litomeriški škof je izdal odredbo, s katero prepoveduje vsem ka-tehetom, da ne smejo dati nikakoršnega reda iz veronauka onim učencem, ki ob nedeljah in praznikih niso pri maši in no prejemajo zakramentov, in najsibodo -di stariši vzrok teh prestopkov zoper cerkveno postavo. Popolno odgovornost zato nasproti šolskim oblastim prevzema cerkvena oblast. Dosedaj smo bili mnenja, da se rtidi iz kakoršnega koli šolskega predmeta dajejo zato, da pričajo, ali dotičnik kaj zna, a sedaj nas hočejo prepričati, da se dajejo le kot nagrada za pobožno življenje. Tuberkuloza pri šolski mladini. — v „Berii- ner klinische Wochenschrift" obsoja berlinski zdravnik "lir Roeder matemarnost šolskih uradov z oziroin na jetiko. Za vse nalezljiva bolezni se bolj brigamo nego za sušico, čeprav je ta bolezen nevarnejša od mnogih drugih. Če primerjamo učinke različnih bolezni, nam je jasno, da je tuberkuloza glavni sovražnik šolske mladine in da se je treba v vsem boju proti nalezljivim boleznim vojevati v prvi vrsti proti jetiki. Prva dolžnost je preiskati vse učence z ozirom na to bolezen. .Bolne otroke, ali pa one, ki so sumljive vnanjosti in bi mogli biti jetični, te bi morali takoj ločiti od zdravih ter jih poslati v zavode za tuberkulozne in v kolonije, ki bi jih bilo treba ustanoviti v ta namen. Italijanska Učiteljišča. — Italija ima za 69 okrajev (provincie) 29 učiteljišč. Izmed teh jih je sedem v gornji Italiji, osem v srednji Italiji, pet na otokih in samo pet za ostalo Italijo. Kalabrija nima niti enega učiteljišču, zato pa največ analfabetov. M. Mandalari priporoča v „1 Diritti della Scuola", naj se ustanovi učiteljišče za Kalabrijo s semeniščem. Vsi gojenci, ki se sprejmejo v to semenišče, i bi se morali zavezati, da bodo služili deset let v Kalabriji. i Posebno žensko učiteljišče obstoji v Monsu. V njem se odgajajo vaške učiteljice. Smer zavoda je ta, da se naj učiteljice pripravljajo za dobre gospodinje in matere. Zavod ima okolo 40 dvoran, kuhinjo, vrte, dvorišče za perutnino itd., a — samo eno deklo. Vse posle izvršujejo gojenke. Uče se, kako je pripravljati dober in con obed, Čistijo šolo in vse njene lokale, perejo perilo, čistijo obleko, likajo itd, sade cvetice in zelenjavo, uče se streči novorojenčkom, bolnikom, razen tega se uče ženskih ročnih del ia vseh predmetov navadnih učiteljišč. Nova bolezen med otroki se j." pojavila na Nižje-Avstrijskem. Bolezen obstoji v tem, da se vname hrbtenica in otrok ohromi. Knez LobkOVlC — V ponedeljek je umrl v Pragi bivši češki deželni maršal knez Jurij Lobkovic. NOVI naslovi za SOdnIke. — Cesar je z naj-višim odlokom od 16. t. m. odobril, da imajo sodni adjunkti odslej nositi naslov: sodnik, sodni tajniki naslov : okrajni sodnik in okrajni sodniki naslov: okrajni sodnik in sodrijski predstojnik. Sodni tajniki in sodni adjiukti, ki so že istopili iz aktivne službe, bodo za-mogli na njihovo prošnjo zadobiti nov naslov, ki odgovarja njihovemu dosedanjemu činu. — Avskultanti dobijo naslov : sodni adjunkti. Za ponesrečene rudarje v Radbadu. — Osrednji odbor za ostale rudarjev, ponesrečenih v radbodskemu premogovniku, je sklenil razdeliti nabranih 1,200.000 mark v obliki dodatnih rent. V Berollnu je vladala začetek tega tedna taka megla, da se ni videlo ničesar na 10 korakov. Celo čez dan so gorele vse luči. Nesreč se je zgodilo vse polno, največ dobička so seveda Imeli žepni tatovi, ki so bili cel dan na delu. V OlOfflUCU je bil prejšnji teden pred garni-zijskim sodiščem kaznovan korporal 10. dra-gonskega polka, Franc Tverdek, ker je pre-tepaval na neusmiljen način svoje vojake, na šest mesece težke ječe in degradacijo. »Narodni