Nutlwt — Addb-«*ffl: “NOVA DOKA” 6117 St. Clair At*. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3388) (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE! JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Na.se geslo v tem lelu mora biti: d\ajset tisoč članov do konvencije! do f _j| A» SeeouM Ciaa* Marta* April IStk, 192«, at Tha I'M Offtm at ClatekM. O, CJau4«t !Tm Art ut Munch Irt, X«*. — Aoeaittau**, f«r.*aih»g •» rata «t !*••<**». pr+ritimi for la Section 11#», Ac! #f Octaiw« ML, 1$17, muhariMd Man* 19tk. ltH. ŠTEV. 23 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JUNE GTJI 1928 — SREDA, 6. JUNIJA 1928 VOLUME IV. LETNIK IV. s« OROUNE VESTI IZ CLEVELANDA Pr. Ieiiavanja dr. V. šarabo-ij’J^fesQrja iz Ljubljane, ° Je vršilo na večer 31. v avditoriju Slov. Nar. Pod pokroviteljstvom e Narodne čitalnice, udeležilo kakšnih 240 (jr‘ Predavanje je bilo ilu-j s skioptičnimi slikark katerih so bile posebno Lanskih planin in pla-e flore ,elo zanimive. • junija je dr. Šarabon Kot, . °vul iz Clevelanda proti j 11 ‘n 9. junija se poda na Na ot*Pe^e proti Ju- ^a,1i slovenski trgovec Mr. ® |j6Ustig je o priliki pre-Ja dr. Šarabona daroval Narodni čitalnici pet Nki rJev. tlel; 'Perni !lj.'ki + pevec Mr. Anton se je v drugi polovi-t,'aja zadržal v Clevelandu, Urn času priredil en kon-lt(, ^ewburghu in enega v Lrt°nu. Poleg tega je na-l z lepo slovensko pesmi-t. številnimi odličnimi E** v International In-;(j/ v Clevelandu, na Wal-^7 tif) ald'vin univerzi v Berea, V' Berlinu na domu pro-||j,Ja Millerja in v nekem ^ klubu v Clevelandu. 1 1 so bili povsod sijajni e,'ičani se niso mogli na-. milini naše slovenske j.; t)n'e 2. junija je Mr. J, odpotoval v Chicago. J‘ki konvencije JSKJ na- vr- ,P° ib»' & 0 P' 1# ppl- Jk Xi % Kt a Mr. šubelj prirediti v Ely, Minnesota. «he. dobrim tednom se je ie ^ tihem poročil z Miss j fields med cleveland-k ‘°venci dobro znani in Poljubljeni Frank J. odlični slovenski od-Na ženitovanjsko po-lt) Se je odpeljal v Wash-‘Po C., in šele nekaj Hj ^n-^egovem povratku so ftevji užine in njegovi mno-i|) ^ Prijatelji zvedeli ka-i Presenečenje je bi hn0 °' ker Je bil Frank (l Srnatran za prepriča-^ j a:rja. Naj mu zvezde ‘kdar ne zaide! h V Ava peruškovih SLIK {^stu Ely, Minnesota, bo 'vii INtir.;,-ko k° tam zborovala J. S. K. Jednote, le- K« ifl '■%. Svoje slike slovenski H, *umetnik H. G. Pru-P* ta,Zrned dosedanjih nje-fv*8tav med SkJ/enci je > ‘ .Jv°ma najbolj obiskala Jbolj uspešna v Cleve-^ 8q ■legovi umetniški profili „ i razstavljeni v av-r\a\*0Venskega Narodne-! h'ji'J*? Prodanih je bilo ob 'j (jjv!.’i okoli sto slik, ki % IJo naše Narodne in ^lvatne slovenske do-a razstavo v mestu ;,c«jo 7*. 1% % a ]U _ *’• Prusheck mnogo Ji^ meci temi moti- Sl0v ^exico in Minneso-°' železnega okrožja Iv ^ ' i^e*ega^i ^onven' ■ ki j ^ec^n°te in drugi casu vj| > wvuiiuic m vii C^° °'L) ^s^em ^ Jl zeleni sever, imeli v^°ti resnične . o 4 jih je pričaral na v j*" je p: iSN£?ik-r°jak. ru 1 0 H \lt*c Vam ponudi prilika, * gj ^°bro besedo za našo \k0Sp°darsko trdno in ne-• S. K. Jednotoi TEDENSKI PREGLED V JUGOSLAVIJI so se nad teden dni vršile velike demonstracije proti Italiji. Povod demonstracijam je dala zahteva vlade, da Narodna Skupščina odobri takozvano nettun-sko pogodbo, glasom katere se dajejo Italijanom velike koncesije v Dalmaciji in drugih obmejnih krajih. Proti tej nameri posebno glasno protestirajo Dalmatinci in Slovenci, ker bi bili neposredno prizadeli. Demonstracije se vršijo pa tudi na Hrvatskem in v Srbiji. Demonstranti so ponekod poškodovali italijansko lastnino in sežigali italijanske zastave. Italijanski poslanik je zahteval od jugoslovanske vlade kaznovanje krivcev in poravnavo škode. Jugoslovanska vlada je obljubila da prepreči nadaljne demonstracije in da poravna škodo, napravljeno Italijanom v Dalmaciji, ob enem pa je predložila Italiji protizahteve za odškodnino radi poškodovanja jugoslovanskega konzulata v Zadru in napada na konzula Simiča. V spopadih, ki so se vršili med demonstranti in žandarmerijo, je bilo baje nekaj oseb ubitih in mnogo ranjenih. Izvršenih je bilo tudi mnogo aretacij. V Narodni skupščini so se vršili burni prizori, ko je opozicija očitala vladi, da prodaja obmejne kraje Italiji in da policija in vojaštvo brutalno nastopa proti demonstrantom. ZVEZNI KONGRES odšel na počitnice in se ponovno snide zopet v decembru. V pravkar zaključenem zasedanju je kongres sprejel več važnih postav. Tako je znižal dohodninske davke za 223 milijonov, sprejel predlogo o regulaciji reke Mississippi, zvišal plače nekaterih federalnih uslužbencev, dovolil sklepanje pogodb z inozemstvom glede zračne pošte, znižal poštnino na nekaterih predmetih, dovolil nakup sveta v svrho pogozdovanja, dovolil dati v najem javna zemljišča za letalska pristajališča, izročil je oljne rezerve zopet v upravo mornariškega tajnika itd. Sprejeta je bila dalje predloga za vladno last in upravo Muscle Shoals vodnih sil, katere pa predsednik ni podpisal.' Predloga za zgraditev znanega Boulder jeza vsled opozicije nekaterih senatorjev ni bila sprejeta. Predsednik Coolidge je vetiral 13 predlog. Tri od teh je kongres z dvetretinsko večino vzakonil preko njegovega veta. Izdatki, katere je dovolil pravkar zaključeni kongres, znašajo 4636 milijonov dolarjev. ŠTEVILO ŽRTEV eksplozije v premogovem rovu v Mather, Pa., je končnoveljavno označeno na 195. Samo treh trupel dozdaj še niso dobili in dve žrtvi sta bili tako razmesarjeni, da jih ni bilo mogoče spoznati. POLET iz Californije v Avstralijo so pretečeni teden podvzeli v monoplanu Southern Cross štirje letalci, dva Američana in dva Avstralca. Polet/je razdeljen v tri dele: iz Oaklanda, Cal., na Havaj, od tam na otočje Fidži, nato na celino Avstralije. Daljava znaša 7800 milj. ZRAČNA ladja “Italia”, s katero je italijanski letalec Nobile poletel s Spitzbergov na severni tečaj, je na povratku ponesrečila. Že več kot teden dni ni bilo nič slišati o ZDRAVNIŠKI NASVETI (Piše dr. J os V. Grahek, irh zdravnik J S. K. Jednote). Alkoholno zastrupi jen je. Toliko smo že slišali in či-tali glede rabe in zlorabe alkohola v njegovih različnih oblikah, da bo pametno in mogoče škodljivo, če se naučimo, kaj alkohol v resnici napravi s človeškim sistemom. Zloraba alkohola pomaga kvariti in polagoma uničiti funkcije posebno možgan in živčnega sistema. Mnogi posamezniki začnejo s požirkom ali dvema, a polagoma clobij > poželjenje po alkoholu, ki jih vodi do nezmernosti in pij :.n-stva. Alkoholizem je večkrat samo vrsta pijanosti, prirojena ali pridobljena možganska in živčna bolezen. Ker je to stanje večkrat prirojeno, je poželjenje po alkoholu večkrat posledica krivde starišev, katerih eden ali pa oba sta bila pijanca ali nezmerna v rabi alkoholičnih stimulantov. Sta-riši, ki so krivi takih zlorab, naj ne sponašajo svojim otrokom, če imajo ti poželjenje po alkoholu in postanejo pozneje žrtve tega strupa, ker so podedovali to od svojih alkoholičnih starišev. Tisti ljudje, ki imajo tako malo kontrole nad seboj in ki se tako malo brigajo sami zase, naj bi imeli v mislih dejstvo, da zamorejo postati stari-ši pijancev. To jih bo mogoče obdržalo na poti zmernosti in zasigoralo njihovemu potomstvu dober začetek, ne začetek v alkoholu. Pri akutnem alkoholizmu, to je pri ljudeh, ki začnejo čezmerno piti, to je po več pajntov ali kvortov v zelo kratkem času, se je pri posmrtnih preiskavah pronašlo, da so zelo nenormalni možgani in ledvice. Poleg tega se je našlo želodec pokrit z debelim, lepljivim in s krvjo primešanim sluzom. To je vzrok, da mnogi alkoholiki tožijo, da nimajo teka, da ne morejo prebaviti hrane, da izgubljajo na teži in moči. Barvannje sadja. V newyorškem