Haložani in živinoreja. Safiko EunkOTii., KaJ rad bo spominjam veselega življsnia* ki J» 5a vladalo med našimi Haložani pred kaKiini petin Brajsetimi leti, ko je še rodila naša stara vtnska tr»a, ko se Se vinogradnikom ni bilo treba v toliki me¦i pehati in truditi ea kapljico rujnega viuoa — sa asnti obstanek. *<¦Ł!* »Vinograd obdelovati Slovenec mora ruatil Kdor delal prav ne bo, naj pije pa vodol" -aazlegalo se ie od hriba do hriba, od kleti do kleti in poSteno židane volje, so se pozno v nofi poslavljali 3obri prijatelji drug od drugega, krepko si stiskajoii ¦voje žuljave roke. Prižla pa je nesrečna trtna uS nad vesele Hatožke gorice in uničila tekom nekaj let našo domačo »insko. trto in ž njo seveda tudi nekdanjo poSteno — ¦reselo življenje naših Haložanov. Iz prekrasnih vinoaradov so nastale v najkrajšem času prave pustinje, m bogatili, veselih haložkih »knezov" usmiljenja vreini roveži. Z velikanskim trudom in ležavo so prifceli ^tare uničene večinoma skalovite vinograde rigolati in jaasajati z novo ameriško trto. — Nastalo je na ta naim sicer mnogo prav lepih, da vzornih vinogradov, » radi raznih težkoč pri obdelovanju ameriških nasaSov, kakor pomanjkanja potrebnega denarja, dalar««v, gnoja itd. je ostalo osobito po Gornjiti Halozah Bftlibog še mnogo mnogo prejšnjih vinogradnih par «el neobdelanih. Ze od daleč zapažiš' te prazne krpa, sa katerih raste le tu in tam še kako1 kopinje, srbotiaknjene in nihče se ne pobriga več za to ve&inoma $b ali praprot. Te parcele; leže že leta in leta nedo« <aavka prosto nerodno pečevie. 1. IzkGriščanJe haloškili pustinj. ln vendar se dado tudi te pustinje prav flobro 'iakorigSati. Najbolj primerno bi bilo seveda, ako bi st w aedanjem Casu, ko je med drugimi pridelki tudi vi«o dobilo svojo oeno in je torej denarja uekaj vefi, tedi ta nerodovitna zemlja nasadila z amerigko trto« ffo velja osobito.za one vinogradnike, ki imajo dovolj ijpavišč in gnoja, kakor ni6 manj za one posotnike, ki ^Osedujejo stare, ža onemogle ameriške nasade. Na ta način bi nastali prav kmalu zopet novi vinogradi, »asajeni z ameri&kimi rtami najboljših od strokov • ajakov priporočenih vrst. In ko nam bodo naši sodanji nasadi svojo službo odporedali, stali bodo ti novi ^fnogiadi v najboljšeK stanu. Vsi drugi vtnogradaiki jmi bi.naj uporabili te puste paroele v prid živjnorejL atako pptrebno iu umestno bi bilo ravno za v Haloaah živeče manj premožne probivalce, akq bi s*vpoj*rL|eli resneje žiA'inoreje. Veliko lažje in boljše bi sc •0 HalozaJi žiyeio, kajti mleko, sir in maslo je že prililižno polovioa vsakdanjega živeža. Vrhtega §e dajt Uvinppeja za viuograde telipotreben gnoj in poveSa ž «|on *s<iki8letn« dohodke iz vinoreje. In takozvana kr4e (skopaiije, navadiio strrae ujive po bregovib) bi dafale, ako bi se prinierno gnojile z dobrim hlevskim jBjHOiem, maraikateremu z ozirom na živila izključno «8 Ppl.iaU;0e navezaneniu Haložanu potrebeo živež, V ^žabiii vinskih ,leti», ko uniči mraz ali toča vuiograde pa mu pride donar, ki ga dobi za kako tele ali ve|^( jfvmo, ravno prav, ter reši n&sre^iiega na la naftin ^Bpodarskega polpma. Marsikateri vinogradnik, ki je dan«s bm& $&M govej© živine, ki še nUi koze prftživeti ud mOre, bi tehUp, ako bi porabljali svoja neobd^ana pusta zamljišča, imel vsaj toliko, 6e ne več živln«, i\ego ¦ararsilRateri posestnik na. Ptujskem polju. 