dnevnik" v Celju prične izhajati z Novim letom. Stal bo letno 25 kron. Zasi-gurano je sodelovanje odličnih politikov in rodoljubov. Rakete na VOZU. — Na mestni meji Nea-pelja so ustavili čuvaji voz, poln raket. Menili so, da je na vozu tudi vtihotapljen tobak, zato so žokali z dolgimi sulicami v košare, na kar so se unele rakete, nastala je eksplozija, ki je zahtevala precej žrtev. En čolni uradnik je bil na mestu usmrčen in razmesarjen, drugi je izgubil obe roki, tretji pa oči. prikupljiva. Pač Aškerčevo aelo, katero naj-topleje priporočamo. Slavjanskl mir, ježemjesačnij žurnal literaturi, iskusstva kritiki i idejnago obščenija. — Prva številka tega novega mesečnika leži pred nami. V programu pravi, da hoče biti ruskemu Čitajočemu občinstvu tolmač vseh boljših književnih sil vseh Slovanov. — Na prvem mestu pričenjaš prevodom Cankarjeve „Hiša Marije Pomočnice". — V listku pa prinaša kratek uvod "o šToveneih", potem pa obširno študijo o — Cankarjn. Nadaljevanje bo sledilo. Piše to Lev Savin. — Slavjauski Mir stane za nas 3 rublje. Naroča se ga lahko v knjigarni Oabršček. Koiiitfoost. A. Aškerc: Akropolls In piramide. — Cena broS. K 3, eleg. vez. K 4-50 v, po pošti 20 v več. Nova knjiga, polna lepih slik iz Grške in iz dežele piramid; verzi gladki, vsebina Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Akoje oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko jo manjglk trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) nihSe ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Skoda nI majhna. Stryar, gostilničar in trgovec — Sužid - ' p. Kobarid. Priporoča izvrsten domač tropinovec in slivovec, ki ga oddaja od 56 1 naprej. Na zahtevo se pošiljajo uzorci. Cene zmerne. 8 prvim jumivarjem se odda lepa, sia novo opremljena soba s prostim vhodom v sredini mesta. — Naslov se izve v upravni št vu. (tU^lnina goriška sprejme nemudoma v službo Uliallllba itot društvenega slugo poštenega in popolnoma zanesljivega človeka, ki zna pisati in brati. Prednost ima rokodelec in sicer krojač. Pogoji se zvejo pri društvenemu predsed-ništvu vsak dan od II. do 12. ure v društvenih prostorih. Na prodaj je velika hiša l^. PS'Vi malimi troški moderno ustrojili. Hiša stoji na ugodnem mestu. Cena je 28.000 K. Naslov pove naše upravništvo Poprava in komisijska zaloga dvokoles in Šivalnih strojev prt BATJELU Gorica Dia Duomo 3—4. /a^ Prodaja tudi na mesežne obroke. / Novi ceniki franke. Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem. + j&. dial -jh v Gorici is na tekal, hi Verdija ll. Ugodna prilika! Božična darila po znižanih cenah le do Božiča! — Velika izbera tu- m inozemskih dišav, llazno milo v krasnih zavojih. — Toaletni predmeti. Raketi in drugo za lenis. Diabolo-igre, žoge itd. Samo do Božiča! m. Horuat klobučar v Gorici, Gosposka ulica št. 12. Edina izdelovalnica raznovrstnih čepic za društva. Velika izber raznovrstnih klobukov. Gene zmerne blago prve vrste. Anton Kuštrin trgouec z jedilnim blagom v Sorici, iosposka ulica št 23. priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago se pošilja po pošti in železnici, v mestu pa na dom ako žele gg. odjemalci. Naznanilo. - Na razna vprašanja slavnega občinstva si dovoljujem naznaniti, da se tofM pravo plzensko pivo »prazdroj« v Gorici v hoteljskih restavracijah, in sicer: v hotelu.....Pri pošti ......»Union« . . Pri zlatem jelenu« »..... Tri krone tfi- da ga oddajam na debelo iz zaloge v sodčkih po 100. 50 in 2o litrov. 