poljedelskem departmentu so pronašli, da jabolka in druga drevesa obrode sadje bolj živih barv, če se zemlji, v kateri rastejo, primešajo gotove kemikalije. Posebno dobro se baje obnese navadni salpeter. GLASOVI Z RODNE GRUDE V vojašnici Vojvoda Mišiča v Ljubljani se je nedavno odigrala teška tragedija. Podna-rednik Simo Vukčevič, rodom Črnogorec, je ustrelil svojega komandirja poročnika Radoslava Vujiča, h kateremu je bil pozvan na raport. Na hodniku je nato hotel ustreliti še nekega višjega oficirja, pa je po nesreči zadel redova Valentina Trampuša, Slovenca, doma iz Črnuč v ljubljanski okolici. Nato je pobesneli Črnogorec zbežal na streho vojašnice in ustrelil še samega sebe. Trampuš je bil doma /. dobre kmetije in je imel le še štiri mesece do dopusta. V Celju je umrla gospa Lina dr. Hrašovceva, soproga dr. Juro Hrašovca, znanega narodnega voditelja in po prevratu prvega slovenskega celjskega župana. Pokojnica je bila rojena leta 1862 od čeških starišev v St. Petru v Savinjski dolini. Alojz Sel, posestnik in gostilničar v Zrkovcih pri Mariboru, praznoval je 15. maja izreden .jubilej: Tega dne je poteklo 30 let, kar je bil (1898) prvič izvoljen za župana občine Zrkovci, kateri stoji na čelu od takrat ves čas do danes, z malim presledkom leta 1923, ko so gotovi intriganti dosegli razpust občinskega odbora in postavitev gerenta. Gospod Sel, doma iz Št. Janža na Dravskem polju, kjer se je rodil leta 1866, je bil vsikdar odločen narodnjak in naprednjak in je kot tak moral prenesti marsikako bridkost s strani političnih nasprotnikov, a uklonil se ni nikdar. Njegova gostilna in njegova ljubeznivost ter dobra postrežba jt vsem mariborskim izletnikom prav dobro znana. Koncem maja je odšel v pokoj inženjer g. Filip Krassnig, dolgoletni vodja rudniškega zunanjega obrata v Trbovljah. Za njegovega naslednika je TPD imenovala rudniškega ekonoma gospoda inženjerja Adolfa Widro. Mnogojezična Rusija. V današnji Rusiji je le okoli 53% Rusov. Ostalo prebivalstvo se deli v 577 različnih rodov, ki govore 150 jezikov, kolikor je dozdaj znano. Posle dice svetovne vojne se poznajo zlasti v dejstvu, da je tam pet milijonov več žensk, kot mo ških. njeni usodi in sodi se, da je izgubljena z vso posadko. Rešilne ekspedicije, katere je podvzelo pet narodov, zelo vira neugodno vreme. KITAJSKA civilna vojna se menda bliža koncu. Diktator Pekinga čangsolin se je na tihem ponoči umaknil v Mandžurijo. V mesto so nato vkorakale čete južne ali nacijonali-stične armade. PREDSEDNIK Coolidge bo preživel letošnje počitnice v Cedar Island Lodge v Wiscon-sinu. Posestvo je lastnina oljnega magnata, multimilijonar-ja H. C. Pierce. Trije ledeni možje so okolici Novega mesta prinesli slano, ki je uničila v nekaterih okoliških vaseh skoro vse poljske pridelke, tako na primer v Potovem vrhu. V trškogorski okolici je ponekod pozebla trta. V Srednji vasi pri Št. Jurju se je te dni obesil v domači drvarnici posestnik Franc Kristanc. Malo pred svojim obupnim dejanjem je še cepil drva. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Domnevajo, da* se mu je zmešalo, ker je kazal v zadnjem Času znake hude duševne zmedenosti. Sredi maja je po kratki bolezni umrl v Celju v starosti 77 let g. Miha Vrečko, brat g. dr. Josipa Vrečka, odvetnika v Celju. Rodom iz šmarskega okraja, je prišel že v mlajših letih v Celje ter bil v pisarni svojega brata več desetletij marljiv in zanesljiv pisarniški uradnik. Rajni Miha Vrečko je pokazal v veselih in slabih časih vsikdar svojo ljubezen do materinega jezika, vršil je svojo nacijonalno dolžnost ter bil po svoji markantni zunanjosti in dobrosrčnosti znan po vsem Celju in okolici. VSAK PO SVOJE V eni egiptovskih piramid je neki raziskovalec našel zapisano na steni, da bo konec sveta 29. maja 1928. V Angliji so nekateri ljudje prerokovanju verjeli in hiteli zaključevati račune s svetom. Lahkovernih ljudi sicer ne bo nikdar zmanjkalo, vsekakor pa je treba dati kredit tistemu egiptovskemu preroku, ki je potegnil brihtne Angleže tri tisoč let po svoji smrti. * Prebivalstvo ameriških mest vedno raste, pa kljub temu ni nikjer opaziti pomankanja stanovanj. Menda ga ni večjega mesta v Zedinjenih državah, kjer bi ne bilo več praznih stanovanj za oddati, kot se priglaša najemnikov. V staro-krajskih časopisih pa čitamo lahko skoro vsaki dan o stanovanjski bedi, to je o silnem pomanjkanju stanovanj. Iz teh vesti bi človek mogel povzeti, da se v naši nekdanji domovini sploh nič ali pa zelo počasi gradi. Okoli trinadstropne hiše se zidarji in polirji obirajo, da jim osivijo lasje; število članov družine, ki čaka na stanovanje, pa se večkrat podvoji. V Ameriki gre taka reč hitreje. V New Yorku gradijo nebotičnik, ki bo znan pod imenom Chanin Building in katerega ogrodje se že zdaj vzdiguje nad 50 nadstropij. Vsak delavni dan se poslopje vzdigne za dve nadstropji. * V mestu Reno, Nevada, se je lansko leto število razporok pomnožilo za 106 procentov, kar je dosti pripomoglo k pro-speriteti države. Nevada je najbolj pusta in nerodovitna država naše Unije, celo trava in tipični divji pelin ne raste, toda razporoke uspevajo sijajno. Razporoke tvorijo najboljši pridelek in eksport Nevade. * V Angliji so pričeli izdelovati iz gumija različno pohištvo, med drugim tudi stole za gledališča, če niso ti gumijasti stoli predragi, bi spoštljivo predlagal, da se jih nabavi za avditorij Slovenskega Narodnega Doma v Clevelandu. Saj so tudi sedanji drugače dobri, samo škripljejo kot brezova lesa za ozarami. Višek presenečenja pokaže kateri teh stolov najrajši sredi zanimive točke v igri ali koncertu, če se nenadoma spusti nanj dva stota teže ali kakšen funt čez. Zahrešči tako idealno, da mi takoj zbudi domorodne občutke, ker me domisli časov, ko sva z očetom smreke podirala. * V Canadi so letos nekoliko zgodnji s sezono. Te dni je bilo poročano iz province Ontario, da je padal blaten dež. Pri nas v Zedinjenih državah navadno začne deževati blato šele po zaključku republikanske in demokratske konvencije. * Neka ženska se v Press-u britko pritožuje, da nekateri avtomobilisti premalo pazijo na pse, češ, da je vsak dan kakšen povožen. Mi pritožen-go podpiramo, z dodatkom, naj bi izvolili gospodje avtomobilisti imeti do nas pešcev vsaj polovico toliko obzirnosti, kot jo imajo do naših šti-rinogatih sotrpinov. A. J. T. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Do sedaj poročani delegati in delegatinje za XIII. redno konvencijo. Joseph Mantel, Ely, Minnesota. Joseph Spreitzer, Ely, Minnesota. John Hutar, Ely, Minnesota. Joseph Kolenc, Ely, Minnesota. Joseph Brezovar, 2128—8th St., Peru, Illinois. John Demshar, Box 237, Presto, Penna. Joseph Erchul, Soudan, Minnesota. John Kumse, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio. John Kotnik, 1708 E. 32nd St., Lorain, Ohio. Joseph Srebernak, 511—5th St., Calumet, Mich. John D. Zunich, 4098 E. Cone St., Calumet, Mich. John Černelič, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. Frank Alich, 417 N. Millvale Ave., Pittsburgh,Pa. Vincent Arh, 1 Nickenbach St. N.S., Pittsburgh. Frank Mehle, 1230 Taylor Ave., Pueblo, Colo. Peter Culig, 1227 So. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Matt Pocjak, 233 Boyer St., Johnstown, Pa. Val. Subic, 313—6th St., Rock Springs, Wyo. John Putz, 402—7th St., Rock Springs, Wyo. Andrew Barle, Box 434, Gilbert, Minn. John Perjon, Box 744, Gilbert, Minn. John Schutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Joseph Jartz, It. 1. Box 120 C. Stockyards Sta. Denver, Colo. Anthony Motz, 9630 Ave. “L”, So. Chicago, 111. George Kotze, 502 Adams Ave., Eveleth, Minn. Philip Fister. 