VESNE CELOVEC SREDA 19. JUNIJ 1991 Letnik XLV. Štev.26(2608) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. din. 20 P.b.b. Republika Slovenija samostojna že ta eden? S/o vensk/ zunan/7 m/n/n/ster c/r. D/m/tnj Rope/. V zadnjih dneh se vrstijo signali, po katerih se bo Republika Slovenija že pred 26. junijem razdružila od Jugoslavije. Ta vtis je okrepil tudi obisk slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla v začetku tedna na Dunaju, kjer se je srečal z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Aloisom Mockom ter avstrijskim državnim sekretarjem za integracijska vprašanja v Evropi dr. Petrom Janko-witschem. Rupel je avstrijskemu šefu diplomacije izročil prošnjo, naj Avstrija kot prva država prizna samostojno državo Slovenijo, dr. Mock pa je po razgovoru z Ruplom dejal, da bo stališče Avstrije usklajeno v tesnem dogovoru s sosednjimi državami, kot sta to Italija in Madžarska, ter da bo Avstrija Slovenijo priznala šele v drugi fazi! Še bolj rezervirano je reagiral dr. Janko-witsch, kije pustil vprašanje priznanja nove države Slovenije povsem odprto. Obširneje o Sloveniji in Jugoslaviji preberite na 3. strani. Andrej Capuder obiskal slovenske kulturnike Slovenski minister za kulturo dr. Andrej Capuder se je pretekli ponedeljek v Celovcu sestal s predstavniki obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev. SPZ in KKZ sta pristojnega ministra seznalila z načrti in skrbmi slovenske manjšine na kulturnem področju. Vsa demokratična Avstrija zahteva Haiderjev odstop! Nezaslišana in za žrtve nacionalsocializma žaljiva izjava koroškega deželnega glavarja dr. Jorga Haiderja o „urejeni politiki zaposlovanja v tretjem rajhu" pretekli teden na seji koroškega deželnega zbora bo zanj očitno vendarle usodna. Vse kaže, da je padec politika, ki ga je vsa avstrijska in evropska javnost vseskozi prištevala k skrajno desnemu taboru, neizbežen in le še vprašanje nekaj dni. Haiderjev doslej nadvse zvesti koroški koalicijski partner, ljudska stranka (OVP), se je v ponedeljek pod hudim pritiskom iz lastnih vrst ter tudi skoraj vseh ostalih avstrijskih politikov - včeraj je avstrijski ministrski svet prvič v zgodovini druge republike Haiderja pozval, naj odstopi s položaja deželnega glavarja - končno le izrekla proti „fu-hrerju" svobodnjakov in poudarila, da z njim na čelu tudi ni več pripravljena nadaljevati koalicijo na Koroškem. Vsi trije najvišji organi koroške OVP so po večurnem zasedanju sklenili, da so sicer za nadaljevanje nesocialistične poti na Koroškem", pri tem pa izrecno poudarili, da mora to potekati brez Haiderja! Ta naj zaradi svojega zadržanja sam odstopi. Predsednik koroške ljudske stranke dr. Christof Zer-natto na tiskovni konferenci: „Haider je s svojimi izjavami postal neznosen. Predsednik stranke in namestnik deželnega gla- varja dr. Christof Zernatto je pri tem šel tako daleč, daje za primer, če se njegova stranka izreče za ohranitev Haiderja na položaju deželnega glavarja, najavil svoj odstop z vseh političnih funkcij. Najvišji organi koroške OVP pa so tudi odklonili Haiderjevo zahtevo po novih volitvah na Koroškem. „Mo-ja stranka je za pogajanja o rešitvi krize brez volitev, saj bi volilni boj vso fuu 2. strani) Evropski liberalci za izključitev! V Liberalni internacionali so že reagirali na izjavo koroškega deželnega glavarja o „urejeni politiki zaposlovanja v tretjem rajhu": od koroškega deželnega zbora zahtevajo protokol tozadevne seje. Najvišji organ evropskih liberalcev namerava „zadevo Haider" obravnavati že na svojem prihodnjem zasedanju v Berlinu. Kot smo izvedeli, bodo nizozemski liberalci ponovno sprožiti razpravo o morebnitni izključitvi FPO Skupna seja sosvetov za Slovence in Madžare V Oberwartu (Borta/ Selsodr) na Gradiščanskem ho v petek, 21. junija prvo skupno zasedanje slovenskega in madžarskega sosveta. Do srečanja prihaja na željo članov obeh sosvetov, dnevni red pa je zelo obširen, saj ho poleg razprave o možnih oblikah sodelovanja obeh sosvetov na dnevnem redu še informacija o načrtovani ustanovitvi dvojezične gimnazije v ()berwartu, avstrijski vrh o manjšinah z udeležbo kanclerja in vicekan-clerja, ter razprava o Pern-thalerjevem modelu avtonomnega manjšinskega zastopstva. Č/an/L4PZ Tone Tomš/č so pe// v kape/s/o cerkv/. Jakobu P. Gallusu v spomin Pevci in pevke Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubtjane so sc s posebnim koncertom spomniti 400-tctnicc Jakoba Pctctina-GaHusa. V farni cerkvi v Žctczni Kapti so izvedti izredno zahteven koncertni spored in z njim navdušiti postušatcc, med njimi tudi mnogo turistov. S svojim tetošnjim koncertom pa je APZ tudi potrdit dostej dobro sodctovanjc prav s kapetskimi kutturniki. VABILO Zveza koroških partizanov vabi na tradicionatno tovariško srečanje vseh demokratov in antifašistov. Obhajati bomo 50-letnicn ustanovitve Osvobodilne fronte in oboroženega upora proti nacifašizmu. Srečanje bo v nedeljo, 30. junija ob 14. uri pri Peršmanu v Podpeci Srečati se bomo partizani, aktivisti in demokrati treh dežet, Stovenijc, Itatije in Avstrije. Ker je tetošnje srečanje posebnega pomena, se ga bodo udetežiti predstavniki borčevskih organizacij iz regije Atpc-Jadran, predstavnik Avstrijskega dokumentacijskega arhiva na Dunaju, ter visoki predstavniki iz Ljubtjane. Poteg govorov bo v programu tudi kutturni spored, katerega bodo obtikovati pevci SPD „Zarja" in Moški pevski zbor ..Fottej Hartmann". Za popestritev bo igrata Godba na pihata iz Šmiheta. Prosimo, da se tega tradicionatnega srečanja pri Peršmanu udetežite vsi koroški Stovenci, kateri ste trpeti pod nacifašizmom in prispevati svoj detež v borbi proti fašizmu. Zadruga-markct v Žctezni Kapti bo odprta 19. junij 1991 Vsa Avstrija zahteva... (Aat/a//cvaa)c ^ 7. jfraat) deželo pahnil v nevarno polarizacijo, ki si je nikakor ne moremo privoščiti," je dejal Zernatto in s tem posvaril pred obujanjem nacionalsocializma v deželi. Ta je deloma že prebujen, saj je neki komite že napovedal demonstracijo v podporo Haiderju v Celovcu, formiral pa se je že tudi personalni komite, ki se zavzema za Haiderja v funkciji deželnega glavarja. Demonstracija naj bi po zadnjih informacijah bila danes zvečer v Celovcu, Zelena pa je s tem v zvezi pozvala varnostno direkcijo, naj tako zborovanje prepove in ga s tem prepreči. Medtem je postala aktivna tudi koroška socialistična stranka in koroški ljudski stranki ponudila mesto deželnega glavarja, le da bi se Koroška končno znebila Haiderja. V podporo temu predlogu bodo socialisti prihodnji teden, predvidoma 25. junija, v koroškem deželnem zboru predlagali glasovanje o nezaupnici Haiderju. Predsednik koroške OVP dr. V kolektivnem vodstvu KPA odslej mesto za manjšine Na zveznem kongresu Komunistične partije Avstrije v Gradcu so delegati med drugim sprejeli tudi novi statut, po katerem bo v prihodnosti v kolektivnem vodstvu stranke imel svoje mesto tudi zastopnik manjšin. V primeru Koroške oz. koroških Slovencev naj bi ta bil izvoljen iz vrst oseb, ki se kot člani stranke ukvarjajo z manjšinsko problematiko. Statut pa dopušča, da bi manjšine zastopala tudi oseba, ki ni manjšinski pripadnik. V odločanje oz. imenovanje zastopnika manjšine ni vključeno deželno predsedstvo. Pri izvolitvi v 38-člansko zvezno predstojništvo je prišlo tudi do nekaterih presenečenj. Tako Ernst Wimmer, nekdanji glavni ideolog stranke, ni prejel zadostno število glasov. Za zvezne govornike so bili izvoljeni Julius Mende, Otto Bruckner in Margita Kalte-negger, zvezni tajnik pa je postal Walter Paier. Christof Zernatto je k temu dejal, da bi ob neuspehu pogajanj z Haiderjevimi svobodnjaki v zadevi novega kandidata za deželnega glavarja njegova stranka tak predlog celo podprla. SPO in OVP imata s 25 mandati za izglasovanje nezaupnice Haiderju potrebno dvotretjinsko večino. Haider sam pa ne more izglasovati novih volitev. Namestnik deže/nega g/a-vaga dr. Cbnsfopb Zernatto (OVP). Ostrim protestom proti Haiderjevi nezaslišani izjavi se je v zadnjih dneh pridružila vrsta osebnosti in organizacij med njimi tudi vse pomembnejše iz vrst koroških Slovencev. Vsi so odločno zahtevali takojšen odstop Haiderja s položaja deželnega glavarja. Klub SŠŠ/G pa ob demo-straciji za Haiderja pripravlja ponazoritev zaposlitve v tretjem rajhu, in sicer bodo v Celovcu, Gradcu in na Dunaju pomivali ulice in trge. Haiderjevo izjavo, ki negativno odmeva po vsej Evropi, sta odločno obsodila tudi avstrijski zvezni predsednik dr. Kurt Wa!dheim in krški škof dr. Egon Kapellari. Avstrijska cerkev je zato takoj postala tarča ostrih napadov svodobnjaških politikov, prav tako zvezni minister za pravosodje, kateremu je Haider na tiskovni konferenci zagrozil, da bo mobiliziral ljudstvo proti sodstvu. Ob uredniškem zaključku so potekala prva pogajanja med koroško OVP in svobodnjaki. Katoliška prosveta v Šentjakobu v Rožu vabi na podijsko diskusijo: ,,Kdo naj zastopa koroške Stovence?" Diskutirata: dvorni svetnik dr. Pave) Apovnik (za NSKS) in dr. Marjan Sturm (za ZSO) Diskusijski vodja: dr. Peter Fantur Cas: nedelja. 