1'riporoPani so z odličnim spoštovanjem A. I. Pečenko, zalagatolj za GoriŠko-GradišCansko v (lorlci, tok. Josipa Verdi 20./28. N. B. Kdor pije phensko pivo pri »Zlatem jelenu prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za DiJaSko kuhinjo« - Ivan Kravos na Komu št- II. GORICA na Kornu it. II sedlarska delavnica in zal j ga raz ličnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potre b- ^čine, potovalne potrebščine kakor: kov čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejma v popravo različne koleseljne in - kočije. -.....¦ Poprauila se izuršujejo ločno. Cene zmerne. Odlikouana tonama pohištua a Fran Povšič GORICA - Ulica s«. Pelra si. 17. - GORICA ima v svoji zalo<|i in izdeluje vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, kuhinjska in sobna, najfinejša in najpriprostejša, bodisi v starogrškem ali baroknem ali modernem, seeesijonističnem slogu. €ene so nad vse zmerne. Trpežnost blaija je zajamčena. Posebno se priporoča novoporočencem. Celefonska žica- Legenda. Ruski spisal Doroševič. Dogodilo se je na modrem Kitajskem, v znamenitem mestu Peking-u. Minister Tun-Li je sanjal, da se je nn-krat vzbudil iz spanja, da ni mogel več zaspati, da je letel ob prvem svitu k prvemu ministru, ga vzbudil in mu rekel: nNajpametnejši med nami! Včeraj sera toliko razmišljal o državnih zadevah, da sem se utrudil in zaspa? Sanjalo se mi je, da sem te naprosil za takojšnje sklicanje ministerskega sveta. Iz zgodovine ti je znano, da imajo sanje velikih mož velik vpliv na usodo dežele." Prvi minister je odgovoril: ..Uporabiti se mora vsako priliko, da se sliši nasvet modrih mož!" In koj je ukazal, naj se skliče ministerski svet. Solnce še ni doseglo svoje najvišje točke, ko so bili ministri že polnošie-vilno zbrani. Drug drugega so se iz-pralevali po zdravju, pili so čaj, šli so nato v dvorano imenovano >dvorano modrosti« in so sedli okrog mize tako zvane »mize bistroumnosti.« Tun-Li se je vsem globoko priklonil in vprašal: „Smo li zmožni?" Ministri so se molče pogledali. Neumen je, kdor neumno popra-šuje. Toda tisočkrat neumnejši je oni, kdor odgovarja na neumna vprašanja. „Smo li vsemogočni?" je vprašal Tun-Li. Ministri so zrli v državni list, ki se je imenoval „Kitajsko." Tam je stal tiskan odgovor: „Da!B „Ali zamoremo kitajsko državo prenoviti in jo vzbuditi k svežemu življenju?" je vprašal Tun-Li „Zato smo pa tukaj!" so odgovorili ministri. „Ali zamoremo ugnati oni duh nemira, kateri seje polastil naše države?" Ministri so skomiznili z rameni: „Kdo dvomi o tem?" Tun-Li se je priklonil ter govoril: »Vsa ona vprašanja, katera so bila sedaj Vam stavljena, mi je danes v sanjah stavil oni hudič, kateri je po mnenju naših svečenikov, boncev, pro-vzročitelj velikega nemira, kateri divja po Kitajski. In jaz sem mu odgovoril isto, kar ste Vi meni odgovorili. In nato se je hudič smejal in rekel:„ Prav! Ueinite, da ne bo več ukradena nobena telefonska žica med Pekingom in Kantonom ! Ako zamorete to ugodno rešiti, sem prepričan, da zmorete vse drugo. In nikdar več ne pridem na Kitajsko nemir provzročat P Globoka tišina je zavladala po teh besedah Tun-Li-ja. Ministri so lahko mnogo učiniii. Napovedovali so vojno, sklepali mir, izposojevali si denar v inozemstvu in ga tudi dobili. Borili so se proti dejanjem, besedam, celo proti mislim, kar je pač težji od borbe z vetrom, ker misli so hitrejše kakor veter. Toda vedno, naj je divjal boj, naj je vladal mir, so bile od neznancev noč za nočjo ukradene telefonske žice med Pekingom in Kantonom. Prvi minister se je ozrl z upom v srcu na mandarina, ki je vodil ljudsko izobrazbo. „Ti si učen mož. Povej nam: Je-li^ naravni zakon, da izginja telefonska žica?" Minister za ljudsko Izobrazbo je globoko vzdihnil in rekel: „Ne, naravoslovje ne govori o tem!