605 Hayes St., Eveleth, Minn. Joseph Pogačar, 5309 Berlin Alley, Pittsburgh,Pa. John Balkovec, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. Z. A. Arko, Box 172, Diamondville, Wyo. John Godesha, Box 534, Imperial, Penna. Joseph Sterle, 212 W. Maple St., Chisholm, Minn. John Lamuth, 104 E. Spruce St., Chisholm, Minn. John Germ, 1342 Bell Ave., No. Braddock, Pa. Frank Schifrar, Box 263, Unity Station. Pa. Anton Eržen, R. F. D. 1, Turtle Creek, Pa. Frank Arhar, P. O. Box 434, Beaverdale, Pa. Mihael Rovanšek, P. O. Box, Conemaugh, Pu. Joseph Turk, P. O. Box 164, Conemaugh, Pa. John Zalar, 1101 E. 68rd St:, Cleveland, O. Rudolf Perdan, 933 E. 185th St., Cleveland, O. John Segota, Box 49, Roslyn, Wash. Matt Dragin. Box 945, Roslyn, Wash. Anton Kosoglov, Box 144, Claridge, Pa. Anton Jerina Jr., Box 204, Claridge, Pa. Valentine Dagarin, 681 Alice St., E. Palestine, O. John Mramor, 1114 Bohmen Ave., Pueblo, Colo. John Perse, 213 E. Northern Ave., Pueblo. Colo. Frank Percich, Box 327, E. Helena, Mont. Anton Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton, Ohio; Joseph Uiti, 209 Betz St., Barberton, O. Joseph Zore Jr., 701 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.; Frank Krefel Sr., 911 Ketcham St., Indianapolis, Indiana. Louis Zelnik, Box 204, Aspen, Colo. Math Petek, 437 Orville Ave., Kansas City, Kans.; Frank Spehar, 422 North 4th St., Kansas City, Kans. John Murn, 42 Hallech Ave., Brooklyn, N. Y. Martin Oberzan, Mineral, Kans. Frank Gregorin, 13 Douglas St., Little Falls, N. Y.; Frank Masle, 39 Danube St., Little Falls, N. Y. John Povshe, 614 — 3rd Ave., Hibbing, Minn. Martin Prah, Lemont Furnace, Penna. Louis Supancic, Box 624, Export, Penna. Ludwig Champa, P. O. Washoe, Mont. Anton Panijan, Box 627, Chisholm, Minn. Anton Jaklic, 323 Harold St., Reading, Penna.; John Pezdirc, 393 N. River St., Reading. Penna. Frank E. Vranichar, 1021 Wilcox St., Joliet, 111.; John Zivetz Sr., 1403 N. Center St., Joliet, 111. John Likan, 1718 Schoon maker Ave., Monessen, Penna. John Lohajner, Box 215, Thomas, W. Va. William B. Laurich, 1900 W. 22nd Place, Chicago, 111.; Andrew Spolar, 1921 Blue Island Ave., Chicago, 111. Alojz Tolar, 15908 Arcade Ave., Cleveland, O.; Ivan Kapelj, 709 E. 155th St., Cleveland, Ohio. Andrew Milavec, Jr. Box 31, Meadow Lands, Penna. Frank Vitežnik, 1505 Madison St., Oregon City, Oregon. Frank Novak, R. F. D. 7, Box 48, Greensburg, Penna. Jacob Evans. 611 W. 2nd St., Salida, Colo. August Verbic, 491 Aurora Ave., Aurora, 111. Mihael Ortar, 1120 Alabama Ave., Sheboygan, Wisconsin. Matt Karcich, Trinidad, Colo. Matt Anzelc, Aurora, Minn.; John C. Virant, Aurora, Minnesota. Peter Blatnick. Box 286, Midvale, Utah. Matt Penica, Klein, Mont. Joseph Pečnik. P. O. Box 296, Gowanda, N. Y. (Dalje na 2. strani) Dr. št. 1. Dr. št. o (mt • Dr. št. 3. Dr. št. 4. Dr. št. 5. Dr. št. 6. Dr. št. 9. Dr. št. 11. Dr. št. 12. Dr. št. 15. Dr. št. 16. Dr. št. 18. Dr. št. 20. Dr. št. 21. Dr. št. 22. Dr. št. 25. Dr. št. 26. Dr. št. 27. Dr. št. 29. Dr. št. 30. Dr. št. 31. Dr. št. 33. Dr. št. 35. Dr. št. 36. Dr. št. 37. Dr. št. 39. Dr. št. 40. Dr. št. 41. Dr. št. 42. Dr. št. 43. I)r. št. 44. Dr. št. 45. Dr. št. 47. Dr. št. 49. Dr. št. 50. Dr. št. 52. Dr. št. 53. Dr. š.t 54. Dr. št. 55. Dr. št. 57. Dr. št. 58. Dr. št. 60. Dr. št. 61. Dr. št. 66. Dr. št. 68. Dr. št. 69. Dr. št. 70. Dr. št. 71. Dr. št. 75. Dr. št. 76. Dr. št. 77. Dr. št. 78. Dr. št. 81. Dr. št. 82. Dr. št. 84. Dr. št. 85. Dr. št. 86. Dr. št. 88. Dr. št. 89. Jr “JSfo'Va Doba' GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE J? Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the Sotrth Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume IV. NO. 23 Prav porabljen čas. Naši uspehi v življenju, naše zdravje in splošna naša bodočnost, vse to je v veliki meri odvisno od tega, kako porabimo čas, ki nam ga daje usoda, da z njim razpolagamo. Večji del našega časa mora biti pač posvečen delu, s katerim si služimo naš kruh, s katerim si delamo eksistenco. Precej časa porabimo tudi za odpočitek, ker telo zahteva spanja in počitka, da nadomesti izčrpano energijo. Brez dela in počitka ne moremo izhajati. Počitek je telesu prav tako potreben kot hrana, brez dela pa ni jela, vsaj ne za nas, katerim ni usoda v zibelko nasula bogastva. Poleg omenjenega pa vsak normalen človek potrebuje tudi razvedrila. Kakšno naj bo razvedrilo, to se ne da v eni sapi povedati. Glede tega odločajo v prvi vrsti raz- D mere in prilike, potem pa seveda tudi okusi posameznikov. D ' Kar je enemu razvedrilo, zamore biti za druzega prvovrst- r’ no dolgočasje. Razvedrilo je nekaj, kar nas zabava in kar odvrne naše misli od vsakdanjih skrbi, težkoč in neprilik. Včasi nas razvedri čisto brezpomemben razgovor s prijatelji ali znanci. Že sama zavest, da se nahajamo v družbi, kjer ni hinavščine, zahrbtnosti in sebičnosti, nas spravi v dobro razpoloženje. Srečne se smemo šteti, če imamo dostop v družbo ali družbe, kjer nas pozdravijo jasni obrazi, za katerimi ni sence prezira ali slabih namenov. Našli pa bomo tako družbo le, če znamo mi sami biti odkriti prijatelji, če smo prizanesljivi napram slabostim drugih, če ne zahtevamo zase več vpoštevanja kot smo ga pripravljeni dati drugim. Vsi, od prvega do zadnjega, smo še jako daleč od popolnosti — če kaj takega sploh eksistira. Če smo čez mero izbirčni, domišljavi in zaljubljeni sami vase, hodili bomo sami in pasli dolgočasje. In kdo, ki ni čudak, hoče biti sam, kdo se hoče dolgočasiti? Vsi zahrepenimo vsaj tuin-tam po razvedrilu, ker ga zahteva naš duh in telo. Kakor se razlikujejo okusi posameznikov glede hrane, tako so različni okusi glede razvedrila. Nekateri najdejo razvedrilo v lepi knjigi, mnogi v lepi godbi ali petju, zopet drugi v avtomobilskih vožnjah, športnih igrah, na plesih, gledališčih itd. Mnogo pa jih je, in med temi je tudi piscc teh vrstic, ki najdejo najlepše razvedrilo v prosti naravi. Narava ima za take ljudi v svojem naročju toliko lepot, toliko prvovrstnih umetnin, toliko miline in materinske naklonjenosti, da se njenim klicem ne morejo ustavljati. Posebno mamljiva in vabeča je narava, ko jo obsuje z razkošno krasoto rožni junij. Izlet v naravo v takem času jim je užitek prve vrste. Duh, katerega takozvana civilizacija in velikomestno življenje omreži z različno navlako kot s pajčevino, se v prosti naravi zopet odpre svetlemu solncu kot cvet poljske lilije, trudne, težke misli postanejo gibčne in kristalno čiste, kot potoček, ki žubori preko ledine. In pri tem beže iz telesa skrivni nosilci bolezni, ki ne prenesejo svežega, z življenjem napojenega zraka in čistilnih solnč-nih žarkov. Slovenci imamo v splošnem smisel za lepoto in ljubezen do narave, ker pač prihajamo iz lepih krajev in ker smo sinovi in hčere proste narave, kakor so bili naši dedi in pradedi. Zato tako radi posečamo piknike, zato tako radi delamo izlete v naravo, č? le čas in vreme dopušča. I a prirojena ljubezen do narave nam krepi zdravje, nam daljša življenje, nam prihrani marsikak dolar, ki bi ga sicer izdali za zdravila in prihrani tudi marsikateri tisočak v blagajnah naših podpornih organizacij. Vsi vemo, da je življenska pot kratka in precej na gosto posuta s trnjem. Tuintam ob poti pa le cveto rože in žare duhteče jagode, in nespametno bi bilo se jih ogibati. Življenje je za nas v resnici le toliko vredno, kolikor užitka imamo od njega in kolikor smo prispevali k sreči in blagostanju splošnosti. Morda nam ni dano, da bi opravili velika dela, katerim bi se čudil svet, lahko pa pripomoremo k splošni sreči in blagostaniu potom naše najbližje okolice. Zakaj bi ne bili dobri, odkriti prijatelji, zakaj bi ne skušali vzgojiti naše mladine za dobre člane človeške družbe, zakaj bi ne sipali cvetje optimizma