30. 6. 1991 ob 20.00 uri Kraj: farna dvorana v Šentjakobu v Rožu Protest slovenskih izseijencev Koroški deželni glavar in vodja svobodnjakov Jorg Haiderje spet pokazal, čigavega duha otrok je. Njegova izjava o zaposlitveni politiki nacističnega rajha je zato v najširši javnosti izzvala upravičeno ogorčenje in splošno obsojanje. Tudi slovenski izseljenci, ki smo bili žrtve nacistinega nasilja in smo na lastni koži občutili njegovo zaposlitveno politiko, proti nezaslišani izjavi deželnega glavarja Haiderja najostreje protestiramo. Ta izjava pomeni nesramno žalitev vseh žrtev nacizma in protifašističnih borcev, obenem pa je v nasprotju z zakonskimi določili in še posebej z 9. členom Avstrijske državne pogodbe, ki izrecno prepoveduje vsako poveličevanje nacizma in oživljanje nacistične miselnosti. S svojim ponovnim izpadom se je Haider kot vodilni politik dokončno diskvalifi-ziral. Zato skupaj z vsemi demokrati in protifašisti tudi bivši slovenski pregnanci merodajne dejavnike v deželi in državi pozivamo, da izrabijo vse politične in pravne možnosti ter preprečijo, da bi še naprej tako neodgovorno škodoval ugledu Koroške in Avstrije v mednarodni javnosti. KAKŠNO OGORČENJE! /Ve nikakor se ma ni zmeša/o go.spor/n Ha;7/er/a. ko ye skoči/ .s' pot//anskega mostu, /zrek o „nreyeni zapos/o-va/ni pohf/ki" /z o J gospodom //if/er/em pač tudi ni kar tako p rise/ iz n/egovih nsf. Zapos/enosf vsepovsod.* v vojni indnsfri/i, na fronti, v taborišči/:, v nemških maternica/: in, da ne pozabimo na večnih nemških avtocestad. Ko bi gospod Haider res bi/ d daj zapos/en z de/om in (zaže/eno državno?) odgovornostjo, bi vsekakor že vede/, dado je treba... /? 5voj vzpon na Koroškem je gospod deže/ni g/avar zače/ s s/oganom, da si pač nedaj npa. .Svoje nadaljnje napredovanje zdaj očitno priprav/ja s sdodi v g/oboda brezna a/i pa v temino g/obode preted/osti. Do obojega ima očitno dober odnos, in dar mn je na mosfn gumijasta vrv, mn je v medijsdi javnosti verbn/ni spodrs/jaj. Dejansdo ga obvaruje pred resničnim padcem v g/obino a/i ignorantsdo ne/tva/ežnos-t/o masovne pnb/ide, datera že/i na fv-sporet/a dri in sdnndn/ vsade vrste. Da je neda draga njegova pab/ida po jupijevsdem sda-danja in nerazam/jivi odsod-nosfi pri Deederjevem pogreba že nestrpno čada/a na jasen signa/, je ena raz/a-ga. Draga je, da je morda tadi res prepričan o tem, dar je izjavi/. Vestni opazova/ec vseb Haiderjevi/: izjav v bistva že do/go ne more več zanesljivo odgovoriti na vprašanje, daj Haider res mis/i. .Siroda masa avstrtjsde pnb/ide si raje ne de/a to/ido preg/avic - dot go/o resnico in Haiderjevo prepričanje sprejme vse, dar ji servira, danes to, jutri ono. Za gra-diščansde vo/ifve pa se je zdaj ce/o sam nas/ida/ na p/adat s s/oganom „Die Sc/trc/nt/ei-Fre/en", dar /a/:do pomeni, da se ma d/jab višini niddar ne vrti v g/a vi, a/i pa, dadotpo/itidne mis/i ,,/arbafi" //adstva"... Zadaj dar naendrat tado ogorčenje? Haidetjev po/i-tični ritna/ f/a do njegovih šdnndn/ozni/t izredov, njegova po/ifična didc;ja česfo vsebujeta nespreg/edne s/ič-nosfi s po/ifičnimi rifaa/i in didci/nmi v preted/osti. Lepa zapos/ifvena možnost za dri-fične znansfvenide, bi rede/ cinid. /n za medtje. /n z/asfi za osfa/e po/ifide. Mastni prosfesfi, prazne besede in takakrš::;'/: pos/edic. 7ado so ma vsi v pretek/;/; /etih de/a/i brezp/ačno red/amo. Gospod Haider je /abdo posta/ močan in g/asen, der so po/ifidi osfn/ih sfrand pre-šibdi in obremenjeniz raznovrstnimi šdanda/i. /zjema potrjuje pravdo; s svojo od/očitvijo; „s Haiderjem nido/i/" je danc/er Vrandzdy osfa/ osam//en. /n neospora-van dot nido/i poprej. Bomo zdaj vendar priče nadaljnji izjemi pravda, da bo fodrafno ogorčenje morda zadnje, zato pa s pos/edico, da bodo svobodnajšdema gobezdača dončno podaza/i vrata? Socialisti se preimenovati v sociaidemokrate Avstrijska socialistična stranka se je na svojem reformskem kongresu ob koncu preteklega tedna preimenovala v „Socialdemo-kratsko stranko Avstrije". Od skoraj 400 navzočih delegatov jih je za novo ime (kratica SPO ostane nespremenjena - op. ured.) glasovalo nad 90 odstotkov, medtem ko je bilo z ozirom na razpravo o tej temi pričakovati tesen rezultat, saj se je kar precejšnje število govornikov zavzelo za ohranitev dosedanjega imena stranke. Dr. Franz Vranitzky pa je bil na kogresu izvoljen za predsednika z več kot 98 odstotkov. Že 1102. maturant na slovenski gimnaziji! Od 10. do 12. junija so bili na Zvezni gimnaziji in realni gimnaziji za Slovence v Celovcu letošnji ustni zrelostni izpiti pod predsedstvom strokovnega nadzornika, višjega študijskega svetnika dr. Antona Feini-ga. Pisne klavzurne naloge so maturanti opravili že od 6. do 10. maja. V 8. a razredu (razredni- čarka prof. Ivana Kampuš) je k zeleno pogrnjeni mizi pristopilo 17 (8) kandidatov in kandidatk (v oklepajih). Od njih je izpite uspešno zaključilo 15 (8) maturantov, med njimi 3 (2) z odličnim, 2 pa z dobrim uspehom. Odličnjaki so Jana Jelen, Tomaž Nessmann in Monika Novak, dober uspeh pa so dosegli Robert Sturm in Martin Zwitter. V 8. b. razredu (razredničarka vštsv. prof. dr. Marija Spicler) je bilo 18 (7) maturantov in maturantk, pridružila pa se jim je še kandidatka iz prejšnjega šolskega leta, ki je maturo tokrat opravila uspešno. Od 18 (7) letošnjih osmošolcev je zrelostni izpit uspešno zaklju- čilo 16 (7) mladostnikov, z odličnim uspehom pa so svojo gimnazijsko pot končali 3 (1) (Matija Kampuš, Karl Hren in Katja Prutej), z dobrim uspehom se lahko pohvalita (2), namreč Aleksander Kass) in Aleksander Sturm. Doslej sta na gimnazijhi maturirala 1102 absolventa. SPZ in KKZ informirata Capudra o konkretnih vprašanjih Slovenski minister za kulturo dr. Andrej Capuder se je 17. junija pred razgovorom s koroškim referentom za kulturo dr. P. Ambrozijem sestal s predstavniki obeh slo-venksih osrednjih kulturnih organizacij. Obrazložili so mu, da se organizaciji zavzemata za obnovitev kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo, kakor je že dobro funkcionirala pred 1. 1972. Pobudo za to sta SPZ in KKZ dali že leta 1983, vendar takrat politika ni kazala razumevanja za kulturno povezovanja med obema deželama. Slovenskega kulturnega ministra so tudi informirali o tem, da uradna Koroška doslej za delovanje slovenske glasbene šole ni dala nikakršne finančne podpore, nadalje o eksistenčnih težavah Slovenske študijske knjižnice, o etnografski zbirki SPZ, ki nima možnosti, da bi jo sprejeli v koroški deželni muzej, ter o zelo skromno odmerjenih finančnih sredstvih za kulturo koroških Slovencev s strani koroške deželne vlade. Le še nekaj dni do osamosvojitve Slovenije! Jagos/ova/rsJa kriza ^c vye Jo/) zap/cta, JkraJ pa )c v.sc več znakov, Ja Ji jo Ji/o oJ razamncm ravaaw)a ce/o mogoče raz-rciiii. .S/orca.ski Jan D se aag/o J/iža, Jo 26. )aai)a je /e Je en feJen, JrvaJki saJor je zače/ neprekinjeno zase Jan je Jok/er ne Jo sp reje/ ee/o/ne o.sarno.svoj;7vene oz. razJraž itvene zakono-Jaje. V .Sp/Jn so se sesfa// preJseJn/k/ Hrvaške, .Srk/je /n Rosne /n Hercegovine in se pogovarja/i o največ/en! jngo.s/ovan.sken! proJ/ema, večnaciona/ni RiH. Ameriški ve/epos/anik v Reo-graJn je o J iška/ /.jnk/jano, Ja Ji se prepriča/ o resnosJ s/oven-ske osamosvojitve, zananji minister James Raker pa Jo po Jer-/inski konjerenci o varnosti in so Je/ovanja v Evropi ja tri o Jpo-tova/ v ReograJ. Danes naj Ji se razresi/a ze/o napeta carinska vojna meJ .S7oveni/'o in jeJeraci/'o. To bi bito v kratkem samo nekaj poudarkov iz najnovejših dogajanjih v in okrog Jugoslavije. Pretckti teden je na pova-bito