° Ministri so hoteli slišati mandarina, ki je načeloval cestni upravi, ker vsa zadeva tiče v prvi vrsti njega. Toda tega mandarina ni bilo dobiti. Ko je slišal govoriti o stvari, ki je spadala v njegov delokrog, zlezel je pod ,mizo bistroumnosti." Izvleklo se ga je izpod mize in vprašalo: „Kaj nam torej svetuješ?" Z jokajočim glasom je odgovoril: »Ne vem!" In nihče ni vedel. 1 „Radi take neumnosti," je vsklik-nil ministerski predsednik „pa vendar ne bomo demisijonirali!" In tako so sklenili vsi poprašati mandarina Či-San-a za svet. Tega je nasvetoval celo predsednik sam. „Ako izmodruje nesreča človeka, ni človeka na svetu, ki bi bil modrejši od Či-San-a t Tekom vojne, katero je vodila naša nebeška država z državo | izhajajočega solnca, je moral postati na vsak način moder." In vsi so soglašali s tem predlogom in koj so bili odposlani brzi sli, : da dovedejo Či-San-a. Prišel je iz oddaljene provincije v Peking in vstopil v ministersko sve- l tovalnico. Tačas so pa ropotali bobni, pele trobente in bobneli topovi. I „Vse tiči le v pomanjkanju stro- I gosti," je govoril Či-San, ko so mu razložili vso zadevo. „Lumpu, ki se drzne krasti telefonsko žico, naj se sleče raz živo telo kožo, katero mora sam napeti na boben, njegovo izčiščeno črevo naj se napelje mesto žice, glavo naj se mu odseče in obesi na telefonski drog! Tako naj bi se ukrenilo ne samo ž njim, ampak tudi z vsemi njegovimi sorodniki do zadnjega kolena. Gotovo bi jim prešlo potem veselje do tatvine. Le mirni bodite !"• „Toda težko je najti nečaka, ako se ne pozna strica," je odgovoril zamišljeno ministerski predsednik. „Pri tvojem nasvetu se mora strtsti ne samo hudodelec, ampak celo pošten človek. Toda nek kitajski pregovor pravi: „Predno se ubije bolho, jo je treba vlo-viti. In ravno zato gre, ker ne moremo nikdar nobenega dobiti. Hudodelci se bodo v bodoče ravno tako malo bali za svoje črevo, kot so sedaj gotovi svojih brzih pet. Torej se bo tudi nadalje kradlo." Ozirajo se na neuporabljivost tega nasveta je bil Či-San odposlan z vsemi častmi v oddaljeno provincijo. Toraj tudi nesreča ne izmodruje vedno človeka. Sklenilo se je poprašati mandarina Tai-Pe-ja, kateri je kritiko-val ves čas, ko je bil Či-San govoril. Po tem takem mora biti Tai-Pe modrejši od Či-San-a. Mandarin Tai-Pe, tudi vojak, je smehljajočega obraza poslušal metodo, nasvetovano od Či-Sana in rekel: „Kdor toliko časa razmišljuje o tako priprostem vprašanju, je podoben onemu, ki išče lastno kito na tuji glavi. Vsa stvar je jasna kakor solnce. Žica je ukradena. Toraj se jo premalo ščiti in čuva. Žico je treba stražiti, potem preneha vsaka tatvina. To je pač enostavno! Zraven vsakega droga naj se postavijo najmanj štiri vojaki, ker se bi znalo zgoditi, da je več tatov. Pa tudi štiri jezdeci za slučaj, da bi hoteli tatovi pobegniti. Zraven teh pa tudi po en top, ako ne bi zadostovali jezdeci. Potem pa naj le pridejo!" „AH bomo imeli pa dovolj vojakov, da potem branimo moje ?" je poprašal mandarin, ki je vodil vojaške zadeve. „Mejne obrambe ne rabimo!" je odgovorii Tai-Pe. „Z vsemi sosednimi državami treba skleniti mir, ki bo trajal večne čase. Vse naj se jim dovoli, samo da se zamoremo baviti izključno s straženjem telefonske žice. „ Koliko drogov je med Pekingom in Kantonom" je vprašal žalostno predsednik. BŠtiride^ rasoč," je odgovoril minister za gradnjo cest. „ Torej štiridesettisoč topov in'en milijon vojakov? Kje jih dobimo?" „Izposodimo si jih od sosedov!" je vskliknil navdušeno Tai-Pe. Vsi so čutili, kako so se jim kite vzdignilo v zrak samega strahu. „Saj se vendar ne smemo odpovedati svoji državi radi žice !" Da se je ohranilo spoštovanje ljudstva do oblasti, je