in dobrega razpoloženja kjerkoli nas vodijo naša pota, zakaj ne bi privoščili besede bolrila ali male male dejanske pomoči trpečemu bratil ? Z: kaj ne bi poštenega pa nekoliko lahkomiselnega rojaka, ki ni za slučaj nezgode nikjer zavarovan, nagovorili za vstop v j. Si. K. jednoto? Morda obvarujemo s tem njega in njegove drage velikega trpljenja in pomanjkanja, pri tem pa pomagamo k rasti in ugledu naši vzorni organizaciji! Naj bo, kot rožni junij, naša kratka življenska pot posuta s cvetjem dobrih del, prijateljstva in zdravega optimizma! Seznam dozdaj priglašenih delegatov. (Nadaljevanje s 1. strani) Dr. št. 90. Valentine Orehek, 70 Union Avte., Brooklyn, N. Y. Dr. št. 92. Anton Anzelc, 322 Moen Ave., Rockdale, 111. Dr. št. 94. Frank Nagode, 913 McAlister Ave., Waukegan, 111.; Paul Bartel, 901 Adams St., Waukegan, 111. Dr. št. 99. Frank Maček, R. F. D. 10, Crafton Branch, Pittsburgh, Penna. Dr. št. 101. Andy Spendov, Box 892, Walsenburg, Colo. Dr. št. 103. Anna Pierce, 760 E. 152nd St., Cleveland, Ohio; Johanna Pust, 15703 School Ave., Cleveland, O. Dr. št. 104. Fred A. Vider, 2713 So. Avers Ave., Chicago, 111. Dr. št. 105. John Petritz, Jr. 2217 Leatherwood, Butte, Montana. Dr. št. 107. Louis Zabukovec, 301 E. 4th St., Duluth, Minn. Dr. št. 109. Frank Grivec, Box 175, Keewatin, Minn. Dr. št. 110. Tom Vucinovich, Box 83, Elcor, Minn. Dr. št. 111. John Vidrih, 505 Elm St., Leadville, Colo. Dr. št. 114. Matt Baldine, Jr. 442 Sheridan St. East, Ely, Minn.; Ivan Tauzell, Ely, Minnesota. Dr. št. 116. Alexander Skerlj, Box 666, Export, Penna. Dr. št. 118. Matt Karcich, Trinidad, Colorado. Dr. št. 120. Rose Svetich, Ely, Minnesota. Marie Smrekar, Ely, Minnesota. Dr. št. 122. Anton Kovach, P. O. Box 324, Homer City, Penna.; Frank Farenchak, R. F. D. 2, Box 95, Homer City, Penna. Dr. št. 123. John Petrich, Box 65, Crosby, Minn. Dr. št. 128. Anton Chernich, 201 — 98 Ave. West, New Duluth, Minnesota. Dr. št. 129. Mary Zgonc, Ely, Minnesota. Frances Koscak, Ely, Minnesota. Dr. št. 130. John Blatnik, Box 125, De Pue, 111. Dr. št. 132. Valentin Kuhar, 20540 Vine St., Euclid, Ohio; Frank Bajt, 20931 N. Vine St., Euclid, Ohio. Dr. št. 133. Angela Verbic, Box 113, Gilbert, Minn.; Frances Lopp, Box 336, Gilbert, Minnesota. Dr. št. 134. Mary Kerzisnik, 219 Pilot Butte Ave., Rock Springs, Wyoming. Dr. št. 136. Anton Tauzelj, Krayn, Penna. Dr. št. 137. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., Cleveland, Ohio; Mary Bradac, 1153 E. 167 St., Cleveland, Ohio. Dr. št. 138. Frank Kužnik, R. F. D. 2, Export, Penna. Dr. št. 139. Joseph P. Grahek, P. O. Box 233, Cadillac, Michigan. Dr. št. 140. John Jenich, Jr. Box 135, Morley, Colo. Dr. št. 141. John Clemens, 538 San Bruno Ave., San I*ran cisco, California. Dr. št.142. Frank Petrovčič, 1019 E. 4th St., Anaconda,Mont Dr. št. 143. Mary Kirn, R. F. D. 4, Box 101, Greensburg, Pa Dr. št. 144. John Kotzian, 13511 Riopelle, Detroit, Mich. Dr. št. 145. Silvester Turk, Rockingham, Penna. Dr. št. 148. Frank Pohle, R. F. D. 2, Box 66, Finleyville, Pa Dr. št. 149. Martin Zagar, 11 Strabane Ave., Canonsburg Penna.; Frank Mikec, Box 46, Strabane, Penna Dr. št. 150. Annie Trdan, 215 West Poplar St., Chisholn Minnesota. Dr. št. 152. Mary Bernick, P. O. Box 18, Ringo, Kans. Dr. št. 154. Valentin Murn, Box 429, Herminie, Penna. Dr. št. 156. Joseph Musich, Box 1343, Hibbing, Minn. Dr. št. 159. Frank Meze, Box 67, Cornwall, Penna. Dr. št. 162. Matt Petchnick, R. 1, Box 115, Enumclaw, Wast Dr. št. 164. Frank Benchina, 811 — 12th St. North, Virginij Minnesota. Dr. št. 165. Martin Spollar, Box 111, Chestnut Ridge, Penns Dr. št. 166. Joseph Golob, 2931 W. 10th St., Indianapolii Indiana. Dr. št. 168. Joe Gregorc, Helper, Utah. Dr. št. 169. Frank Ketz, Box 746, Gary, W. Va. Dr. št. 171. George Tomasovich, Republic, Penna. Dr. št. 173. Anton J. Terbovec, 6117 St. Clair Ave., Cie' eland, Ohio. Dr. št. 174. Frank Kramar, Box 441, Farrell, Penna. Dr. št. 176. G. J. Porenta, 310 S. Meridian St., Puyallu; Washington. Dr. št. 184. Martin Grahek, Jr. Ely, Minnesota. Dr. št. 186. George Kovitch, 364 E. 161 St., Cleveland, O Dr. št. 187. Frank Ketz, Box 746, Gary, W. Va. ' Dr. št. 190. Pauline Slogar, 2124 Spruce-Ave., Butte, Mon VAŽNO NAZNANILO DELEGATOM IN DELEGATINJAM 13. REDNE KONVENCIJE J. S. K. JEDNOTE V ELY, MINN. Vsi delegati in delegatinje 13. redne konvencije, ki se prične i> Ely, Minnesota, 30. julija 1028, kakor tudi slovenski turisti, ki nameravajo posetiti naše mesto ob istem času, naj se glede stanovanja in hrane pismeno obrnejo na spodaj označeni naslov. Sporočijo naj, da-li žele dobiti hrano in stanovanje v privatnih prostorih pri znancih ali prijateljih, ali pa v hotelih. JOHN OTRIN, 602 E. Camp St., Ely, Minnesota. S konvencije železničarjev. Konvencija železničarske organizacije, znane pod imenom Brotherhood of Railroad Trainmen, ki se je vršila te dni v Clevelandu, je izvolila novega predsednika v osebi A. F. Whit-neya. Dosedanji predsednik William G. Lee, ki je predsedoval organizaciji 19 let, je bil izvoljen tajnikom-blagajnikom bratovščine. Pred njimi Je šc 2>800 milj poti do Sidneya, Avstralija. Letalska sreča. Monoplan Southern Cross z avstralsko-ameriško posadko, ki je koncem preteklega tedna poletel iz Oaklanda, California proti Avstraliji, je srečno preletel prvi dve zoni: iz Californi-je na Havaj 2,400 milj in od tam na Fidži otočje, 3144 milj. Uničevanje vodnih rastlin. Površje marsikaterega lepega jezera kazijo različne alge in druge vodne rastline. Tako vodno rastlinstvo ima navadno tudi neprijeten duh. Mestc Madison v Wisconsinu je izdalo mnogo denarja, da očisti lepo jezero Monona neljubih lis vodnega rastlinstva. P0 mnogih poskusih 30 znanstveniki pronašli, da se vodne rastline najbolj zanesljivo uničijo z različnimi kemikalijami. Posebno dobro se je obnesel bakreni sulfat, in beli arzenik. Rabiti se smejo seveda v primernih količina^ take kemikalije, ki ne Škodujejo ribam. 110 111 112 114 116 117 118 119 120 121 122 123 124 126 127 128 129 130 132 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142 144 145 146' 147 148 149 14 27 24 31 9 8 2 36 69 43 1 O O 18 1 16 IZ URADA GL. TAJNIKA REZULTAT SPLOŠNEGA GLASOVANJA ZA IZVOLITEV PREDSEDNIKA NADZORNEGA ODBORA ODDANI GLASOVI ZA: Št. dr. Perdan Laurich Rovanšek 1 92 6 2 2 56 11 3 3 1 9 5 20 14 6 6 35 8 9 25 39 1 11 15 25 3 12 12 1 6 13 31 15 3 93 5 16 1 54 18 6 41 2 20 21 21 4 21 115 1 22 64 25 21 39 3 26 21 24 50 27 1 16 2 28 26 ti 29 32 i2 i 30 71 4 1 31 36 1 32 15 33 4 69 35 1 8 17 36 1 111 37 307 7 3 39 34 19 23 40 41 6 11 42 33 o * O 3 43 14 5 1 44 73 3 •') 45 2 2 64 47 21 49 14 76 11 51 13 52 31 53 38 5 r, 54 12 2 55 4 35 57 67 58 17 60 16 4 t 61 30 36 64 11 66 46 68 35 69 4 9 • 70 136 71 168 4 72 9 4 75 41 76 5 7 77 32 • 78 27 3 ’ 81 1 28 82 59 • 84 34 5 ’ 85 18 3 86 16 o 6d 87 7 1 88 50 89 18 o trni r' 92 18 94 31 99 46 101 20 5 103 11 19 104 12 15 105 29 3 106 12 12 t. 10? 1 18 108 12 3 v/ 109 17 12 Jugoslovanska Katol. Jednoto Ustanovljena 1. 1888 Inkorporirana 1. I®01 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, P«-Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, u. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. t Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th A -• Duluth, Minnesota. _ Ban* Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: 1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb- 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo- 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. ( Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P°^1 ored-naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja n sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov m do spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov >“ membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St. Cla|r Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Ju8°s'° _|gsi za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se » tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih druStev Jjj obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 c>» članicami. %tvj Torej Judi toldn t v» Ni ^ br Poziv K» j Sej •jo K.