2. Način iKkorlfi&enla. Na kat«ri aafein bi se pa naj to storilo? NajhtIreje, najpriprosleje in kar je glavno, najeene}« takole: Takoj v spomladi, torej kon«em moseea inaroa nli eačetka aprila posejaj od deževja preniofieno ali worebiti Se s.kopnečim se snegom pokrito pusto zemIjiSče z esparzetnim semenom. Tlrnje, kopinje, pra jMrot in drugo poruvaj. Vse drugo' pa prepu&ti nara Ti. Priiiodnje leto boj že imel vsaj eno kcšnio, 6rez dve leti že dve ozir. tri košnje. Ce pa imaš dovolj do.mafiih dolavoev alt pa denarja za dninarje, tedaj pa ^daj, predno ko posejaš seme, zemljo precej globoko fSira globokeje, tim boljše) prekopati, seme pa z graWjami nekoliko zagrebsti. Trud se ti bo afoterno poˇrnii. Na ta način si v najkrajšem 6asu napravii iz ^cJe parcele najlopšo travišče tam, kjer še poprej ni4i kopinje ni zamoglo rasti. Predragi vinogradnik! Vem, da mi boš ugovarJal, fceS, da ni mogofie, da bi rastla in usrevala na pusli iu suhi pečini kedaj kaka boljša Irava. Trcba Je torej. da si ogledava to 6udno rastlino nekoliko natenfineje: Esjparzete imamo r Evropi, severni Afriki in »merni Aziji okoli 70 vrst. Naša esparzeta je flo 60 «cnfmiolrov visoka, vefrlebelna rastlina s 5 cm dolgo «k'jj)ino cvetov (klas) ter se šteje mefl detelje. Na »nnogošlevilnih rudečkastih, graliovim cvetoia nekoliko podobjrih ovetih najdejo ljubke čebelico dobro pa»o. Korenina jo aelo mofina in dolga ter m^u globok« v zem;jo; raditega ji ne gkoduje ne moSna vrottin* !n iudi ne najhujša suša. Ta, detelja ljubi i» apn»no in snho prsl, ilovce ne mara. Rasle še pa prav rada tam, kjer že lucerni zemlja ne ugaja. S svojim mo6nim korenom predre vsako lapornato zeuiijo, Ce tudi ni globoko predelana, iz česar sledi, da uspova tudi na golem in pustem pečevju, kjer drugiii rastlin ni najti. Da ji pa globoko predelana zemlja bolj prija, je seveda samoumevno. Značilno pri tej det lji je tudi to, da je v prvem letu» ko jo posejemo, skoraj n» vidimo; v drugem letu se pa prične zgodaj v spomladi prav krepko iu bujno razvijati. Pokofii so, ko jo v najbujnejšem cvetu, t. j. že meseoa maja in se zelena polagoma kot.^prilez" pokrmi ali se pa kot taka posuSi. Daje nam zelo veliko (5000 do 7500 kg na bektar) jako tečne krme. Pravijo, da je najboljša in najtečnojša izmed vseh detelj. Posebno uioCon vpliv ima pokladanje; mlade sveže esparzete na krdve molznice. Pri vsem tem še pa ima ta detelja to dobro laslnost, da ne napuo živinčeta, kakor se to prav pogostoma pripeti pri pokladanju navadne Iriletne de telje. Posušena esparzeta izgubi precej na svoji do brosti, o živina jo še vedno raje zavživa, kakor drugo seno, če le ni bila prestara^ torej prelesnAta po AOšena. V vsakem sluč-aju je pa6 tr ba kositi.s ko ra.stlina najlepše cvele. , 8. Razmnožlier eksparzete s someuoni. Esparzeta so p«.ninožuje s semenom Prav rida s» zame.sa med travo slabih suhih travnikov in pašnikov «n na ta nafiin zgosti in vidno zooljša slaba travišfia. Crez 6 ali 7 let začne z esparzoto posejano yemljiš6fc z ozirom m svojo dobroto in ro.iovitnost nazado\ali, — esparzela prične polagoma hicati ali se prevraftati v druge an.anj vredne sorodnice. A to Bajno tam, kjer se kosi vc.dno le v zelenem sianju — orej prej, ko vsaj uekaj cvetov popolnoma dozori. V» tem sluftaju se morajo oeteljišča umetno pomlajevati« To se zgodi tako-lo: V. f etrtem ali petem lo u se pu«ti na naivišjem koncu bregovitega deteliičS« priinfr. ron kos popolnoma do/tieti. Zrela esparzot'* s« pokosi in pomši. Nato si> \)i6e z grabljami sob: ia tio po v^em osla-em traviocsu. kjer se je med tem ža drepifi pckosilo, navzdol. Pri teni delu je v pr/i tr»(i gledaU na to, da se sem^ kvlikor mogofie ea^am^nio raaiiosi po vsem detolji?5n. Ali se pa dooro y>asušena e^parzeta takoj na tiflvriku zmlati in se ueoftigfiono seme s plevelom vred tukoj, t. |. meseoa ^i.sija &'i ]uiija po travišču posoje. Orez Štiri ali pet iet so to ponovi itd- Ce so pa kosi esparzeto še' le, ko se običa]uo kosi seno, t.j je raeseca junija, kar bi pa nikomur ne svetoval, tedaj je že postalo vsaj nekaj seiaena dozprelega Pri spravljanju, ozir. gmbljenju odpade 2r&* lo semenje in se sklije Še isto leto. Na ta naftin se esparzeta razmnožuje samostojno in nevidio, travišfie ostane vedno enako dobro, se vsako leto pomiadi, o» sobito, ako ga še od 6asa do časa pognojimo %\ gnojnico, ali, kar je veliko lažje, z umetnimi goojill. iTo aevidno pomlajenje esparzetnib. travnikov je menda ludi \ierok, da se imonuje ta detelja tudi ,,stoletna deJolja" ali «stoletnica". Tega pomlajenja deteljišč pa b1 pripordčftti, ker izgubi detelja vsied pozne koSnje na isyoji <lobrostt in je U'ka krtua za govejo živino prar nizk« vrednosti. ,, ..,, 4. Nnbara eJcsparzete. Kakor m vx \fr«ga tega razvidi, je raKmnoževanje te za Haloz« prekoristne detelje torej pr%y primi(Wnn in po ceni. Vprašanje pa je, kje do^iti seme zb Drvo setev. Ker (• to seme prav težko dobiti, bi bi!o emestno, da t ie] ?:adevi nemudoma prisk>">6! država nf r>omoč. Prisi.:-beti bi morala vinObratlnikom pravofiasno po primoino nizki oeni, ozir. brozplaino polreb?)O množino esparzetnega semena. V §lafia^i, d* bi so ga ne zamoglo'nabaviti v zadostni množini, tetiaj bi se ga naj odtlalo vsakemu vinogradnlku naro* ftniku vsaj nekaj, n. pr. desetino ališe man]. Nadaljno ra^množevanje je itak brez vsake težavs in st prepusti vinogradnik¦; samemu. Ob enem bi sa pa naj vp;slal na tozadevne občine, ali pa, kar je Se boljše, vsakeinu naročniku SJeteljnega semena po edeu iztia kratkoga pouka o ve'iki vredoosti, pridelovanjir in uporabi t» detelje, kakor- tudi y pomladitvi oslabollli deteljiSC. \'sak posestnik zgoraj omenjenih paslinj bo go(ovo to idejo z vese^em pozdravil. Z veliko hva'ež nosijo bo prevzel nukezano mu seme in ga bo tudi prav skrbno posejal na svojo pusto zemljiSd«. Držar va bi pa storila H?.l^žanom z malenkostniml sti-oški (subve.Tciji) nepopisno dobroto. Na ta prav lahek način bi se na eni str&ni vzditrnila toli potrebaa živinoreja in ž njo ob fn»ni tucli Hnložanom tolipr-Ijubljena vinoreja in 6eb.^{*iioja, i;a drupi strani bi pa pridobili Haložanski hribi na svoji lepoti, kajti prelovile Si se sedanjo goie, le fci in lam s kopinjem ln srbotjem obrastene vinogisdne pa."cele v zeleno-rudeftkaste travnike in paSniko v korist naSim Haložannm in nič1 manj r korist ceti naši mladi državi.