slovenske skupščine poslancem v Ljubljani govoril predsednik zvezne vlade Ante Markovič. Na prefinjen. njemu lasten način jim je sporočil svoje nestrinjanje s slovenskim drvenjem v samostojnost. Opozoril je na kopico nerešenih problemov kot so vojska, carinske kompetence, skupni trg, monetarni sistem, gospodarske, družbene in človeške vezi in Slovence pozval, naj temeljito premislijo, če razdružitev ni preuranjcna. Ob tem pa je pustil odprta vrata za nadaljnja pogajanja. Najtrši oreh med Slovenijo in zvezno vlado v tem trenutku so carine. Slovenija jih že nekaj mesecev ne odvaja v zvezno blagajno, Markovičev ultimat pa je razglasila za neveljaven. Na ponedeljkovih pogajanjih z zvezno carinsko upravo so sicer dosegli kompromis, ki pa velja samo do danes, srede, ko sc bo slovenska delegacija o tem sporu pogovarjala z Markovičem. Če ne bo sprejeta ustrezna rešitev, bo zveza začela izvajati ..ustre-zne" ukrepe. Takih nerešenih problemov pa ima Slovenija še kar nekaj, časa pa zelo malo. Hrvaška hiti z osamosvajanjem. Včeraj sc je začelo neprekinjeno zasedanje hrvaškega sabora, ki bo trajalo dokler ne bodo sprejeli vseh sto osamosvojitvenih aktov in predpisov. Intenzivni so tudi pogovori s Slovenijo. Pretekli teden so se dogovorili za trgovinsko sodelovanje, ki naj bi po osamosvojitvi zagotavljalo nemoten pretok blaga med obema državama in ohranitev lastnine podjetij in posameznikov na Hrvaškem in v Sloveniji. Po šestem krogu pogajanj predsednikov republik pred štirinajstimi dnevi v Sarajevu so se pretekli teden v Splitu sestali Slobodan Miloševič, Franjo Tudjman in Alija Izbetbegovič. Tema sestanka je bilo urejanje mednacional- Premier Ante Markovič nih problemov. Pri tem pa je poleg Hrvaške najbolj kritična BiH, kije najbolj nacionalno mešana, in grozi, da jo bo ob ustanavljanju samostojnih držav enostavno razneslo, saj v njej živi nekako 40% Muslimanov, tretjina Srbov in petina Hrvatov. Poseljenost teh narodov pa je tako za Srbijo kot Hrvaško precej eksteritorialna. Predvsem Srbi v BiH živijo daleč na zahodu Bosne, ozemeljsko nepovezano z matico. Največ Hrvatov živi v Zahodni Hercegovini, severno od Dalmacije. Za delno ravnotežje srbski združitveni tendenci pa v srbskem Sandžaku živijo Muslimani, ki ne priznavajo beograjske vlade. Kakršnokoli razdruževanje in združevanje z matičnimi domovinami bi BiH dobesedno raztrgalo, to pa bi po izkušnjah sodeč povzročilo krvave nerede, saj je veliko predelov, kjer prebivalstvo že stoletja živi mešano. Pred pogajalci, predsedniki treh republik, je torej zelo težka naloga, kako na miren način uskladiti interese vseh treh narodov. Ponuja se rešitev regijskega organiziranja v okviru enotne BiH, ki pa ji Miloševič ni pripravljen priznati popolne suverenosti, nekateri pa predlagajo tudi ureditev po sistemu švicarskih kantonov. Mednarodna diplomatska dejavnost o Jugoslaviji poteka predvsem na relaciji evropska dvanajsterica-ZDA. Prva pripravlja novo resolucijo o Jugoslaviji, ki jo bo njen vrh objavil po zasedanju 27. in 28. t.m. in v njej skoraj zagotovo ponovil zahtevo po celoviti in demokratični državi, vodja ameriške diplomacije pa bo jutri prišel podobno ameriško stališče sporočiti v Beograd. Baker torej pred slovensko razglasitvijo samostojnosti, evropski vrh pa neposredno po njej. Vse to pa bo še otežilo mednarodno prizanje slovenske samostojnosti. Jože Rovšck Svobodnjaki zahtevajo prikl jučitev Južne t irolske Za „pravico Jo .samooJ/očJc" Ji prof/ ..krivični meji na Rrennerjn" sc je prej kratkim izrek/a ERO. Genera/ni sekretar .svoJoJnjakov IVa/ter AJei.scJJerger je oJ maja Ja//e večkrat izpostavi/ to zaJtevo ter se pri tem sk/iceva/ na vse g/asnejs'i tozaJevni ..RnjmacJ Jem Vater/anJ ČAferreicJ" ik/ic po očetnjavi Avstriji) iz Južne Eiro/ske. Ra k/ic v resnici priJaja kaj-paJa iz krogov južnotiro/skiJ sfre/cev, Jesničarke nemškona-ciona/ne organizacije, katere se uraJna avstrijska po/itika v g/avnem izogiJa. Za svobodnjake so ti krogi očitno samoumevni ideološki in politični partner. Predarl-ska FPO je celo konkretizirala zahtevo po priključitvi Južne Tirolske kot 10. zvezne dežele k Avstriji. Z enakimi zahtevami je Haider že pred meseci nastopal na prireditvah po Južnem Tirolskem, kamor ga je večkrat povabila tudi mladinska organizacija Južnotirolske ljudske stranke (SVP)! Njeno vodstvo je te izjave zavrnilo in obsodilo. V začetku junija je generalni sekretar FPO Meisch-berger predstavil program svobodjaškega delovnega krožka za Južno Tirolsko s sedmimi točkami. V prvi je ugotovitev, da je pravica do samoodločbe Južnih Tirolcev neizpodbitna človeška pravica. Druga točka je še bolj jasna: ..Južnotirolski paket in izjava o prenehanju spora se glede na aktualni razvoj v Evropi zdita pravno, gospodarstvo in politično zastare- la". Svobodnjaki so napovedali, da bodo glede uresničitve pravice do samoodločbe Južne Tirolske pozvali avstrijsko zvezno vlado, da tozadevno ukrepa. Pred ozadjem aktualnih dogodkov so take zahteve primerne kajpada le za zaostritev odnosov med Italijo in Avstrijo. To vsekakor ogroža tudi vse, kar je politična diplomacija tako z avstrijske kot italijanske strani v preteklih letih pozitivnega dosegla za izboljšanje položaja nemško govorečega prebivalstva na Južnem Tirolskem. Na vsak način pa blokira nadaljnje poskuse reševanja nekaterih ..starih", a ne zastarelih problemov. Halj anske oblasti zdaj spet z večjo vnemo zasledujejo bivše akterje bombnih atentatov na Južnem Tirolskem, kot je to pred kratkim pokazala aretacija tirolskega turističnega menedžerja Kliera. Ševardnadze dobesedno V dunajskem Forumu Schwarzenberg, inštituciji Zveze avstrijskih industrialcev, je bivši sovjetski zunanji minister spektakularno pozval sovjetske demokratične opozicijske sile, naj se proti komunistom združijo v eni straki. Sovjetska KP je medtem proti Ševardnadzeju uvedla izločilni postopek. Kaj takega se še ni zgodilo: vodilni in kot bivši zunanji minister mednarodno sloveči funkcionar poziva k ustanovitvi stranke, ki naj bi se uprla še vedno vodilni komunistični partiji. Ševardnadze je govoril o težavnem napredovanju perestrojke in preobrazbe gospodarstva. Dobesedno je dejal: ..Problem je v tem, da je bil sedanji parlament izvoljen v času, ko je ..tržišče" bila še prepovedana beseda. Med zakonodajalci je zelo malo tržnih ljudi in pristašev gospodarske preobrazbe. Spremembe morajo priti preko zakonov, če bodo zakonodajalci sprejeli tržno usmeritev v svoji orientaciji. Samo od sebe se to ne bo zgodilo, ali pa vsaj ne tako kmalu. Zaželeno pa je, da ta proces pospešimo. V parlament je treba vključiti ljudi, ki imajo naprednejšo orientacijo, ljudi z novim mišljenjem, ki se novega ne bojijo, skratka prave obnovitelje. To pa bo mogoče le, če bo v državi delovala močna, organizirana demokratična stranka. To povem na Dunaju prvič, in to prav tu. To mora biti osnova za združitev vseh reformskih demokratičnih sil. Pod sedanjimi pogoji mora to biti državna stranka, ki gradi na konfederacijskih osnovah. Člani take stranke so lahko vsi demokratično misleči ljudje, ne glede na to, v kateri stranki so bili prej ali so še zdaj. Glavno je, da ima ta stranka natančen in za volilce razumljiv akcijski program. Zdi se mi, da so minili tisti časi, ko je stranka lahko pri volitvah zmagala z negativnim programom - mi smo proti temu in onemu... Stranka, ki hoče pri prihodnjih volitvah zmagati - in te bodo verjetno prihodnje leto - bo morala v svojem programu povedati, za kaj je in tudi kako namerava konkretno ukrepati, na kakšen način se bo posvetila finančnim, materialnim področjem, stimulaciji naraščanja proizvodnje..." LSch. SLOVENSKI HEUTE !M DieSeite fur unsere deutschsprachigen Leser/innen VES1MK S!owen!Scher Ku!turminister Dr. Capuder besuchte Karnten Der Kulturminister der Republik Slowenien Dr. Andrej Capuder fuhrte vergan-genen Montag in Klagen-furt/Celovec intensive Ge-sprache liber einen verstark-ten Kulturaustausch zwi-schen Karnten und Slowe-nien und Moglichkeiten der Forderung der slowenischen Kultur in Karnten. Capuders Gesprachspartner waren ei-nerseits Vertreter der beiden zentralen Kulturverbande der Karntner S!owenen, an-dererseits der Kulturreferent des Landes, Dr. Peter Am-brozy. Die erzielten Ergeb-nisse wurden von allen Ge-sprachspartnern als positiv bezeichnet, Capuder, der die Rolle der slowenischen Volksgruppe als besonders wertvoll flir eine erfolgreiche Kooperation zwischen Karnten und Slowenien hervor-hob, sprach davon, daB mit dem Gesprach ein zweiter Karawankentunnel auf dem Gebiet der kulturellen Zu-sammenarbeit durchbrochen worden sei. Viersprachiges Buch Die Verlage Edizioni Braitan, Brazzano, Italien und Hermagoras/Mohorjeva, Klagenfurt/Celovec, haben kiirzlich das viersprachige friulanisch-italienisch-slowe-nisch-deutsche Buch "El Scu-viarzimi Furlan/Scoprirmi Friulano/Ich bin ein Friula-ner/Kako sem v sebi odkrival Furlana" herausgebracht. Beirat: Gemeinsame Sitzung von S!owenen und Ungarn Auf Vorschlag der Vorsit-zenden der Beirate flir die slowenische und die ungari-sche Volksgruppe findet am Freitag, dem 21. Juni in Oberwart/Borta/Selsoor erst-mals eine gemeinsame Sit-zung der beiden Volksgrup-penbeirate statt. Auf der Tagesordnung stehen neben der Erorterung der Moglichkeiten der Zusammenarbeit der beiden Volksgruppen noch die Veranstaltung eines Volksgruppengipfels mit Kanzlcr und Vizekanzler so-wie Meinungen zum „Modell Pernthaler". 