°t ^stve -Ja V t# 'te ifeg TOŽBE O SLABIH ČASIH Od različnih strani se slišijo tožbe o slabih časih. ^ slučajev so take pritožbe seveda upravičene, včasi P(L f tudi ne. Nikakega dvoma pa ne more biti, da so prtial ^ ^ slabih časih premogarji, ki so prisiljeni stavkati že^ 1 “Vt » dni. Med štrajkujočimi premogarji je tudi precejšno ^ naših sobratov, ki ne morejo plačevati društvenih aseS ^ ■ in naša častna dolžnost naj bo, da jim plačevanje istih cimo s prostovoljnimi prispevki. Vsi taki prispevki pošiljajo na glavni urad J. S. K. Jednote. it 150 64 2 152 23 1 2 6 154 5 20 155 15 2 2 156 8 157 17 2 158 4 29 1 159 5 7 11 3 160 32 1 2 161 7 162 35 3 1 2 164 14 2 3 165 28 166 19 167 23 2 2 168 21 4 169 6 4 2 170 13 171 2 35 1 14 172 18 1 173 14 1 174 14 1 176 35 178 13 179 21 182 18 2 183 ‘2 4mJ 11 3 184 18 1 2 187 4 10 4 9 188 18 190 19 Skupaj 3006 1741 628 3 lz predstoječega poročila je razvidno, da je sobrat Rudolf Perdan prejel nadpolovično ve- 9 3 10 4 5 16 13 1 13 2 39 O 9 M 49 9 15 6 113 46 4 5 1 13 13 30 59 26 20 1 12 3 2 JO 5 16 7 20 7 13 13 23 2 4 12 a 16 § % !C ‘ji, 80ž •»i. pravam o pravilih.” ^ G. N., Brooklyn, N. V^rS slano nekoliko pozno, ve bo še dalo uvrstiti. . 0y ■ doP Dopisnikom: Nekaj je bilo treba vsled P°n .jbO< nja prostora odložiti 2,1 njič. M .k Vsi tisti, ki priČa^^jgifjMja, menih odgovorov iz ul' (N; %, ;iuii H zad in j !0va 'lotil tore Juc V !t.d “m naj izvolijo vpoštevati ^ pri da urednik-upravnik P $ kii e 0 pl# letos vsled razprav 0 ^.o boljši volji nima časa ^ J korespondenco. Teko^e J Hija ‘ P,‘ V skoro dvakrat tako ve^ 6 in —------- — iprf v normalnih časih, P°. Pn pa je treba še urejeva pravljati gradivo za številko. •o DOPISI čino oddanih glasov. Radi tega se ga na podlagi pravil smatra izvoljenim za predsednika nadzornega odbora jednote. Svoj urad nastopi, kadar določi glav hi odbor in ko bo predloženo zahtevano poroštvo. (Društva, ki niso v poročilu označena, niso poročil poslala ali pa so jih poslala prepozno). Z bratskim pozdravom Joseph Pishler, glavni tajnik. Dano v glavnem uradu dne 1. junija 1928. LISTNICA UREDNIŠTVA. I’. F., Evelcth, Minn. — Glede oglasov bodite brez skrbi. Dospeli so v uredništvo pravočasno. h. V., Gilbert, Minn. — Imenik delegatov se priobči natančno tak kot pride iz glavnega urada. Vaše pojasnilo je bilo odposlano torej glavnemu tajniku. J. S., Joliet, Iii. — Izvolite prečitati v št. 21 Nove Dobe članek naslovljen “Beseda dopisnikom” in drugega z naslovom “Nekoliko nasvetov k raz- C^in'Vže / Nekaterim članom Je no, da bo naše društv0 £ f W lo piknik dne 1. ju^' j-oj*L |Ve> štoru dobro poznanj' -j, f na takozvanih Strum ^ J. Mov mah. Na ta dan 1)0 gVoF ,, 0 praznovalo 25-letnK'0 obstanka. Kar se tic oI-oC-, ma bo že pravočasno_Pj ker bo društvo Pre(^ gjceT imelo še eno sejo, 111 . no mesečno sejo, *°lrate^j nedeljo v mesecu, na vsi bratsko vabljeni« ležite. Onih, ki - .gfllfl jj koma udeležujejo We ^it fl^ naj to nikar nazaj n° j A me bodo silili v vesG ialo^° kajti oni, ki bodo to 1 . vzeli, so vselej navz^j K Na zadnji seji s0. „ v^,, ^ ^ nili, da mora vsak č j* en dolar “zapravnih plačuje asesment junij, pa če jih P0l,v„ P' ^ J rneW 0' praviti ali ne na ° vge J ^ reditev. OpominjaI\ aSe=I'ja 11 ki pošiljajo plačeva $) ^ po mladoletnih, da [\ za vsakega člana x * dola1 A. I delka dodaten mogoče. d» r Enako opomnik’^d' ,f i>; imeli tajne volitve ^ JK membe imena. ' ‘ „*$$ $ ri se kolikor j v ^ to vprašanje, ali n . s nc kot do sedaj. a premeni, udeležite ^ sovanja. CitaU - g0 glasilu, da se bo \ (Dali* os * D tv k društva št. 71 J.S.K.J. p . Cornwall, Pa. °2lVljam g]ane (Jrugtva sv> n Jezusa, št. 159 J.S.K.J., ij6Se gotovo udeležijo prihod-^ se vr^a drugo v mesecu, to je 10. ju- m . / u «/ i^.ob deseti uri dopoldne v et)> dvorani. Ta seja bo ^ vsled tega, ker bo treba ^ Pegatom dobra navodila , Renčijo, ki se bo pričela v Ely, Minn. Uredi-1 reba tudi več drugih važ-i^adev za ch-uštvo in Jedno-L Po zaključeni seji se bo liliji0 glede izpremembe ^ lnega imena. Vsi člani 0 reJ Prošeni, da se za go- VU-eležij° seje‘ !tf°Čati imam tudi žalostno nam je nemila smrt k,. 12 vrst mladinskega od- a Mladega bratca Franka ^- starega šele 18 mese-ri društvu je bil komaj J^seca, vendar mu je ilgj.10 isto dostojen pogreb, *** so se udeležili člani in je> katerim je bilo mogoče. ^aši mladi bratci so šolo , . , da so šli za pogre-gHn izkazali zadnjo čast ’ ki se je poslovil od nas im' Wad. ‘skih Pokopan je bil po obredih na katoli-^■I'odvoru. Naj mali sladko v rodni K ta dfa™ aUizim Podjek pa iskre- j e! J. Yaklovich, ’ '■ H društva št. 159 J.S.K.J. ist\ Ely, Minn. I 0tn društva sv. Srca Je-2 J. S. K. Jednote nate*!1’ da je bilo na redni 111 seji dne 13. maja skle-Pozvati članstvo, da se j evilno udeleži prihodnje .jlil SeJe, ki se bo vršila 10 0V Njen- o Se.ii se bo razpravi ja-f kvlaVilih’ za^° Je dolžnost a d> da se udeleži polnošte-^ Vsak naj prinese kak-0 Gl' nasvet k točkam prali a^erih bomo razpravljali sobrat je in sosestre, %, ije Chs, da poveste svoje W,Je s katerimi točkami v L 8e strinjate in s kate-1 jf/ ^ Udeležite se seje in ^ ki °^ra llav°dila delegato-' ;#H* \h nas bosta zastopala na Zi? !ii tlji' ‘ it‘ *V° Jednoti začrtala pot ‘0j« *• 0(|'fl Za nadaljna štiri le-y \ l eKa bo mnogo odvisno, Na bodoči konven- b° H v 0l’ganizacija napredo-oodoče. Pomagati mo-"emu napredku vsi čla- ^ /^enJeni seji, to je 13. Vzeli vpoštev pripo- Udeleže naj se tudi vsi novo-pristopli člani in članice, da bodo skupno uvedeni v društvo. Ne pozabite, da naša kampanja je še v teku za cel ta mesec, pristopnina in zdravniška preiskava je prosta za člane v odrasli in mladinski oddelek. Za člane, ki pristopijo pred konvencijo v mladinski oddelek pa plača društvo asesment za celo tekoče leto. Martin Žagar, tajnik društva št. 149 J.S.K.J. Bear Creek, Mont. Tem potom naznanjam članom društva sv. Štefana, št. 58 J. S. K. Jednote, da smo sklenili na redni seji društva dne 20. maja, da se bodo vršile društvene seje prihodnje štiri mesece vsako tretjo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer. Vzrok je, ker v nedeljo hoče vsaki ven v naravo. Torej prihodnja seja bo dne 16. junija ob 7. uri zvečer v navadni dvorani. Poživljam vse člane društva, da se zagotovo udeležijo prihodnje seje, ker za rešiti imamo več važnih točk. Citali ste tudi dopis glavnega predsednika, ki apelira na članstvo, da bi neoficijelno glasovalo, če je za izpremembo imena ali proti. Razmotrivati bo treba tudi v tej tako važni zadevi. Omenim naj še, da je pristopnina k društvu prosta, in da nam manjka samo še 12 članov in članic, da dosežemo število 100 v odraslem oddelku. Bratje in sestre, na delo torej vsi, da še pred konvencijo dosežemo število 100 v odraslem oddelku! Ludwig Champa, tajnik. Reading, Pa. Na zadnji redni mesečni seji društva sv. Jurija, št. 61 J. S. K. Jednote je bilo sklenjeno, da se potom glasila pozove članstvo, naj se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila 9. junija. Na dotični seji se bo razpravljalo zaradi jedno-tinega imena, namreč, da-li se priporoča naj ostane staro ime ali naj se ime spremeni. Razpravljalo se bo tudi o drugih točkah pravil in o navodilih, ki naj se dajo delegatom. Vsi člani so prošeni, da se gotovo udeleže seje, ker konvencija je blizu. Z bratskim pozdravom Anton Jaklič, tajnik društva št. 61 J.S.K.J. Z bratskih pozdravom Frank Urbas, tajnik društva št. 160 J.S.K.J. Gilbert, Minn. Poživljam članice društva sv. Ane, št. 133 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje redne seje, ki se bo vršila v nedeljo 10. junija v navadnih prostorih. Izvzete naj bodo le članice, ki so na bolniški listi. Za rešiti bomo imele več važnih zadev. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se bomo odzvale pozivu glavnega predsednika in po prihodnji seji neoficijelno glasovale glede izpremembe imena. Na ta način se bo že pred konvencijo pokazal sentiment članstva glede te zadeve in bo zamogla ta reč biti hitro rešena na konvenciji. Cas gre hitro naprej in samo dve seji bomo še imele pred konvencijo, torej je želeti, da se teh dveh sej članice polnoštevilno udeleže in dajo potrebna navodila delegatinjam. Le na ta način bosta mogli pravilno zastopati članstvo. S sestrskim pozdravom Angela Verbič, tajnica. Tacoma, Wash. Člane in članice društva Slovan, št. 175 J. S. K. Jednote prosim, da se malo bolj številno udeležujejo naših sej. Na redni seji dne 8. maja je bilo sklenjeno, da član ali članica, ki se ne udeleži seje vsaj vsake tri mesece enkrat, plača 50 centov v društveno blagajno. Prošeni so vsi člani in članice, da čitajo društvena poročila in obvestila v našem uradnem glasilu, da se ne bo potem kdo izgovarjal, da ni vedel o društvenih ukrepih. Na vsaki seji seveda ne moremo biti vsi navzoči, ker ima eden ali drugi kakšen zadržek. Vsi pa dobivajo uradno glasilo Novo Dobo, in kdor se kaj zanima za društvo in Jed-noto, bo tudi prečital obvestila svojega društva in iz glavnega urada. Torej, bratje in sestre, vpo-števajte ta dopis in obvestilo. Z bratskim pozdravom Joseph Tencich, tajnik društva št. 176 J.S.K.J. Jr'*nas vpuom;* p* • X jjj e£a glavnega predsed-, il (jv aPelim r> r»ltinuf\rrv nsai C jjji ^ ! *VoVi,Pelira na članstvo, naj : tr !k 11 rednih sejah neofi- glasi v*bi elane našega društva, ii jj? lo °'0 "deležijo prihodnje |t;'J Junija, in po dotični »• r J : r).. 1. Jmena ali ne. To- / v H n »Ujj> iVh.0 C*a'^ ao za lzPremcm-a'i proti. Vsak naj % &A ih / i» ^iV|. Canonsburg, Pa. j Ug THlri članstvo društva L^stp,K- Jednote, da se i f \ Ceviln, b«1 di,V ■ i« I 3 & m 11 h?nH ■ ° Sv • 'in °Jem najboljšem mne-H^P.ričanju. ' pozdravom Joseph Kolenc, dl'Uštva št. 2 J.S.K.J. Oregon City, Ore. Tem potom poživljam člane društva sv. Jožefa, št. 76, da se polnoštevilno udeležijo društvene seje, ki se bo vršila 17. junija točno ob dveh popoldne. Na dotični seji se bo razpravljalo o pravilih. Torej so vsi člani vabljeni, da se seje udeležijo in povedo svoje mnenje glede izboljšanja pravil. Bolj ko bodo delegatu znane želje članov, boljše jih bo mogel zastopati na konvenciji. Torej, na svidenje 17. junija! Z bratskim pozdravom Frank Vitežnik, tajnik. Chisholm, Minn. Tem potom obveščam članice društva Danica, št. 150 J. S. K. Jednote, da se bodo prihodnje mesečne seje do novembra vršile na domu tajnice. Vzrok temu je, ker ne dobimo več starih prostorov na razpolago za popoldne. Članice poživljam, da se udeležujejo naših sej kar mogoče polnoštevilno, posebej pa jih vabim, da se udeležijo teh dveh sej, ki se še vršita pred konvencijo, ker moramo razpravljati o pravilih. Torej, ne pozabite kje se vršijo sejč v bodoče. S sestrskim pozdravom Annie Trdan, tajnica. RAZPRAVE O PRAVILIH tv ^ ’"»O udeleži prihodnje 'II) 6yečne seje, ki se vrši pred vrati, zato je prav, da ukrepamo in premišljujemo v koliko bi bilo pripročljivo izpremeni-ti njena pravila. Jaz ne vidim nikake pridobitve v tem, če se ime Jednote izpremeni, kakor nekateri priporočajo. Ime naj ostane, kakor je. Saj je JSKJ obstajala že 30 let in je v tem času dobro napredovala v članstvu in finančno. Potem ne vem, zakaj bi se morala črka “K” odstraniti. Pustimo to pri miru. Boljše bi bilo, da se tisti denar obrne v podporo revnim družinam; bodo nam hvaležne in delale bodo z večjim veseljem za napredek JSKJ. Delegati 13. redne konvencije naj bi vpoštevali naročila svojih društev, poleg tega pa naj bi še vsaki skušal se poglobiti v sistem naše organizacije in prišel na konvencijo z najboljšimi nasveti za napredek J. S. K. Jednote. — Z bratskim pozdravom Matt Karcich, član dr. št. 84 JSKJ. Chicago, 111. Le en dopisnik (kolikor sem vsaj jaz do sedaj opazil), se je dotaknil visokega plačevanja za pregled bolniških nakaznic, ki ga jednota plačuje in je priporočal, da se v bodoče namesto 25c, plačuje le 15c vrhovnemu zdravniku, ker na.j-brže ni poučen, da ni neob-hodno potrebno, da vrhovni zdravnik pregleduje bol. nakaznice. Pa ni bilo odmeva! Ne vem zakaj ne? Saj stvar vendar ni tako saba, da bi se ne bilo vredno baviti zn jo. Ker je to vprašanje pretresalo tudi naše društvo in zaključi lo, da se v bodoče vse boln; ške nakaznice pregledava jo v uradu gl. tajnika in ne po vrhovnem zdravniku, ter da se odpravijo zdravniške prijavne karte, hočem spregovoriti re kaj o tem. Na podlagi izjave našega vrhovnega zdravnika br. G ra heka v eni zadnjih izdaj g’a sila. smo imeli meseca februarja t. 1. 551 bolnikov. (Koliko bol. nakaznic je bilo zavr Ženih, poročilo ne pove). Za ta pregled je organizacija pla- čala v smislu sedanjih pravil, $137.75. Jaz bi ne imel ničesar proti temu pregledovanju po vrhovnem zdravniku in takemu plačilu, če bi bila stvar neobodno potrebna. Toda ker mi je znano, da so večje orga-nizacje kot je naša in se tako pregledovanje vrši v gl. uradu, ne vidim razloga, zakaj bi mi trošili po nepotrebnem denar. Jaz vem, da morajo biti bolniške nakaznice pregledane, toda ni pa potrebno, da jih pregleduje baš vrhovni zdravnik. Vzlic temu, da je nakaznica pregledana po vrhovnem zdravniku, mora biti še pregledana v uradu glav. tajnika, ker gl. tajništvo je vendar odgovorno za nakazane svote. Torej imamo dvakrat delo in ene nepotrebne stroške. Recimo, da imamo povprečno 400 bolnikov mesečno, to pomeni, da plačamo $1200.00 letno za samo pregledovanje, katero vsoto bi prav lahko prihranili v naši blagajni. Ali mislite, da zamore vrhovni zdravnik zavreči bol. nakaznico člana, kateri je bolehal za boleznijo, za katero se mu v smislu naših pravil plača bol. podpora, in če je nakaznica od lokalnega zdravnika pravilno izpolnjena, ter da je član za časa bolezni izpolnjeval pravila oz. se držal istih? Jaz sem pozitiven, da ne! če so pravični tisti, ki imajo s stvarjo kaj opravili, mi bodo pritrdili. Če se bol. nakaznice v bodoče pregledavajo v uradu gl. tajnika, ne bo s tem nihče izmed članov nič oškodovan, organizaciji pa bomo prihranili od $1200 do $1500 letno, kateri denar se lahko porabi v pomoč članom, kateri bodo podpore potrebno, posebno starejši. Če bi pregledovanje bol. nakaznic po vrhovnem zdravniku imelo kake finančne koristi za organizacijo, bi ne bilo izrednih asesmentov, kar je najjasnejši dokaz, da nima veljave. Tudi prijavne karte “doctor certificate” nimajo pomena. Nekoliko več dela in sitnosti povzročajo pri društvih, niso pa dosegle tistega cilja, za katerega so bile namenjene. Priporočljivo je, da se odpravijo. Jaz bi priporočal, da konvencija določi vsoto, ali letno člansko dobo, po kateri naj bi bil član opravičen do bol. podpore. če vpeljemo tak sistem kot omenjeno, se bomo iznebili neljubih izrednih asesmentov in članstvo naučili štediti svoje bolniške sklade. Treba jim bo povedati, da čimveč bo prihranil v mladosti v bolniškem skladu, tem večji bo delež na starost in vsak pošten član bo gledal na to. da si kaj prihrani za skrajno silo in potrebo. Tega ni danes! Ljudje zelo slabo poznajo beseda “bratstvo”, “$”, to je nekaterim