bil Tai-Pe bogato obdarovan in odposlan domov toda z ukorom, naj se nikdar več ne prikaže v Pekingu. Ministri so bili zelo pobiti. Tu se je oglasil edon med njimi z imenom Jo-Jen, kateri je bil tajni član stranke mirnega preporoda Kitaj- j ske, ter predlagal: j „Jasno je, da se ne da ničesar do- j seči s strogostjo. Poskusimo z dobrot- I Ijivostjo!" In vsi so sklenili, da se pošlje po j Oin-Ka-ja, kateri je presedel celo svoje I življenje v ječi. J „Radi mislij v glavi," kakor je J bilo zapisano v obsodbi. „Čiovek, v čegar glavi je več mi- I sli kot potrebno, nam pač zamore dati pameten nasvet!" so govorili mandarini. Cin-Ka je vstopil po prstih, ker so j mu zatekle pete vsled udarcev z bičem. Poslušal je vso zadevo in rekel; „ Hrabri či-San in junaški Tai-Pe sta plavala po površju. Potopiti se morate v globočino vprašanja. Male ribe J plavajo po vrhu, velike se spuščajo v globino." Vsak človek je zadovoljen, ako se graja drugega in ministri so rekli: J „Cin-Ka je pameten mož. Škoda časa, ki ga je izgubil v ječah." „Ako se reče možu iz ljudstva, kateri je kradel telefonsko žico," je nadaljeval Cin-Ka „da se sporazumljajo potom žice ljudje, se bo gotovo smejal nato, ker je neveden. Kako naj ve, j ako ukrade žico, da je vzel ljubimcu v Kantonu zmožnost šepetati ljubici v Pekingu sladke besede ? Da pretrga ! predstojnika v trenutku, ko daja svo- I jim podložnim ukaze ? Ako bi vse to vedel, si bi li upal kaj tacega učiniti ? Kaj je toraj vzrok tatvine telefonske žice? Nevednost. Vsled tega je edino pravo sredstvo, zabraniti tatvino, izob- j razba ljudstva. Ta mora biti splošna j in obvezna. Kdor ne pusti svojih otrok J poučevati, bodi tepen po podplatih. V i vsaki vasi treba otvoriti ljudsko šolo. V vsakem mestu mora biti dovolj srednjih šol, katere naj posečajo najbolj nadarjeni učenci iz ljudske4 šole. Mora , biti tudi dovolj vseučilišč, ki vspreje-majo najbolj nadarjene srednješolce, j Potem postane Kitajska prosvitljena j država in nihče se ne bo upal napadati tako velikansko iznajdbo kakor je j telefon. Vsak bo vedel, kakšen pomen I ima ta žica in častil jo bo." „Po tem takem se bo pa telefon- i sko žico do tedaj vedno kradlo?" je vprašal ministerski predsednik s tem- ' ni m čelom. | „Do tedaj se bo še vedno kradlo," j je odgovoril prepričevalno Cin-Ka. „Naštejte mu sto in petdeset udarcev po petah," je ukazal z enakim poudarkom ministerski predsednik in še dostavil: „Zahtevali smo od njega nasvet i in prinesel je ideje." j Cin-Ka je bil, zopet pahnjen v ječo, da ne bo več govoril neumnostij. j Poslali so po Han-Po-ja, kateri je bil izgnan iz mnogih pokrajin radi svojega modernega mišlenja. „Celo oblast Te pripozna kot imenitnega moža, kar je sicer tudi razvidno iz sodnijske obsodbe," so nagovorili Han-Po-ja. »Povej nam, kaj ei ti misliš v tej zadevi?" Han-Po je mirno poslušal, zakaj je kaznovan Cin-Ka, nakar se je nasmehnil in odgovoril: „Neumno9ti! Zakaj iskati vzrok v glavi, ko tiči vendar v žepu! Vsaka j stvar ima svojo ekonomsko vtemelje-vanje, celo dež. Ali pojdete Vi krast J telefonsko žico ? Ne! Zakaj pač, saj ste j bogati. Telefonsko žico kradejo ljudje zato, ker so ubogi. Ako hočete, da ostane žica cela, morate prej doseči, da ne bc ne bogatinov in ne revežev. 3lo- j veku treba vse vzeti in mu vrniti enak del." „In mi naj se obesimo potem^na j telefonsko žico;" je vprašal nadmanda-.'•'n in ukrenil : j „Cin-Ka je dobil sto in petdeset j udarcev po peti, temu naj se jih naLte-je dvesto in petdeset. Oba naj se zapre v eno sobo, do se lahko med sabo po- j govarjata, kaj se bo zgodilo tisoč let po njuni smrti." J Ministrov se je polastila brezmejna J potrtost. J „Kaj torej ukreniti?" I „ Sramota pred celim svetom !" je J rekol Tun-Li, med tem ko je nasvetoval j nadmandarin : 1 »Poprašali smo najznamenitejše može. Brez uspeha ! Ako ne vidimo ničesar pred sabo, ozrimo se nazaj!