1102 Maturanten am BG und BRG fur S)owenen! Am Slowenischen Gymna-sium in Klagcnfurt/Celovec legten in der vergangenen Woche 31 von insgesamt 35 angetretenen Kandidaten er-folgreich die Matura ab. Da-mit hat sich die Zahl der Ma-turanten am BG und BRG fur Slowenen auf insgesamt 1102erhoht. Mit Auszeichnung maturi-erten Jana Jelen, Tomaž Nessmann, Monika Novak (8.A - Klassenvorstand Prof. Ivana Kampuš), sowie Matija Kampuš, Karl Hren und Katja Prutej (8.B - Klassenvorstand OSR Prof. Dr. Maria Spieler). Die beiden Zentralorgani-sationcn der Karntner Slowe-nen gaben aus gegebenem AnlaB einen Empfang flir die erfolgreichen Maturanten. Gemeinschaftsurtaube mit Stowenisch-und itaiienisch-Sprachkursen Der Club tre popoli - Ver-ein zur Forderung der Zusammenarbeit in der Alpen-Adria-Region - hat in den beiden vergangenen Jahren Gemcinschaftsurlaube am Wochciner See/Bohinjsko jezero und in Silvi Marina mit Slowenisch- bzw. Italienisch - Sprachkursen veranstaltet. Diese Kurse haben ein durch-wegs positives Echo gefun-den, sodaB sie im heurigen Jahr wicderholt werden. Die Kurse werden zu Selbstkosten durch die Teil-nehmcr finanziert, sodaB sie naturgemaB bci einer groBc-ren Tcilnehmerzahl glinstigcr gestaltet wcrden konnen. Unter dem Motto ..Karntner temen die Sprachen der Nachbarn" findet vom Sonn-tag, dem 21. 7. bis Samstag, dem 3. 8. 1991 der Slowe-nischkurs am Wochcincr Sce oder in Untcrkarntcn statt, bzw. vom Sonntag, dem 25. 8. bis Samstag, dem 7. 9. 1991 der Italienischkurs in Silvi Marina bei Pescara. Die Sprachkurse umfassen 3 Stunden Unterricht taglich durch native speaker mit Uni-versitatsabschluB fur alle Al-tersstufen. Vorgesehen sind vier Leistungsgruppen ein-schlieBlich Anfiingcr. Auskunfte und Anmeldun-gen: flir den Italienischkurs bei Frau Gerda Diwald, 9073 Viktring, Emil-Hdlzl-Wcg 4, Tel.: 0463/292103; fur den Slowenischkurs bci Frau Erika Jaklitsch, 9020 Klagen-furt, Deutenhofenstr. 12, Tel : 0463/516046. Dr. Hetena Verde) neues Mitgtied im Siowenenbeirat Im Beirat flir die sloweni-sche Volksgruppe wird es bci der nachstcn Sitzung zu einem Wechscl kommen. Anstclle des Mitgliedes Dr. Janko Malte wird Dr. Helena Verdcl (wie Malte Vorstands-mitglied des Slowenischen Kulturverbandes) in den Bci-rat einziehen. Pozitiven razvoj društva ,,Naš otrok" /Va začerAa mašeča )nm)a )e v r/voran/ 5/omsAovcga doma v Mo/;or/cG A/s/ pofeAa/ rc č/n/ oAčn/ zbor r/rasfca ,,/Vas ofroA", A/ že 74 /er vzdržuje dvojezični oirožAi vrtec v Ce/ovcu. Dve vzgojde/jici in pomočnica vodijo vrtec s 35 otroci v dve/t sAap/-nab. /z pro.stor.sAib raz/ogov pa dražtvo ne more sprejeti več otroA. Kot Aažejo podatAi, so morab /etos prav iz tega raz/oga odA/oniri nad 75 prrjav. Zanimanje za dvojezični vrtec je v Ce/ovcu s/ej Ao prej ve/iAo. Marija Šikoronja je med drugim poročala o uspešnem delovanju vrtca, o nadaljnjem izobraževanju vzgojiteljic in vzajemnem sodelovanju s starši. Z veseljem je ugotovila, da je društvu doslej še vsako leto uspelo zbrati potrebna gmotna sredstva za neovirano delovanje dvojezičnega vrtca in se ob tej priliki zahvalila vsem podpornikom. Iz poročila tajnika Janka Merkača je bilo med drugim razvidno, da je deželna vlada po nekaterih adaptacijah odobrila vodenje dveh skupin. S tem si je društvo zagotovilo tudi subvencijo za drugo skupino. Dolgoletni tajnik Janko Merkač, ki pa za odborniško mesto ni več kandidiral, se je spomnil, kako se je leta 1976 sestala skupina zavzetnih ljudi in začela „sanjati o otroškem vrtcu, o slovenskem pouku in začela delovati". O vzpodbudnem razvoju vrtca je lahko poročala tudi blagajničarka Magda Wede-nig. ki je opozorila na to, da društvo ta čas deluje še brez kreditov. O smotrih vzgojnega dela v dvojezičnem vrtcu pa je poročala voditeljica Irena Bre- žjak, ki skupaj z Angelo Ku-chling in Angeliko Smrečnik razvija pestro življenje v vrtcu. Posebno pomembna je kajpada jezikovna vzgoja, pri tem pa seveda ne smejo biti prikrajšana druga področja vzgojnovarstvenega dela. Pri glasbeni vzgoji jim pomaga še Marja Feinig, v pravljični svet pa otroke v določenih urah vabi „teta pravljica" Rožica Pušnik, ki je na občnem zboru spregovorila tudi o pomenu pripovedovanja pravljic. V prihodnji mandatni dobi bodo v upravnem odboru delovali: predsednica Marija Šikoronja, podpredsednica dr. Rožica Pušnik, tajnik dr. Franc Merkač, blagajničarka Magda Wedenig, dr. Pavel Apovnik, mag. Zala Breit-fuB-Inzko, inž. Veronika Grilc-Rutar, mag. Ivica Kampuš in mag. Franc Valenti-nitsch. Nadzorni odbor pa sestavljajo Gabrijela Hobel, mag. Mojca Uršič in Christa Zwitter, razsodišče pa Regina Kunčič in mag. Alenka Weber. Prizadeti in integracija Inštitut za nadaljnje izobraževanje na celovški univerzi prireja pod geslom „Dosto-janstvo človeka je nedeljivo" tri prireditve o vprašanju integracije in/ali terapije. Cilj so novi impulzi, da se tudi Koroška končno vključi v vseavstrijski integracijski proces, ki je v drugih zveznih deželah že v polnem teku. Poseben poudarek velja integraciji prizadetih ter prikaz, kakšne so možnosti, npr. na področju „glasbene terapije". Niz prireditev se začne v petek, 21. junija ob 19.30 uri na celovški univerzi z javno diskusijo na temo „lntegra-cija prizadetih za premagovanje medčloveških baricr", drugi in tretji del pa bo 27. junija posvečen integrativni glasbeni terapiji ter njenim oblikam v Avstriji in njeni vlogi za integracijo (od 14.30 do 17.30 in ob 19.30). Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentprimožu vahina KONCERTA v počastitev obletnic J. Gallusa in W.A. Mozarta Na sporedu bodo „Kr6nungsmcssc" W.A. Mozarta in Gallusovi moteti v soboto, 29. 6. ob 20. uri v farni cerkvi v Šentprimožu in v nedeljo, 30. 6. ob 20. uri v farni cerkvi v Škocijanu Izvajalci: mešani zbor SPD ..Danica" Orkester Slovenske filharmonije Solisti: Mika Kaiyama - sopran Waltraud Muchcr - alt Gcrhard Hochschsvcdner- tenor Gerd Kenda-bas Jože Smrekar - orgle Dirigent: Stanko Polzer Gostuje: Oktet Suha KULTURNE NOVICE Literarno branje Pri Jfokinu Avstrijsko društvo pisateljev in Kulturno društvo Pri Joklnu sta prejšnji petek priredila literarno branje, na katerem so iz svojih del brali dr. Štefka Vavti, Egyd Gstattner in Kristijan Močilnik. Večer je bil dobro obiskan, poslušalcem pa je omogočil zanimiv vpogled v ustvarjalnost treh koroških literatov. Dnevi kabareta v Beljaku Kulturni forum Beljak prireja od danes do 26. junija Dneve kabareta s sodelujočimi z Dunaja in Celovca. Na prvi predstavi bo danes nastopil dunajski kabaretist Thomas Maurer („Bis dorthinaus"), v petek pa je na sporedu produkcija „Hermanns- Schlacht" Klausa Pieberja in Ulija Bree. V ponedeljek, 24. junija bo nastop Candy-Sisters z „Entertai-ning Off Broadway", dneve kabareta pa bo zaključil Alexander Kuchin-ka iz Celovca s predstavo „Schwarz, aber ehrlich". Vse priredtive se začnejo ob 20.30 uri v Paracelso-vem dvorišču na glavnem trguvBeljaku. Knjige za naše dvojezične otroške vrtce Predsednik in podpredsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubjani, Bogo Grafenauer in Stane Uršič, sta v otroškem vrtcu „Naš otrok" v Celovcu predstavnicam vseh devetih dvojezičnih otroških vrtcev na Koroškem predala za otroke primerne knjige, ki jih je klub zbral v ljubljanskih knjigarnah. 