najsvetejši simbol. V odgovor br. Grahku, kar je bilo priobčeno v Novi Dobi z dne 2. maja, je samo to: Moj namen ni polemizirati, posebno ne v času kot je sedanji, pred konvencijo. Kar sem napisal, sem v popolnoma dobrem namenu in najmanjšega namena nisem imel koga žaliti najmanj pa njega, če se je razumelo drugače, ni moja krivda! Kar je brat Grahek napisal v preteklosti glede bolniške podpore, mi ni znano, “kopiral” nisem. Ker se dobro spominja, kaj je v preteklosti napisal, bi prosil, da nave^ kje in kedaj? Jaz tudi nisem nikjer zapisal, da je od br. Grahka priporočena lestvica prenizka, ker se s sistemom, ki ga kakor jaz razumem, on priproča, ne strinjam. Končno še to-le: Ako poj-demo na konvencijo iz namena, da bomo posvetili vse svoje moči in delo le v korist članstva in organizacije, potem sem prepričan, da bomo izvršili svoje bratske dolžnosti. Ako se pa hočemo držati starih tradicij samo zato, ker so bile naših prednikov, zato, (Dalje ua 4. strani.) OTOK ZAKLADOV Angleško spisal R. I, STEVENSON Poslovenil J. M. (Nadaljevan]«) “Nič večji bedak kakor jaz,” je odvrnil kapitan. “Nikdar nisem slišal, da bi se mornarji hoteli upreti; pa tukaj so kazala znamenja vsakomur, kdor ima oči v svoji glavi, da sprevidi nesrečo in ukrene z ozirom na to vse potrebno. Toda ti mornarji,” je pristavil, “so me prevarili.” “Kapitan,” je rekel zdravnik, “to je Silverjevo delo. Zelo znamenit človek.” “Zelo znamenit bi se videl na kakem drogu za jadra,” je odvrnil kapitan. “Vendar vse lo je prazno govorjenje, ki ne vodi do nobenega uspeha. Jaz vidim tri ali štiri točke in s privoljenjem Mr. Trelawneya jih hočem navesti.” “Vi, gospod, ste kapitan. Vam pristoja prva beseda,” je odgovoril Mr. Trelawney pomenljivo. “Prva točka.” je začel Mr. Smolett; “mi moramo iti dalje, ker se ne moremo vrniti. Ako bi dal povelje obrniti ladjo nazaj, bi se takoj vzdignili. Druga točka: mi imamo časa pred seboj — vsaj toliko, dokler se ne najde ta zaklad. Tretja točka: nahajajo se tudi zvesti mornarji na ladji. Do boja mora priti, gospod, prej ali slej; in kar nasvetujem, je to, da porabimo pravi trenutek in udarimo nanje nekega lepega dne, ko se bodo najmanj nadejali. Mislim, da se smemo zanesti na vaše domače služabnike, Mr. Trelawneya?” - “Kakor na mene samega,” je izjavil sodnik. “Trije,” je štel kapitan, “in mi štirje, nas je sedem, vštevši Jakca tukaj. Sedaj pa, kateri so zvesti mornarji?” “Najbolj gotovo Trelawneyevi možje,” je rekel zdravnik; “oni, ki jih je sam najel, predno se je seznanil z Silverjem.” “Ne,” je odgovoril sodnik, “Hands je bil med mojimi.” “Tudi jaz sem mislil, da bi mogel Handsu zaupati,” je pristavil kapitan. “In ako človek pomisli, da so vsi ti možje Angleži!” je začel tarnati sodnik. “Gospod, najrajše bi kar pognal ladjo v zrak!” “No, gospodje,” je rekel kapitan, “najboljši moj svet ne bi bil veliko vreden. Počakati moramo, ako vam drago, in dobro paziti. To je zelo važno, vem. Bolj ugodno bi bilo, ako bi prišlo do boja. Vendar druge pomoči ni, dokler ne vemo, kateri možje so nam zvesti. Počakajmo in imejmo oči odprte, to je moje mnenje.” “Jakec tukaj,” je dejal zdravnik, “nam more največ koristiti. Mornarji se ga ne ogibljejo in on je zelo pazljiv fant.” “Hawkins, jaz se popolnoma zanesem nate,” je pristavil sodnik. Pričelo mi je vroče prihajati pri teh besedah, kajti čutil sem se zelo počaščenega; in vendar se je vsled čudovitih okol-ščin zgodilo, da sem bil v resnici jaz tisti, po katerem so bili opozorjeni na nevarnost. Medjem pa nas je bilo, naj smo govorili kakor nam je bilo drago, vedno samo sedem med šestindvajsetimi, o katerih smo vedeli, da se moremo nanje zanesti, in med temi sedmimi je bil en deček, tako da je bilo odraščenih mož na naši strani šest proti devetnajsterim nasprotnikom. TRETJI DEL Kaj sem doživel na suhem? XIII. POGLAVJE Kaj sem doživel pri vstopu na suho zemljo. Ko sem prišel naslednjega dne na krov, je bil razgled na otol$ popolnoma spremenjen. Akoravno je veter čisto prenehal, smo ponoči vseeno naredili precej pota in smo ležali sedaj brez vetra kake pol milje proti jugovzhodnemu koncu nizkega vzhodnega obrežja. Sivi gozdovi so pokrivali velik del njegove površine. To enakomerno barvo so menjale proge rumenih peščenin v nižjih delih in visoka drevesa, neke vrste smreke, ki so se vzdigovale nad druga drevesa; v obče pa je bila barva vsega enakomerna in žalostna. Griči in gore, od spodaj zeleni, so bili v vrhovih gole skale. Bile so čudne oblike in Daljnogled, ki je bil za kakih tri do štiristo čevljev višji od ostalih gor, je bil tudi najbolj čudne oblike; skoro na vseh straneh se je vzdigoval silno strmo, pri vrhu pa je bil kakor odsekan in se mi je zdel podoben podstavku za kipe. Hispaniola se je tako močno zibala, da so se celo drogovi jader pomakali v morje; krmilo se je obračalo sem in tja in cela ladja je škripala, ječala in skakala kot pokalica. Močno sem se moral držati droga, in cel svet se je vrtel pred mojimi očmi; četudi sem se precej privadil morju, če smo vozili, se ga vseeno še nisem privadil toliko, da bi mogel v takem slučaju mirno stati in se zibati kakor steklenica na vodi, ne da bi mi prihajalo slabo, in to posebno zjutraj s praznim želodcem. Morebiti je bilo to, morebiti je bil pogled na otok z njegovimi sivimi, žalostnimi gozdovi in divjimi skalami, morda morje, ki se je zaganjalo, penilo in grmelo ob strmo obrežje, in najsi je sijalo solnce svitlo in toplo in so se ptice okoli nas glasile in ribarile, tako da bi moral biti človek vesel, da more priti na suho po taki dolgi vožnji — meni je upadlo srce, in od tega prvega pogleda dalje sem sovražil celo misel na Otok zakladov. Imeli smo mnogo jutranjega dela pred seboj, kajti nobenega vetra ni bilo; in zaraditega je bilo treba izpustiti čolne in veslati ladjo tri ali štiri milje okoli predgorja otoka notri v ozki preliv v pristanišče za Otokom okostja. Oglasil sem se za enega izmed čolnov, kjer naravno nisem imel ničesar iskati. Vročina je bila neznosna in mornarji so radi tega dela močno godrnjali. Anderson je poveljeval mojemu čolnu, in mesto da bi vzdrževal red med svojimi mornarji, je godrnjal, kolikor je le mogel. “No,” je rekel, “saj ne bo večno trpelo.” Meni se je zdelo, da je to zelo slabo znamenje, kajti do tega dne so šli mornarji radi in veseli na svoje delo; sedaj pa je sam pogled na otok razvezal vse vezi discipline. Dolgi John je stal celo pot pri krmarju in vodil ladjo. Poznal je preliv kakor dlan svoje roke, in če tudi je našel mož z merilno verigo povsodi več vode kakor je bilo označeno na zemljevidu, se John nikdar ni ustavljal. “Tukaj je pritok zelo močen,” je rekel, “in ta preliv tukaj je bil takorekoč z lopato izkopan.” Ustavili so se ravno tam, kjer se je na zemljevidu nahajalo sidro, okoli ene tretjine milje daleč od obrežja na obeh straneh, od celine na eni in od Otoka okostja na drugi strani. Dno je bil sam čist pesek. Ko je padlo naše sidro v morje, so vzleteli celi oblaki ptic, ki so krožile in vpile nad gozdovi; vendar hitro so zopet sedle in vse je bilo tiho. Kraj je bil okoli in okoli obdan od suhe zemlje in zakopan v gozdove, ker je drevje segalo notri do pritoka; obrežje je bilo večinoma ravno in gore so stale v daljavi naokoli kakor v amfiteatru. Dva mala potoka ali bolje dve močvirji sta se izlivali v ta ribnjak, kakor bi se utegnil imenovati. Listje je imelo na tem delu obrežja nekak strupen blesk. Iz ladje nismo mogli videti koče ali ostroga, ki je bil popolnoma skrit v gozdu, in če bi ne imeli zemljevida tega kraja, bi utegnili misliti, da smo mi prvi, ki smo vrgli tukaj sidro, odkar se je vzdignil otok z morja. Niti najmanjša sapica ni pihljala in nobenega drugega glasu ni bilo