« In vsi so sklenili, vprašati starega modrijana Ljan-Sinja za nasvet, kateri je slovel radi svoje miline pod imenom »Sladki Aromatični." Pripeljali so Ljan-Sinja iz njegove puščave in mu raztolmačili britki položaj ministerstva. Po kratkem premišljevanju je rekel Ljan-Sinja: „Tudi mi smo bili svoj čas ministri, toda pri nas ni kradel nihče telefonske žice. In zekaj ? Ker takrat še ni bilo telefona. Torej je jasno : ako se hoče vstaviti tatvine telefonske žice, naj se odpravi telefon. To je vse!" Ta odgovor poln modrosti je nau-dušil vse navzoče: »Najboljše sredstvo" ! so vsi kričali. Ne dolgo po tem je bil uničen ves telefon in tatvine telefonske žice so prenehale, kakor da bi se bil zgodil čudež. Kitajska država je nastopila pot napredka. Tun-Li-ju pa, ki je provzročil vso zmešnjavo, je bila odsekana glava, k He^'' ali SVOJO |\ilOI deco pred kašljem. hripavnstjn, katarjem, zasliženjem, boleznim v vratu, pred ki-unim in oslovskim kašljem nuj kupi Kaiser-jeve prsne karamele, z znamko 3 smreke. Te karamele so zdravniško priznane in priporočene. 5500 oblastveno potrjenih priznanj. 1 zavojček 20 in 40 vin. L doza 80 vin. Dobi se pri: A. de Gironcoli — Gorica. I. Cristofoletti — Gorica. Rugicro Ktirner — Gorica. G. B. Pontoni — Gorica. A. Masaoli — Gorica. L. Gliubich — Gorica. I. Huss — Vipava. M. Kospner Ajdovščina. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari In Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kroa 112, 120, 136 i"44, i'60,180, 2'-, za luči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto n dom. Posodo se pušča kupcu do popolne /porabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga --------------__ miia in sveč.------------------ Cene zmerne. Svoji k svojim!! Edina slovenska, strokovno urejena, že nad 34 let obstoječa trgovina s semeni in umetno vrtnarstvo — odlikovana tvrdka Alojzij Korsika - Ljubljana. Ima v zalogi nad 4aO,tvrjtTnaiboljših noljskih^jeleniavnih in cvetličnih semen, za katerih kaijivost se janičT. semena so^reiskušena na tukajšnjem deželnem kemičnem preiskuševališču. — Sprejema se naročila na vence in šopke,— sveže in suhe, ter se izvršuje sploh vsa v cvetlično stroko spadajoča dela točno in po nizkih cenah. — Nov obsežen cenik s podobami za l. 1909. pošiljam na zahtevo - zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem Alojzu Korsika. !zahtevajte eeniL! najkoristnejše Božično darilo ©obi se po V sel) ijašil) trgovinah* SIKE! & Con. alt (r. za ihto stroje Gorica, Craunik št. 5. Andrej Fajt pekovski mojster S v Gorici Corso Franc. Sius. št .2. | —~ Filijalka ? Bornbergn. ^== | Sprejema naročila vsakovrstnega -peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače* za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina m likerje po zmernih cenah. Za velika noc priporoča goriške plnce, potice Itd. Odlikovana pekarija In slatearisa Karol Draščik v Gorici na Ktra v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfl- l nejega peciva, torte, kohče za fc>mance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in llkarja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za nmogo- brojna naročila ter obljublja so!: hv ^osi po Jako zmernih eeuah.. J« ši\*ali)i stroj. Steckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnej.e milo za kožo. Za božične praznike = in novo leto = razveselimo svoje drage, ako jim podarimo: Rpn Hnr roman >z Kristusovih časov. Druga popravljena izdaja. Doli 11U1, Elegantno vezan. Cena K -1*5«. Ana Karenina. Roman. Ruski spisal grof Lev Tolstoj. Cena K <»*•*«. Pfitnn Zgodovinski roman. Spisal H. Sienkiewicz. ! UlUp. Oba dela broširana K 0*40. Elegantno vezana K 8*40. j Podonavska povest. Drugi popravljeni natis. Broširana K 1*00. Elegantno vezana K 2*20. ( KViforii Velik Sienkievviczev roman v štirih delili. Broširan K 5*20. ail&dljl. Elegantno vezan K 7*—. Kletev nezvestobe, ^:fW*"an/ Broširan K :r20, E,egantno Zgoraj navedeni zneski se razumejo brez poštnine. Velika izbei« raznovrstnih gramofonov in plošč. Edina zaloga plošč s slovenskimi komadi. IS az n o vrst n i" šatuljt" modernih pisemskih papirjev. XoprekoslJiva izbor okraskov za božična, drevesca. Največja zalofja slik in okvirjev v modernem in antiknem stilu Pisarniške potrebščine. — _ Različni albumi za razglednice in fotografije. Raznovrstne galanterije, najmodernejši nzorei. Pisalni stroji: Undervvood, Adler in Empire. Vse te in še druge predmete se dobi v Slovanski knjigarni A. GABRŠČEK GORICA - Trgovski dom in Gosposka ulica št. 7 — GORICA ISlovodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici te-ališče Jos'pa Verdi štev. 33 in v podrnžni delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. Čruigoja). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznourstnega blaga iz austrijskih in angležkih touaren najrazličnejših kakouosfi za vsaki stan. Udano podpisani si usojam naznaniti slavnemu občinstvu, da sem otvoril v Raštelu štev. 8. moderno urejen brivski -»'.on. Zagotavljam dobro postrežbo na po.ik^i strokovnega znanja, ter se priporočan, za vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor: maskiranje, izdelovanje lasulj, spletanje itd. Cenjenim damam se priporočam za umivanje glave s strojno sušilnico. Z odličnim spoštovanjem K. Rothepbach. Podružnica na Bledu. Ustanovljena 1. 189.r>. Varstvena znamka: „Sldro" liniment. Capsici comp Nadomestek za ¦ "' Anker-Pz;n-Expel!er povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajeuju itd. Za ceno 80 vin., K t-40 in 2— so dob? po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko sidrom" ker le tako jo zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. KICHTERJEVA LEKARNA ^51 fc ..ilatem loga" v Praflt j I Elisaboth.gasse 8tov. 5 nova. ' OnoTno razpošiljanj«. Kdor hoče potovali hitro in dobro v Ameriko, naj potuje z parniki največje svetovno parobrodne družbe „Severno-nemški L!oyd-Bremen". Pojasnila glede een, črl itd. dajejo se zrni raj brezplačno. teja iz Trsta čez Bremen i liew-York traja le 7 dni. POTNIKI V AMERIKO Pozor! r~ Pozor! Kdor boSt dobro in hitro potovati i francoskimi parobrodi *m U*m t Jkrnirika, urj pil« pred odhodom od dom« s* pojamil* m •*>!• i ¦ ------ najstarejšo firmo sss Zwilchenbart, Basel (Švica) CartnlM^Uz L Za dobro In hitro ekspedteljo se garantira. Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki severno-nemškega Lloyda sprejmejo povsod družbeni uradniki. i Kdor hoče potovati v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje. =;— Cene zmerne. Dobra hrana. —¦== Listke se lahko kapi v Trstu pri j Robert Spiegel Piazza Giuseppina 1. Cenj. dame in gospodje -- pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original -Viktoria* in najboljšega izdelka. . Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. flpiginal-lictoria stroji pd0ei&tS uporabi brezšumno. flfi0iiial-Yie!oria stroji ^f 2a domačo rabo in obrtne namene. Origioai-Viotoria stroji J^S za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Brisinal-Victoria stroji %n%l lek vssh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom -.Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Oiginal • Fictoria« strjev in drogih Šivalnih strojev, dvoholes »pucb«, orofja, munlclje In vseh lovskih priprav pri tvrdM KERŠEVANI & ČUK GORICA Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravljaluica RIVA CASTELLO št. 4. *e3e[q eS9U[efuiO[o>| ui Aojjapud iijujazap fi9H?3e|ez puoO ud uaiiW cB[|OlUJB^f CllSOf OOljOVJO UJ OOUOQ BZ >j}Ud01SB7 i|isn3(sod tepesop of os pi 'iuo jsa oteuzjad jb>j 'eAjfjSesopeu of ui ujjooi asA j;oaqop a uj n[ues.eaop a 8fnsoj[9jd bj9jb3{ '(iIiumir) iu|ti| a up |uf|8A j)|su!|a}SB|ji Bgojtodjjd IJ0Z9P BU U| IOUO0 A LU80|BOI8fpO LUjU9fU9Q -Anton Potatzky v Cm,J Na sredi RaStelJa 7. TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalSoe nlmborŠkega In d rob noga blaga ter tkanin, preje Id nitij. POTREBŠČINE ?a pisarnice, kmdiioe in popotnike. Najboljšo šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in ševljatfe. Svetlnjlce. — Rožni venci. — Masno knjižice. Hišna obuvala m vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih tor na deželi ¦' 3'- " Prua goriška tovarna umetnih ognjev) s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske sueče, kolesa itd. itd. posebnost: papirnati topiči Nadalje priporoča: Jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm ===== 100 x 150 z monogramom. === ferd. riinkuc pooblaščen in priznan pvrotebnik Gorica, tekališče Frana |os. 34. Iz prijaznosti se sprejemajo naročilu tudi v kavarni jjogaim" tik soduijske p« late. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir c_s^s^cK1H2^z^ Žage v Soteski Gorica drž. kol. — Solkan ¦s?—^^'*^—^ ^ast verskega zai0ga). lova tipvina z izploiljemni iislusl« Giulio Pellegrini Gorica Tekališee J05. Verdi j>f. 15, nasproti ljudskega vrta. Moderno pohištvo. Nizke cene. Trpežen izdelek. Posebni uzorci pohištva za kuhinjo. Sprejema se kakoršnokoli delo te stroke. Osrip Tristo: Trst, Via flella Caserma ft 4. Intarurban. telef.: Gorica Si 74, Trst Si 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Gode v. Edii Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via del le Pile ŠL % ; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne elektritne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. I Tehnični in fotogrnfični zavod v Solkanu. j Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. ¦ Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. j Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. inventuro sva razpisala veliko božitoo prodajo. - Svila za bluze, krasne barve met. K 1-56. -jSvila za bluze, lepi črtani uzorci met. 1-56. - Svila za bluze, !epi kar rasti uzorci met. 1-76. - 100 lepii. volnenih oblek za božična darila po znižani inventurni ceni - nad 400 različnih OStankOV za bluze in obleke .< prodajo samo našim eenj. Odjemalcem za polovično CenO. - Lepe Serpe, rokavice, nogavice, maje, čipke in Okraski veliko cenej Ugodna prilika! - 1 srajca z mod. mehkimi prsi vrednost K 4-40 se prodaja samo do Božiča po K 2*84. - Ovratniki, kravate, žepne rute po najnovej modi in največji izberi. PREGRAD & CERNETIC Trgovski Dom. Trjjov^ko-obrtrta zadruga v1 Gorici regflstrovana zadruga » aooiiejeiilm Jamstvom Naeelstvo in nadzorstvo >Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na presnenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalcn določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine *;,% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jib obrestuje po 4,;s>, večje, stalno naložene na po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil, nnj ho oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načeistvo in nadzorstvo.