15. Bachmannova nagrada 15. literarno branje za nagrado Ingcborg Bach-mann, ki ga prirejata deželni studio ORF ter mesto Celovec bo letos od 25. do 30. junija. Nagradni sklad bo letos nad 430.000 šilingov, saj bodo poleg Bachmannovc nagrade (150.000) podelili še nagrado dežele Koroške (100.000), nagrado Ernsta Willncrja (70.000) ter tri štipendije v skupni višini 114.000 šilingov. Iz Avstrije sc bodo tekmovanja udeležili trije avtorji (Michael Ebert, Ulrike Langle in Wolfgang Mdrth,iz Koroške pa tokrat nihče). Literarno branje bo neposredno ^prenašala televizijska postaja Sat 3, obširnejšo poročilo o ,.dnevih nemško govoreče literature" pa bosta pripravila tudi TV-Slovcnija in RAL VEST) Koncert kot užitek Akademski pevski zbor Tone Tomšič (na sliki) je že večkrat gostoval na Koroškem, predvsem tesne stike pa ima z Železno Kaplo, kjer skoraj vsako leto gostuje s svojim najnovejšim sporedom. Tudi letos so pevci in pevke pripravili izredno zahteven spored, s katerim so se v kapelski farni cerkvi poklonili 400. obletnici Jakoba Petelina-Gallusa. Že uvodoma je kapelski župnik Poldej Zunder opozoril na izredno kakovost zbora, predvsem pa se je članom APZ zahvalil za pripravljenost, da z izbranim petjem tudi letos obogatijo kulturno dejavnost. Med navzočimi sta bila tudi kapelski župan dr. Dieter Haller, ki je prevzel tudi častno pokroviteljstvo za jubilejni koncert, ter kot zastopnik škofa msgr. Krištof, kateremu je Poldej Zunder še posebej čestital k njegovi biserni maši. Še posebej razveseljivo pa je bilo, da je ubranemu petju prisluhnilo tudi mnogo turistov. Pretek// teden so /Ivsfr/jske zvezne že/ezn/ce predsfav;/e novo ponudbo; ze/en/ v/a k se je po/n v/sok/fi gostov odpe//a/ v Ljub/jano, povratni obisk S/ovencev v Be//aku pa je napovedan za mesec ju///. "Preživite iep dan v Beijaku in Ljubijani!" Razprava o okrajnem gtavarstvu v Borovijah se nadaljuje Župan mestne občine Borovlje dr. Helmut Krainer sporoča, da bo vprašanje preselitve okrajnega glavarstva za Celovec-dežela v Borovlje predmet razprave na prihodnji seji upravne skupnosti okraja Celovec-dežela. Kot smo že poročali, je boroveljski občinski svet na svoji zadnji seji soglasno sprejel zahtevo, da se v Borovljah ustanovi vsaj ekspozitura okrajnega glavarstva. Otoški župan Lanner je to zahtevo ostro in odločno zavrnil. Koroški OGB za nove vsebine v DS Aipe-Jadran Koroški predsednik in tajnik Avstrijske sindikalne zveze Adam Unterrieder in Gcrhard Hauscnblas sta se na zasedanju komisije za socialna vprašanja v okviru Delovne skupnosti Alpc-Jadran zavzela za reforme ter nove vsebine v tem gibanju. Poudarila sta, daje DS doslej zanemarjala interese delovnih ljudi, komisija za socilano vprašanja pa da bo morala postati bolj iniciativna, predvsem na področju izobraževanja ter ukrepov proti brezposelnosti. Izrekla sta sc tudi za sprejem svobodnih sindikatov na Madžarskem, Hrvaškem ter v Sloveniji v sindikalno skupnost Alpe-Jadran. Javni nastopi giasbene šole Oddelka Sveče in Šentjanž - 15. 6. 1991 oh 18.00 uri v Svečah pri Adamu; Oddelek Slomškov dom -19. h. 1991 ob lb.00 uri v Slomškovem domu; Oddelek Modcstov dom -19. 6. 1991 ob 19.30 uri v Modcstovem domu; Oddelki Šcntprimož, Globasnica. Dohrla vas - 19. 6. 1991 ob 19.00 v Kulturnem domu v Šcntprimožu. Velika družina zelenih vlakov se je povečala za novega člana: Avstrijske zvezne železnice ter Želežniško gospodarstvo Ljubljana sta 2. junija uvedla novo povezavo, namreč Beljak - Ljubljana oz. Ljubjana - Beljak s povabilom Korošcem in prebivalcem Slovenije, da preživijo en dan v enem od teh mest. Vozni red zelenega vlaka je premišljeno izbran in prirejen Lep jubilej Toni Amrusch, p. d. Močnik, je te dni praznoval 35-let-nico mežnarjenja v šentjakobski farni cerkvi. Ob jubileju so mu farani izrekli prisrčno zahvalo in mu zaželeli še mnogo let. potrebam in željam potnikov. Vlak vozi vsak dan, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, odhod in povratek pa sta urejena tako, da potnik lahko ves dan uživa prijetnosti tega ali onega mesta. Tudi cena je ugodna, saj stane vozovnica Beljak - Ljubljana in nazaj 280 šilingov, ista cena seveda velja za obratno relacijo. Tako Beljačani kot Ljubljančani so poskrbeli za dodatno simpatično potezo: v nekaterih beljaških oz. ljubljanskih restavracijah in hotelih bodo potniki zelenega vlaka imeli na osnovi vozovnice popust pri njihovih storitvah. Torej: Korošci in Slovenci, izkoristite novo priložnost in preživite lep dan v Ljubljani oz. v Beljaku! Uspešno delo z mladimi glasbeniki G/ajhena m/aJ/na Ljab/jane (GA/L) /e Z?//a Mj/aaov-/)caa prcJ 25. /eh /a or/ reda/ Je/a/e mer/ m/ar//m/ g/ashe-a;7r; /a g/ajbea/m ohe/astvoa? v Č/aM/aa/ /a far// zaaaj. Pogovarja// jmo je z ajea/ai prer/ser/a/kora Vožeroai Haa/roai. Kdaj je bila GML ustanovljena in kdo so njeni člani? Koliko časa ste že predsednik GML? Kot rečeno, je bila Ljubljanska GML ustanovljena pred 25. leti, kasneje so se ustanavljale še druge Glasbene mladine po drugih mestih Slovenije in kot strešna organizacija je nastala tudi Glasbena mladina Slovenije. Čeprav so Glasbene mladine organizirane kot društva, nimajo pravega članstva - na eni strani so redki aktivisti, na drugi strani po širok krog ozave-denega ali neozavedenega mladega glasbenega občinstva. Predsednik GML sem pet let, kar je preveč in premalo hkrati, ker bi bilo prav, da bi že našli koga drugega, ob tem pa pomislim, kako neizmerne so potrebe v Ljubljani po tem, čemur služi GML. Sam sem glasbeni starešinec za razliko od drugih glasbenomladincev. Se pa ne sramujem svojih let, ki hkrati pomenijo tudi izkušnje - teh je res veliko, toda še vedno premalo. Moja funkcija je častna in z njo zelo dopolnjujem zakladnico svojih izkušenj. Katere večje aktivnosti ste izvedii v ietošnjem ietu? Imamo več področij dela. Prvo bi bilo prirejanje glasbenih dogodkov za široko javnost, katerih bo v 1. 1991 okrog 100. Nobena od teh prireditev ne bo stereotipna, vsaka bo skrbno organizacijsko pripravljena. Posebno pozornost posvečamo avditoriju s tem, da poskrbimo tudi za mlado občinstvo iz osnovnih in srednjih šol ter tudi od drugod. Lahko se pohvalimo, da imajo vse naše prireditve zelo veliko predvsem mladih poslušalcev. Drugo področje je posebna ponudba vzgojnokultur-nih prireditev za šole, katerih bo v letošnjem letu med 50 in 80. Naša stalna akcija je glasbena značka, katero Jože Humer bo tudi letos osvojilo kakih 3.500 osnovnošolcev. Značka obsega šest zahtevnostnih stopenj in sicer so to štirje violinski in dva basovska ključka. Izredno pa smo ponosni na mešani zbor ljubljanskih srednješolcev „Veter", katerega smo ustanovili 1.1989 in ima za seboj že svojo prvo koncertno sezono, gostovanje na mednarodnem mladinskem zborovskem festivalu v Olomucu in gostitve drugih zborov. V ta namen občasno izdajamo tudi notne zvezke za otroške zbore s klavirsko spremljavo kot sta npr. „Za mlada srca, za mlada grla" in "Prijateljček Mozart". Vsebino teh zvezkov skupno predelamo na vsakoletnem srečanju otroških zborov v sodelovanju v Zvezo kulturnih organizacij Slovenije in Zavodom za šolstvo. Zelo uspela je tudi orgelska transverzala, t.j. ciklus devetih koncertov, katerega je zasnoval Dalibor Miklavčič, od letos študent orgel na dunajski visoki šoli pri prof. Haselbocku. To transverzalo je spodbudilo I. evropsko tekmovanje mladih organistov, ki je bilo 1. 1989 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na teh vsakomesečnih koncertih so od januarja dalje nastopili v različnih ljubljanskih cerkvah mladi organisti iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Češke in celo iz Japonske. V marcu smo priredili tudi zelo uspeli solidarnostni koncert „Srečno pot, Zoran", na katerem je ljubljanski pianist Zoran Škrinjar s kolegi pred nabito polno veliko dvorano Slovenske filharmonije igral mladim in malo manj mladim poslušalcem. Čisti izkupiček koncerta je bil na-menjan stroškom operacije Zoranovih oči v Havani na Kubi. Ljubljansko občinstvo je pokazalo presenetljivo visoko stopnjo solidarnosti. Kako si predstavljate sodelovanje z zamejci? Za v bodoče si želimo predvsem še več sodelovanja, saj s tržaškimi Slovenci še zelo dobro sodelujemo. Enakega sodelovanja si želimo tudi s koroškimi Slovenci, katerim bi želeli predstaviti predvsem naš zbor „Veter". Seveda si želimo recipročnosti in smo pripravljeni povabiti soroden slovenski koroški zbor in seveda tudi učence slovenske glasbene šole v Ljubljano in s tem utrjevati enoten slovenski kulturni prostor tu in onstran Karavank. Lovro Sodja Datum Kraj PRIREDITVE Priredite!) Četrtek, v domu SUKANJE NA STEKLO ZA NAPRSNE Sodatitas 20.6. v Tinjah ZAPONKE 14.00 Vodi: Erika Maite Petek. na teniškem TENIŠKI TURNIR SLOVENSKIH NOVINARJEV Gtobaški časopis 21.6. igrišču - nato prijatetjsko srečanje 14.00 vGtobasnici Petek. v kutturnem domu LETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE Gtasbena šota 21.6. na Radišah Nastopajo: učenci vseh oddetkov m dirigenti 19.00 zborovodske šote Petek, pri Jerebu KEGLJANJE NA NARAVNEM KEGLJIŠČU AtpskiktubObir 21.6. na Obirskem do nedetje. 23.6. Sobota. v Gospodinjski ZAKLJUČNA PRIREDITEV Gospodinjska 22.6., 15.00 šoti Ogted razstave šotskih izdetkov. petje, baiet šota Nedetja v Šentpetru 23.6.,14.00 in 16.00 Ponedetjek. v domu 10 LET MEDJUGORJE -diapredavanje Sodatias 24.6. v Tinjah Predava: dr. Kurt Knotzinger 20.00 Nedetja. v farni dvorani KDO NAJ ZSTOPA KOROŠKE SLOVENCE? Katoiiška prosveta 30.6. v Šentjakobu Diskutirata: dr. Marjan Sturm in dr. Pavei Apovnik 20.00 Nedetja, v domu OGLED PASIJONA V ŠMARJETI NA GRA- Sodatitas 30.6 v Tinjah DIŠČANSKEM Vodi: Jože Kope,n,g RAZSTAVE CELOVEC - Pri Joklnu - Jože Ciuha, grafike (do 20. 6.), Zorka VVeiss-Lois-kandl (otvoritev: 21.6., 20.00) - ORF-studio - Anna Biela, tekstilije (do 19.6.) - Galerija delavske zbornice - Magarethe Mischkulnig, sanjarije (do 20. 6.) - Univerza - Christos Souliotis, rdečice in akvareli (do 22. 6.) - Galerija Carinthia - Franz Grabmayr, plesne slike (do 29. 6.) - Galerija v stolpu - Irena Polanec, slike - Dom umetnikov - Elin Riedinger, moda-objekt-performance (do 6.7.) TINJE - Galerija Tinje - Dainese, olje na platnu, do 4.7. ROŽEK - Galerija Rožek - Konrad Koller, oljne slike in risbe (do 30. 6.) IZLETI tzobraievaino potovanje v Niedersachsen in severno Nemčijo organizira Dom v Tinjah od 22. do 29. jutija. Vodita: Johann Sturm in Jože Kopeinig. tztet na Hochwurzen in Dachstein - od 22. do 23. junija 1991.Na Hochwurznu bo Stovensko ptaninsko društvo predato zvon prijateijstva. tnformacije in prijave: Hanzej Lesjak, tet: 04274/35342. Treking v Kenijo in Tanzanijo - od 17. decembra 1991 do 6. januarja 1992. Prijave sprejma Jožko tgerc. te). 04230/657. študijsko potovanje v ČSFR organizira Dom v Tinjah od 8. do 13. jutija 1991 Vodita: dr. Grete Schmidt in dr. Jože Kopeinig. Rešitev prejšnje križanke 'j 2^3 / 3(7 7* C 'D L. '4 AT. 4 3/ A/ č? 4 "(2 /E' -4 4 4 0 / / 0 MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 14.6.1991 dobite (šil.) plačate (šil.) za 1 ameriški dolar $ 12,50 13,00 za 1 angieški funt S 20,35 21,15 za 100 franc, frankov f 204,00 212,00 za 100 ital. iir Lit 0,93 0,97 za 100 dinarjev DiN 30,00 50,00 za 100 švic. frankov sfr 808,00 836,00 za100holand. guidnov Hfi 614,00 636,00 za 100 nemških mark DM 692,00 714,00 Posredujeta: Posojilnica-Bank, ZveZa-Bank, Cetovec SLOVENSK.H Nadstrankarski VESTNIK Urvdništvo/Rcdaktion: Tarviscr StraBe !6, 9020 Cetovcc/Kta-gcnfurt. Avstrija. Teiefon 0463/514300-30 do 34. teieks 422086 ZSO. teiefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/BIattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot. Andrej Mohar Izdajatelj in zaiožnik/Herausgeber und Verieger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Tarviscr StraBe 16.9020 Celo-vcc/Klagenfurt. telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071. I isk/I)ruck: Založniška in tiskarska družba zo j Drava. Tarviscr StraBe 16. 9020 Cclovee/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/50566. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071 Ogtasi/Anzeigen: Tarviscr StraBe 16. 9020 Celovcc/Klagcnfurt. Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071. Zastopstvu za Jugosiavijo: AD1T d o o.. Vodnikova 133. 61000 Ljubljana. Slovenija telefoni: 061/555-524 (komercialna) 061 554-045.061/557-185 (centrala), telefaks: 061/555-343. SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Mikschallee 4, telefon (0 463) 32385 - 9020 Celovec ..KULTURA ERJAVEC Aleš : Kultura kot alibi : knjiga opozarja na pomembne probleme pri obravnavanju kulture in na dileme, ki ob tem nastajajo -Ljubljana : Komunist. - 143 str. - (Marksizem in sodobnost) HRUŠOVSKY [gor: Dialektika biti in kulture : razpravlja na ontološki ravni o enakopravnosti dialektike in človekove kulture. - Ljubljana : Slovenska matica. - 206 str. -(Filozofska knjižnica ; zv. 2) KERŠEVAN Marko : Reli gija in slovenska kultura : ljudska religioznost, civilna religija in ateizem v Sloveniji. - Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete : Partizanska knjiga. - 180 str. - (Zbirka Znanstveni tisk) KULTURA !N ZNANOST v narodnoosvobidilnem boju in revoluciji: ponatis prispevkov slovenskoh avtorjev na simpoziju v Strugi 1981. -Lj.: Državna založba Slovenije, 1984. -100 str. VOLFAND Jože : O kulurni politiki in kulturni vzgoji : vprašanja kulture in imetno-sti... - Ljubljana : Zavod SRS za šolstvo. - 142 str. - (Novi vidiki ; 27) A H t7 U) 20 21 (42) Joker: 570635 b.j. 211 X21 2!2 !2X Stava: 2:6. 4:0. 2:0. 2:2 b. J. Jubi!ej na Tratnikovem domu Kulturni dnevi v Veiikovcu s slovensko udeležbo V Velikovcu še do 30. junija potekajo kulturni dnevi pod geslom ..Tangente 91". Prisoten je tudi slovenski element, saj sta kulturno društvo ..Lipa" ter šolske sestre iz Šentruperta v nedeljo priredila dobro obiskan koncert ob 40-letnici smrti Jakoba Gallusa-Petclina, prihodnjo nedeljo (23. junij, 19.00.) pa bo vernisaža razstave Gustava Januša in Rudija Bcnčtika v Jakobovi kapelici. V vrh večdnevne kulturne prireditve pa spadata tudi podijska diskusija na temo ..Je negovanje tradicije še potreba časa?" ter nastop enega najbolj znanih predstavnikov Dunajske avantgarde H. C. Artmanna v soboto, 29. junija ob 19.30 uri. LELHNCE. Na Tratnikovem domu v Lcdincah je bilo pred nekaj dnevi vse živo. Hišni gospodar Martin Rcss-mann je slavil svoj šestdeseti življenjski jubilej. Zbrali so se cerkveni pevci iz Pečnice., MoPZ „Jepa-Baško jezero" ter sorodniki, da počastijo slavljenca, ki je dolga leta prizadevno deloval tako na cerkvenem kot narodnopolitičnem, kulturnem in gospodarskem področju. Po očetu je podedoval Tratnikovo kmetijo, si zbral svojo življenjsko družico na Pečnikovem in kmalu je mladi rod zaživel na tem zavednem domu. Martin je bil že od svojih mladih let z vsem srcem predan slovenski pesmi in je tako že kaj kmalu po vrnitvi iz izscljcništva prevzel cerkveni zbor, prepeval pri nekdanjih Baških fantih. vmes pa ta zbor tudi vodil. Bolezen ga je v zadnjem času močno ovirala, a kot prava kmečka korenina je prebolel tudi te nevšečnosti, ki pa so mu vendar pustile sledove. Njegovi pevski tovariši so se mu torej oddolžili z ljubljeno domačo pesmijo, se z besedami zahvale spomnili njegovih prizadevanj ter mu podarili lep. iz lesa izrezljan Marijin kip ter sliko Baških fantov iz ustavnovih let. Tudi župnik Jurij Buch se je pridružil besedam in željam ter Tratnikovo hišo označil kot močan steber cerkvenega in narodnega življenja. Odbornica SPD „Jepa Baško-jezcro" pa je podčrtala predvsem vsestransko prizadevnost stavljenca in tudi vseh ostalih družinskih članov za kulturno delovanje. Predstavnik Zveze slovenskih izseljencev je v kratkem spominu orisal rod pod Jcpo, ki tudi v najtežjem času ni klonil pred sovražno silo. Za centralni kulturni organizaciji sta spregovorila Hanzi Wciss za SPZ in dr. Janko Zcrzer za KKZ. Slavljencu sta izrazila zahvalo za dolgoletno delovanje in prizadevanje. E.Č. P()S()J!LN!CA BANK PODJUNA r z z o j v Dobrti vasi išče mladega, dinamičnega sodelavca z opravljenimi strokovnimi izpiti za zanimivo in odgovorno delo v glavni hiši naše banke. Angažiranosti ustrezna plača! Pogoj je znanje obeh deželnih jezikov. Vaše pismo s kratkim življenjepisom in dokazili pričakujemo na naslov P()S().!!LN!CA BANK PODJUNA, 9141 Dohrla vas, Pliberška cesta 6. SR 19.6. 10.30 Nevidni; 12.10 Zunanjepolitični report; 13.35 Zahodno od Santa Feja; 15.00 Otroški spored: 16.10 Kot pes in mač ka; 17.10 VVurlitzer; 18.05 Me. ženske; 18.30 Sever in jug; 19.20 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Mnogi ljubijo vroče; 22.10 Pogledi s strani. 17.00 Zavarovana družba; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Policijska inšpekcija 1; 18.30 Ključavnična luknja; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Ljuba Jelena; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Spomini: Rosa Jochmann; 23.30 Večerni šport; nato Čas v sliki. 9.00 2iv žav; 9.55 Si lahko sposodiva vašega moža?; 11.35 Ingverjevo drevo; 16.30 Sova. pon.; 17.55 Poslovne informacije; 18.00 Dnevnik; 18.05 Klub Klobuk; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Zmajevo leto; 22.30 Dnevnik; 22.55 Sova: Alf, Taggart; 0.15 Video strani. ČE 20.6. 13.35 Zahodno od Santa Feja; 14.00 Kung Fu; 15.00 Otroški spored: 15.30 Oddaja za najmlajše; 17.10 VVurlitzer; 18.05 Mi; 18.30 Sever in jug; 19.20 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Zveneča Avstrija; 21.20 Pogledi s strani; 21.30 Izdajalci umirajo počasi; 0.50 Čas v sliki. 17.15 Pametni osli; 18.00 Policijska inšpekcija 1; 18.30 Povej resnico; 18.55 Lotto - studio; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.00 Trailer; 21.30 Pozor, kultura; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Klub 2. 9.00 Benji; 9.20 VCityju; 10.10 Slovenci v zamejstvu; 16.55 Sova, pon.; 17.55 Poslovne informacije; 18.05 Mozaik; 18.35 Spored za otroke; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Christabel; 21.10 Tednik; 22.10 Dnevnik: 22.35 Sova: Vi ste pa najbrž njen mož; 0.00 Video strani. PE 21.6. 12.15 Notranjepolitični report; 13.35 Zahodno od Santa Feja; 15.00 Otroški spored; 15.30 Oddaja za najmlajše; 17.10 VVurlitzer; 18.30 Sever in jug; 19.20 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 šport; 20.15 Eurocops; 21.15 Pogledi s strani; 21.25 Izdajalci umirajo počasi; 23.10 Večerni šport. 16.00 Nastop starih mojstrov; 18.00 Policijska inšpekcija 1; 18.30 Milijonsko kolo; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 22. junija 1941; 21.45 Posenosti znanosti; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Umba-barauma; 22.35 Spitting Truth; 23.30 Spitting Image. 9.00 Sorodniki iz Lazin; 9.25 Christabel; 15.25 Tednik; 18.00 Dnevnik; 18.05 Spored za otroke; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Razglednica Clivea Jamesa; 21.15 V Cityju; 22.30 Sova: Dragi John, Umor po knjigi, Skrivni kabaret. SO 22.6. 13.35 Njena velika preizkušnja; 15.15 Comedy Capers; 15.30 Otroški spored; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.10 Trivial Pursuit; 18.30 Sever in jug; 19.20 Dobesedno; 19.30 čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Družinski praznik; 21.50 Model in vohun; 22.35 Davilec iz Beverly Hillsa; 0.15 Vsi pridemo v nebesa. 15.00 Glasba sosedov; 16.00 Iz parlamenta; 17.00 Nagrada Ingeborg Bachmann; 17.45 Kdo me želi; 18.00 Policijska inšpekcija; 18.30 Alpe-Adria-magazin; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Irma La Douce; 22.30 Čas v sliki; 22.35 Večerni šport. 9.00 Radovedni Taček; 11.25 Zgodbe iz školjke; 16.00 Vojna svetov; 17.20 Sova, pon.; 18.00 Dnevnik: 18.05 Spored za otroke; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Utrip; 20.35 Titanic; 22.05 Dnevnik; 22.30 Sova: Na zdravje! Twin Peaks; 1.20 Video strani. NE 23.6. 12.30 Orientacija; 13.35 Ločene postelje; 15.30 Otroški spored; 15.35 The Real Ghoas-tbusters;16.10 Kraljestvo miru; 17.10 X-Large; 18.30 Sever in jug; 19.15 Lotto - žreb; 19.30 čas v sliki: 19.48 Šport; 20.15 Top spot; 21.30 Za lep svet: propaganda in umetnost; 22.20 Gost na lovu; 23.55 Čas v sliki. 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Slike iz Avstrije; 14.15 Pravljični lažnivec; 15.00 Svilene ceste morja; 15.45 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Policijsak inšpekcija 1; 19.00 Avstrija danes; 19.30 čas v sliki; 20.15 Srčni viharji; 21.55 čas v sliki; 22.00 Inšpektor Clouseau; 23.45 Chicaoo1930. 10.45 Boljše življenje; 12.00 Obzorja duha; 12.30 Tabor slov. pevskih zborov; 14.40 Saga o Forsytih; 15.30 Sova. pon.; 17.00 Dnevnik; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Zgodilo se je na današnji dan; 20.50 Zdravo; 22.10 Dnevnik; 22.35 Sova: Full House, Cam-pion; 23.55 Video strani. PO 24.6. 15.00 Otroški spored; 15.30 Oddaja za najmlajše; 16.35 Ding dong; 17.10 VVurlitzer; 18.05 Mi; 18.30 Sever in jug; 19.20 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 šport; 20.15 šport v ponedeljek; 21.15 Pogledi s strani; 21.25 Hunter; 22.15 Zadnji dnevi v Keniji; 0.00 Chicago 1930; 0.45 Čas v sliki. 19.45 Skupno smo močni; 17.30 LindenstraBe; 18.00 Policijska inšpekcija 1; 18.30 Maksimalno veselje; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Gozdarska hiša Falke-nau; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Kompas; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Novi študij v Evropi. 9.00 Mozaik; 9.40 MPZ Celje 89; 15.05 Zdravo; 16.30 Sova, pon.; 18.00 Dnevnik; 18.05 Mozaik; 18.35 Spored za otroke; 18.45 Radovedni Taček; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Ta veseli dan ali Matiček se ženi; 22.15 Dnevnik; 23.25 Sova: Simpsonovi, Campion; 0.45 Video strani. T0 25.6. 14.00 VValtonovi; 15.00 Otroški spored; 15.30 Oddaja za najmlajše: 17.10 VVurlitzer; 18.05 Mi; 18.30 Sever in jug; 19.20 Novo v znanosti; 19.30 čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Sestre noči: hijene; 21.07 Pogledi s strani; 21.15 Priča obtožbe; 23.05 Chicago 1930; 23.50 Praznik jazza: Raab 91. 17.00 Tiskani mediji; 17.30 Orientacija; 18.00 Policijska inšpekcija 1; 18.30 Dobro si tulil, lev; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Jolly Joker; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Klub 2. 9.00 Zgodbe iz školjke; 16.30 Sova, pon.; 17.55 Poslovne informacije; 18.00 Dnevnik; 18.05 Spored za otroke; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Ingverjevo drevo; 21.10 novosti založb; 21.20 Marlboro Musič Show; 21.55 Dnevnik; 22.20 Sova: Pujsovi dosjeji; 23.40 Video strani. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Sreda, 19.6. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 Koncert Gallusovih zborov -1 Četrtek, 20.6. Rož - Podjuna - Zilja TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV Tradicionalna prireditev se je tako trdno zasidrala v delovne načrte naših zborov, da je postala že kar narodni običaj, ki si ga pevci enostavno ne dajo odvzeti. Mnogim zborom pomeni edino priložnost v letu, ko se, praznično napravljeni in slovesno razpoloženi, podajo na potovanje Šentvid pri Stični. Zato predstavlja ta prireditev ne samo kakovostni prikaz zborovstva, ampak priložnost za srečanja ob pesmi in za vesela doživetja. Veseli del je namreč tisti, ki je TV kameram oziroma TV občinstvu skrit: generalka! Takrat se pevci tudi pošalijo in zato pričakajo dobre volje začetek prenosa, ko se je treba zresniti in dati vse od sebe, čeprav čas okoli poldneva niti približno ni najprimernejši za petje na prostem. Petek, 21.6. Zvočno pismo Sobota, 22.6. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 23.6. 6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (dr. A. Kajžnik) 18.10 -19.00 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 24.6. Matura - kaj sedaj? Torek, 25.6. Partnerski magazin Letošnji pevski tabor bo podoben prejšnjim. Uvodnim fanfaram bo sledil nagovor predsednika Tabora Marjana Kotarja, po petju himne bo spregovoril slavnostni govornik, sporedu skladb, ki jih bodo izmenično izvajali združeni mešani, moški in ženski zbori (Aljažev Triglav, Jenkova Lipa, Tomčeva Pomlad, pa Jadransko morje A. Hajdriha in druge, vse od Vilharjeve Po jezeru in Ipavčeve Slovenec sem) se bo pridružil še spored pesmi v izvedbi zamejskih zborov. Neposredni prenos bo v nedeljo. 23. junija ob 12.30 na prvem programu TVS. Bruji z novim programom na Koroškem „KROWODNROCK" v soboto, 22. 6. 1991, 20.00, „Haus der Heimat", Miklavčevem Prireditelj: SPZ in KUMST v nedeljo, 23. 6. 1991, 20.30, Open air/koncert na prostem pred ljudsko šolo v Bilčovsu (ob slabem vremenu v avli) Prireditelji: SPZ, SPD ..Bilka' v Bilčovsu, SPD ..Kočna" v Svečah, SPD Šentjanž v Rožu, SPD ..Edinost" v Škofičah. MePZ „Mojcej" v Šentilju Ta skupina, ki jo sestavljajo Hrvati, Madžari in nemško govoreči iz Gradiščanske, je na svoj način rešila manjšinski problem: brez moraliziranja povejo naravnost, kaj je Gradiščanska in ob njej tudi Avstrija: delo, migracija, kultura Hrvatov in njihova pojemajoča narodna zavest na Gradiščanskem so teme glasbenih ritmov. Letovanje otrok v Poreču Koordinacijski odbor za letovanje otrok na morju sporoča, da bo letos letovanje v Poreču od 14. do 25 julija. Cena za 12-dnevno bivanje znaša 2.100 šilingov. Prijavnice in podrobnejše informacije dobite pri Milki Kokot, Tarviserstr. 16,9020 Celovec, tel.: 0463/514300/40. Koordinacijski odbor za to letovanje vabi vzgojitelje/ice, ki naj se za sodelovanje prijavijo na isti naslov. STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠENTRUPERTU PRI VELIKOVCU Vas prisrčno vabi na zaMjučno prireditev in ogled šolskih izdelkov Ogled razstave: v soboto, 22. junija 1991, od 14. ure, v nedeljo, 23. junija 1991, do 18. ure Kulturni spored: Petje in balet Pozdrav: g. ravn. Mirko Srienc Igra: Misterij o sv. Hildegardi Dramatiziral: prof. Mirko Mahnič Režija: g. dekan Peter Sticker Začetek prireditve v soboto ob 15. uri in v nedeljo ob 14. in 16. uri Med zaključno prireditivjo bodo dekleta prodajala različne izdelke v prid lačnim in zaradi pomanjkanja trpečim. OBJAVA Zavod šo!skih sester v Šentpetru sporoča, da ho SPREJEMNI IZPIT na Višji šoli za gospodarske poklice 3. julija 1991 ob 8.Ob uri. Obenem obvešča tiste starše, ki so iz katerih koli razlogov zamudili februarski rok, da so prijave še možne. Isto velja seveda tudi za l-letno gospodinjsko šolo. V ta namen naj se telefonsko ali pisno povežejo z ravnateljstvom. Višja šola Sentpeter, 9184 Šentjakob, tel.: 04253/343. Pliberk spet !ahko upa Izredna borba Koroški prvak Pliberk je v kvalifikacijski tekmi proti FlaviaSolvi sicer povedel z 1 : 0, toda potem so skoraj eno uro igrali le gostje. Logična posledica je bila, da so izenačili, nato pa bili zmagi dosti bližji kot domačini. Vendar so Pliberčani v drugem polčasu celo preboleli izpad svojega režiserja Kristijana Wo!bla, ki je s prostim strelom v prečko vzorno pripravil prvi zadetek, in z izredno borbenostjo in požrtvovalnostjo še uspeli. Na koncu gladko zmago (3 : 1) so si zagotovili v zadnjih desetih minutah, ko sta Hober in Dlopst še dvakrat premagala sicer dobrega vratarja gostov Hanschekowitscha. Zdaj ima Pliberk spet možnost za vstop v drugo zvezno ligo, vendar bo moral na tujem proti Flavii doseči vsaj remi, kar pa bo zagotovo zelo težko, saj ima Flavia tudi vnete navijače (kakih 500 se jih je pripeljalo celo v Pliberk). F/orsf Oofb/e/fner (/evo) je zac/e/ v črno Spodnja iiga-vzhod 1 Treibach 26 16 9 1 61:29 41 2. Vetrinj 26 12 13 1 46:19 37 26 12 9 5 58:28 33 4Žrelec 26 11 11 4 49:27 33 26 10 9 7 45:38 29 6.Rožek 26 10 5 11 45:51 25 7.Bi!čovs 26 8 7 11 33:40 23 8.0berglan 26 8 7 11 47:60 23 26 6 9 11 30:38 21 26 6 9 11 36:58 21 11. ASV Celovec 26 6 8 12 43:58 20 12. Mostič 26 6 8 12 35:53 20 26 4 11 11 29:39 19 14. Ruda 26 4 11 11 32:51 19 1. razred D 1. ŽeleznaKapla 2617 6 3 45:20 40 2. Grebinj 26 16 7 3 43:13 39 3. Met!ova 26 13 10 3 30:23 36 4. Dobr!avas 26 15 5 6 30:32 35 5. Frantschach 26 15 4 7 48:35 34 6. Pokrče 26 13 7 6 36:24 33 7.St.Michae!/L. 26 8 9 9 42:32 25 8. Galicija 26 7 9 10 43:43 23 9. Šentpavel 26 6 8 12 29:51 20 10. Giobasnica 26 6 7 13 44:53 19 11. Šmihel 26 3 12 11 30:41 18 12. Labot 26 8 2 16 34:61 18 13. Reichenfels 26 4 4 18 24:52 12 14. Sinča vas 26 3 6 17 26:62 12 Marjan Šmid (na stiki) bo za Mitanom Oražctom drugi igratec, ki odhaja iz vrst SAK h ktubu, ki igra v L zvezni hgi. Branko Etsncr, ki ima na skrbi naraščaj dunajske Austrie, je Marjanu namreč po koncu koroškega prvenstva ponudi), da se pridruži avstrijskemu prvaku. Šmid bo ponudbo sprejet, saj pravi: „Ktic Etsnerja in dunajske Austrie pomeni zame vetik športni uspeh, hkrati pa tudi možnost, ki jo žetim izkoristiti. SLOVENSKI VESTNIK ŠPORT Zlati čevelj Darko Pančev, igratec Crvene zvezde iz Beograda,je v zadnji prvenstveni tekmi v Tuzti dosege) dva zadetka in tako postat najbotjši strelec v Evropi. S tem je osvojit tudi mednarodno nagrado „ztati čevelj", saj je s 34 zadetki prehitet največja tekmeca, turškega reprezentanta Tanjuga Cotaka in slovaškega legionarja pri Tirotu Vaclava Daneka. Slavje Kaplečanov Veliko slavje je bilo v Železni Kapli, saj je domače moštvo premagalo Labot s 3 : 1 (goli: Preschern 2, Rozman) in tako postalo prvak L razreda D. Prihodnje leto bodo Kapelčani igrali torej v spodnji ligi, kar je doslej največji uspeh tega kluba. Seveda je bil uspeha najbolj vesel trener Jože Fera, ki je svojo ekipo po slabem začetku znal izredno motivirati. 2. razred E 1. šmarjeta 24 21 3 0 78:8 45 2* Sele 24 15 4 5 65:20 34 3. DSG Borovlje 24 14 4 6 64:27 32 4. Pošta 24 14 4 6 57:31 32 24 12 5 7 59:30 29 24 11 4 9 43:44 26 24 11 3 10 42:31 25 24 8 5 11 46:64 21 24 7 7 10 44:73 21 lO.Zihpolje 24 5 8 11 26:52 18 24 5 6 13 32:43 16 12.Poreče 24 2 4 18 28:97 8 13.H6rzendorf 24 1 3 20 24:88 5 Z remijem (1:1) proti Reichenfelsu se je od svojih navijačev poslovil Šmihet, medtem ko je Globasnica izgubila v Galiciji z 1 : 2, Dobrla vas pa je podlegla v Metlovi z 0 : 3 in zasedla četrto mesto. V zadnjem kolu prvenstva spodnje lige-vzhod je padla tudi zadnja odločitev: Ruda je podlegla v Liebenfelsu z 0 : 1 in bo prihodnje leto igrala spet v L razredu. Nekoliko bolj srečni so bili igralci St. Leonhar-da, ki so se z remijem proti Vetrinju(l : 1) rešili na predzadnje mesto in morajo zdaj odigrati odločilno tekmo s predzadnjim iz spodnje lige-zahod, Sachsenburgom. Zmagovalec te tekme bo po vsej verjetnosti ostal v spodnji hgi. Pesem za nogometaše Z?enny AnJersson, et(en (zmet/ nay'(7o(/ z/ta-n/(? vve&kt/i pop.yAVaJafe//ev, (to /vnn(ncvnn farair/a za etvn/j.skn nogometne /trven.stvn v /tn/atč/a/čva (etn aa .Šved.skem vt/.svnV /to.se-(ten pečar. /Vekc(nn/7' ^(n.sbe/nk .sVov/te skn-/aae A Z? Z? A (to aatareč ^otapoa(ra( spoznavno nteZotZt/o za Eč/Z?6) '92. „Zanimiva naloga," je povedal Benny Adersson in nadaljeval: „Ne samo, da se navdušujem za nogomet, mikajo me projekti, ki presegajo vsakdanjik." Benny Andersson je v obdobju največje slave ABBA, sredi sedemdesetih tet, skupaj z Bjor-nom Utvaeusom skom-ponirat vrsto uspešnih metodij, ki so obkrožite svet, in evergreenov. Sedaj je star 44 let. Praznične fanfare za evropsko prvenstvo niso prvi glasbeni stik Bennyja Anderssona s športom. Že teta 1981 je skomponirat metodijo za svetovno hokejsko prvenstvo in minuto teto, na svetovnih konjeniških igrah v Stockhotmu, je bit Upp tih kampTommyja Kor-berga tudi izpod njegovega peresa. Le 45 sekund ima Benny Andersson za svojo natogo EURO '92 na votjo. Tudi za preizkušenega profesionalca to ni posel, ki bi ga opravit v petih minutah. „To je prav tako težko, kot skomponirati pravo pesem," trdi Benny Andersson. „Septem-bra bo metodija nared, čez potetje imam torej še nekaj časa zanjo." H.U. NOGOMETNO OGLEDALO Pliberk - Flavia Solva 3 :1 (1:1) Pliberk, 1500 gledalcev, sodnik Steindl (povprečen); postava Pliberka: Jesse; Wuntschek, Habernig, Seebacher, Rossmann;Urnik, Dlopst, Rothleitner (78. Knauder), Wolbl (46 Hutter); Hober, Škof. Goli za Pliberk: Rothleitner (21.), Hober (80.), Dlopst (89.). Treibach-Bilčovs 5:4(3:2) Treibach, 350 gledalcev, sodnik Mitterbock (dober); postava Bilčovsa: Schaunig; Schlemitz, J Kuess, F. Quantschnig(76. Krainer), W.Kuess; Ogris, Hobel, Stojilkovski, Kogetnik; A. Quantschnig, Weichboth Goli za Bilčovs: A Ouantschnig (15., 29., 67.), Kogetnik (55.). Ostali rezultati: Liebenfels - Ruda 1: 0, Žrelec -Žitara vas 2:0, Šentandraž - Rožek 3 :0, Bad St. Leonhard - Vetrinj 1:1, Mostič - ASV Cetovec 0 : 0, Velikovec - Oberglan 3:1. Rezultati 1. razreda D: Železna Kapla - Labot 3:1, Galicija - Globasnica 2 : 2, Metlova - Dobrla vas 3 : 0, Frant-schach - Pokrče 2 : 0, Šmihet - Reichenfets 1:1, Sinča vas - St. Michael/L. 1:1, Šentpavel - Gre-binj0:3. Sele - DSG Borovlje 1:1 Sele, 150 gledatcev, got za Sele: Hribernik. Prvak koroške nogometne //ge.* PZ/berk Koroški prvaki 1991 Koroška liga: Piiberk Spodnja iiga-vzhod: Treibach Spodnja tiga-zahod: Lendorf !. razred A: ASV Lienz 1. razred B: Podktošter t. razred C: Kotmara vas !. razred )): Železna Kapla 2. razred A: NuBdorf/D. 2. razred B: Malta 2. razred C: Hleiberg 2. razred D: Metnitztal 2. razred E: Šmarjeta v Rožu 2. razred E: St. Stefan/L.