čuti kot morje, ki se je pol milje daleč zaganjalo v obrežje in skalovje. Čudno gnilo je dišalo pri sidrišču — kakor po gnijočem listju in trohnečem drevju. Opazil sem zdravnika, ki je vohal in vohal kot človek, ki poskuša slabo jajce. “Ne vem dosti o zakladu,” je rekel, “toda svojo lasuljo stavim, da kraljuje tu mrzlica!” Mornarji so se v čolnih zelo vznemirljivo vedli, ko so se pa vrnili nazaj na ladjo, so se kazali naravnost uporni. Postajali so po krovu okoli, godrnjali in se pogovarjali. Najmanjše povelje so vzprejeli s hudobnimi pogledi in je neradi ter malomarno izvršili. Celo najbolj pošteni med njimi so bili pokvarjeni po njih, kajti niti enega mornarja ni bilo na krovu, ki bi drugim dajal dober zgled; jasno je bilo, da je visel nad nami upor kot nevihte poln oblak. Vendar nismo samo mi od kabinske stranke opazili nevarnost. Dolgi John je imel mnogo opravila in hodil je od gruče do gruče ter jih na vse mogočče načine pogovarjal, in kar se tiče njegovega zgleda, se lahko reče, da nihče ne bi mogel dajati boljega. Prekosil je celo samega sebe v potrpežljivosti in uljud-nosti; za vsakogar je imel prijazno besedico. Ako se je izdalo kako povelje, je bil John v trenutku pripravljen izvršiti ga z najbolj veselim: “Da, da, gospod!” na celem svetu; in kadar ni bilo ničesar opraviti, je prepeval pesem za pesmijo, kakor da bi hotel prikriti nezadovoljnost ostalih. Med vsemi neugodnimi znamenji tega neprijetnega popoldneva je bila ta očita skrbnost Dolgega Johna najhujša. V kabini smo imeli posvetovanje. “Gospod,” je rekel kapitan, “ako dam še eno povelje, pride cela ladja nad nas. Vidite, gospod, to je tako. Jaz dobim na svoje povelje surov odgovor, kaj ne. No, če odgovorim nazaj, je ogenj v strehi, ako pa ne storim tega, bo Silver opazil, da nekaj tiči v tem, in stvar je izdana. Samo enega človeka imamo, na katerega se smemo zanesti.” “In kdo je to?” je vprašal sodnik., (Dalje prihodnjič) --------O--------- krompir iz Amerike v Evropo. V južni Evropi se je krompii udomačil šele okoli leta 1840. [mam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE- vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štiri vrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon PI., Brooklyn,NT. Edini van topu Ih lo ttlointk LUBASOVIH HARMON1IC v Zdraft*»Ui Državah Šemaiočasa ZASTAVE ! Y 'i' T regalije, prekoramnice in trako- V £ vi. Oalje Victor plošče v vseh S •5* jezikih. Prave glasne Victrole. -j* Ž Ure, diamante, prstane in vso X drugo zlatnino. Nad 20 let v trgovini. Cene T zmerne, postrežba točna. X IVAN PAJK 24 Main Street. X Conemaugh, Pa. X r r GLAS NARODA NAJSTAREJ9I NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. J* najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljia izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli g« bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 82 Cortlandt St, New York, N. T. 1 Lepe I tiskovine I« vsA* društva, *s S (posameznike, 28 lie prireditve dobite { i : | po nizkih cenan •2 * v prvi slovenski i.<(r J 5 karal v Zjed. držav»h, ‘- dobite ob vsakem J nesijivo in | točno postrežbo Se priporočani druS\ Jakom, trgovcem za «•' «t i S like. Prevzamemo naj g kot najmanjSa dela. | Ameriška Domovina | 6117 St. Clair A** | CLEVELAND, O. j ?illllllllliilllltlllillllillillH|l,|,l|lit&rej£a alovenaka zlutaruka trgovin« v Amerik* c Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio v#eD In izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE «033 8t. Cialr A,., in 13« E. 79th St, Cler.lud, O. ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 liutler Street, Pittabur#*1' ^ Izdeluje pooblastila, kupn« pogodbe, pobotnice vsake vrste, °P°rfvo »1* vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amf* stari kraj. Pišite ali pridite osebno. mttmaffltttmffltttnmtmnnitmnmmimnmimumntntmtwutttt m ILE DE FRANCE NA 30. JUNIJA. To skupno potovanje obeta biti največje skupno potovanje Slovencev to leto. število že do sedaj priglašenih potnikov nadsega vsa letošnja potovanja. Zlasti bodo močno zastopane naselbine: Milwaukee, Sheboygan, New York, Chicago, Barberton itd. Prostori so omejeni. Hitite s priglasitvijo. SATURNIA NA 14. JULIJA. Ta novi parnik ima rabiti do Trsta samo 12 dni in nudi jako lepo vožnjo za one, ki so radi dlje časa na vodi in poceni vožnjo za one, ki imajo velike družine. Pripravlja se večja skupina rojakov za ta datum. RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle. , 933 E. 185th SL Clereland, Ohio- PARIS NA 16. JULIJA. Na tem znanem i'n priljubljenem parniku se vrši naše zadnje poletno skupno potovanje. Kakor za vsa druga potovanja velja tudi za to potovanje pravilo: Prej ko se kdo priglasi, boljši prostor dobi. TUDI SE OBRNITE NA NAS: a) kadar pošiljate denar v stari kraj ali kadar ga dobavljate .iz kraja; b) kadar rabite pooblastilo, kupno pogodbo, izjave ali kako drugo notarsko listino; c) kadar želite dobiti kako osebo iz starega kraja ,ali kadar imate kak drug pose! s starim krajem. Vse pošiljke naslovite na Slovensko banko: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 155 W. 42d St., New York, N. Y. TTrXTTYYTTTYYXXITŽXXžXXXX3 COLUMBIA PLOŠČE “Halo krojač, kam si pa ti namenjen?” — “Grem tja do Kluna, on ima v zalogi nove in vse druge slovenske, hrvatske in ameriške plošče. Slišal sem jih pri sosedu, in sem se razveselil, ko sem slišal lepe slovenske pesmi in godbo. Zato sem se odločil, da grem ponje in razveselim mojo družino. Naj tudi oni slišijo kaj je slovenska melodija, katere se ne čuje vsak dan.” Ako naročite več kot štiri plošče, jih dobite poštnine prosto in še 300 Columbia igel povrhu. Pišite po cenik! Se vljudno priporočam PAUL KLUN MUSIC STORE 5153 Butler St. Pittsburgh, Pa. (Arsenal Sta.) EDINA AGENTURA ZA VSO AMERl^j Poskušnja je dokazala, da so kose zvane “Komet močnejše STAROKRAJSKE KOSE, rezila, da jim ni P' in jih popolnoma garantiramo. — Pošljite poštno co z naročnino, poštnino plačamo mi. 2;. r* e NO Pr, !borc W, Prvin ^ 1’; p°pi feso >65 *itvi % ž «0 ■H S % i Sa lila „ 'fla- ičtie Gl, Ha j ^ter, sta i Pa Nie ko, Sit V i % *0 ji S) v ,5tf° Cene so: Kose “Komet” z rinko, 2G do 33 palcev po $2.50; šest kos skupaj po $2.25 komad. Kose dru^ ste, bolj ozke, poliranke, samo 30 in 32 palcev dol#e' $1.50. Grablje, prav močne, ročno delo, po $1.75. Kosišča po $1.75. Klepalno orodje, ročno kovano, teško, po $2.00. Brusilni kamni 75c, manjši po 50c. Motike, ročno kovane pri Dobrem Polju, po $!•<> ' Srpi, lepi, veliki, za klepati, po $1. Ribežni za rep0 ti na dva noža po $1.50. Plankače, ročno kovane v Jugoslaviji iz najboljšega ^ Male za desno roko po $3.00, velike po $6.00. Litei‘s klenice po $1.20; “Štefani” (2 litra) po $1.50. Naslov zapišite samo: STEPHEN STONICH CHISHOLM, MINN. Razpošiljamo na vse kraje dobro zapakirane f po in cevmi, prav po starokrajski šegi izdelane. cenik. — Pri nas vedno kupite najboljše vrste PeCl finejše pohištvo na lahka odplačila. vOS^ PIŠITE PO NAŠ BREZPLAČNI CENIK ZA " LJINO, PECI IN RAZNO DRUGO POHIŠTVO-CALI SE BOSTE, DA PRI NAS JE CENEJŠE. cxrxxzxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Za zapomniti! Ako ste naš vlagatelj, se obračate v denarni*1 za1 r vah na nas, ker nam zaupate. Ponovno povdarja^0’ p smo vedno pripravljeni svetovati vam, kako vre zadeve tu ali v domovini. dit> dn° Enako smo tudi onim, ki niso naši vlagatelj1’ ' radevolje na razpolago s pojasnili, v katerisibodi zadevi. Naša bančna in potniška služba je velep0^® koristna za vsakege rojaka, ki se je hoče poslužl SAKSER STATE BANK, 82 CORTLANDT ST. NEW YOB#’ 4! ,\i > iS \ !■<) lei Ni t; k** “ti 3 \ *0 i* C| N L" \\ s Sst bi f Jv v s, % h K N »% C s. *TX«IXXXTTT»TTT*TT3tgTTTTXTTTTYTTrrTTXi: