GLAS LETO XXIII. ŠT. 20 (1082) / TRST, GORICA ČETRTEK, 31. MAJA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Krizi ni videti konca nedeljo zvečer, 27. maja, smo bili v Ita- liji priča dramatičnemu preobratu, ki je vso Italijo in seveda zato tudi nas poti- snil v še globljo politično krizo. Ko je že vse kazalo, da bo po 84 dneh po parlamentarnih volitvah Italija le dobila vlado, ki naj bi jo sestavljali Liga in Gibanje petih zvezd, mandatar naj bi bil prof. Giu- seppe Conte, je predsednik države Sergio Mattarella zavrnil to možnost, Conte pa mu je zato vrnil mandat za sestavo nove vlade. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je v svojem resnem, jedrnatem nagovoru v nedeljo zvečer vsem Italijanom povedal, da ni mogel sprejeti imenovanja ekonomista Paola Savone za gospodarskega ministra, ker mora sam po ustavi skrbeti za blaginjo vseh Italijanov, za njihove prihranke in je tudi dejal, da bi vsak izstop iz evrskega ob- močja pomenil za Italijo pravo katastrofo. Prof. Paolo Savona, ki ima 81 let, je sicer mednarodno uveljavljen gospodarstvenik, a je zadnja leta postal izjemno kritičen do Evropske unije, še posebej do vloge Nemčije v njej, kot tudi do same evropske valute. Salvinijeva Liga, ki je Savono pre- dlagala za ministra, ni hotela menjati kan- didata, Ligo je podprl tudi vodja Gibanja petih zvezd Di Maio, predsednik Mattarella se je še ob šestih zvečer v nedeljo sestal z voditeljema, da bi ju prepričal, a vse zaman. Po Mattarellovi izjavi, da bo sam predlagal Carla Cottarellija za mandatarja tehnične vlade, ki naj vodi Italijo do jesenskih po- novnih parlamentarnih volitev, so seveda sledila obtoževanja, Di Maio je že v nedeljo zvečer zahteval uvedbo postopka za odsta- vitev predsednika republike Sergia Matta- relle (gre za t. i. "impeachment"), podobni glasovi se pojavljajo tudi od drugod. Salvini je neposredno po televiziji govoril o tem, da je predsednik države ukradel pravico do demokratično izvoljene vlade, govorilo se je tudi o “močnih silah”, ki da dejansko v Italiji vladajo. Medtem ko to pišemo, še ni jasno, kako bo. Salvini sam govori o tem, da bi z Gibanjem petih zvezd tudi na prihodnjih volitvah so- delovali, Berlusconi pa seveda ponuja svoje videnje politike in samega sebe nekje na vodilnem položaju. Jasno je, da bomo šli jeseni na nove volitve, če Cottarelli ne prej- me zaupnice s svojo tehnično vlado; kako in s kom bo kdo sodeloval, bomo videli sproti, politika naj bi bila umetnost možne- ga, v Italiji to še posebej velja. Človek se ne more znebiti vtisa, da smo vo- livci že dolgo ujetniki vseh strank, le-te pa ujetnice borze, finančnih lobijev, tržnih (ne) zakonitosti, jasno pa je, da se je poli- tična slika v Italiji popolnoma spremenila. Če zapišemo, da smo teh političnih spletk siti, takoj obveljamo za populiste, a bomo vseeno to zapisali. Za slovensko narodno skupnost v Italiji je dodaten udarec tudi to, da bo iz senata pred prihodnjimi volitvami morala oditi tudi edina Slovenka v italijanskem parlamentu prof. Tatjana Rojc in vprašanje je, ali bomo ponovno imeli srečo, da bomo na prihod- njih volitvah, ki bodo itak popolnoma no- va zgodba, ponovno izvolili slovensko kan- didatko. V 30 let na Sveti Gori 30 let po prvem skupnem romanju so se verniki koprske škofije in goriške nadškofije spet srečali na Sv. Gori 5 Dan mladinske ustvarjalnosti Mladi pesniki in pisatelji s Tržaškega nagrajeni na literarnem natečaju, posvečenem Ivanu Cankarju 11 Naturopatski nasveti Z veseljem objavljamo 200. številko rubrike z nasveti naturopatinje Erike Brajnik, naše zveste sodelavke 14 Na tekmovanju v Arezzu Zbora Emil Komel odlična! ladinski pevski zbor Emil Komel, ki ga vodi Damijana Čevdek, in Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel, ki ga vodi David Bandelj, sta minuli konec tedna nastopila na tekmovanju za otroške in mladinske zbore v Arezzu (“Nuove voci per Guido”) in oba dosegla imeniten uspeh, saj sta oba zasedla prvo mesto v svojih kategorijah in si tako pridobila povabilo organizatorjev za novembrsko prestižno pevsko tekmovanje v Arezzu. Mlade pevke in pevci, ki jih vodi Damijana Čevdek in jih je na klavirju spremljala Eva Dolinšek, so prejeli 96 točk in so bili tako po številu točk najbolje ocenjen zbor tekmovanja v Toskani. Dekleta in fantje, ki pa pojejo pod vodstvom Davida Bandlja, so prejeli 93 točk. / str. 2 M www.noviglas.eu Duhovniško posvečenje Prazničen dan za Cerkev v Trstu soboto, 2. junija, bo za tržaško Cerkev in zlasti za slovenske vernike v njej posebno lep dan. Škof msgr. Crepaldi bo namreč v katedrali sv. Justa v Trstu podelil mašniško posvečenje šestim kandidatom. Med njimi je tudi Tomaž Kunaver, ki ga verniki iz župnije sv. Ivana že dobro poznajo. V njihovi sredi bo 3. maja pel novo mašo. / str. 3 V Na Trgu Evrope 15. junija 2018 “Trg povezuje, spoznajmo se!” redi skupnega goriškega trga je predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice Franca Padovan (na sliki) v navzočnosti goriškega župana Ziberne in župana mestne občine Nova Gorica Arčona ter ravnateljice SCGV Emil Komel Alessandre Schettino predstavila dogodek, ki bo na meji potekal 15. junija. / str. 7 S Zlati “komelovci” v Arezzu Svet okrog nas31. maja 20182 Povejmo na glas Je populizem res zaustavljen? Barbara Riman prevzela vodenje Zveze slovenske manjšine na Hrvaškem Prizadevala si bo za nadaljnje dobro delovanje kupščina Zveze slovenskih društev na Hrvaškem je za novo predsednico izvolila zgodovinarko Barbaro Riman iz kulturno-prosvetnega društva Bazovica z Reke. Z njeno izvolit- vijo se bo sedež zveze vrnil iz Za- greba na Reko, kjer je že bil od ustanovitve leta 1992 do leta 1996. Dosedanji dolgoletni pred- sednik Darko Šonc je bil izvoljen za častnega predsednika. Rima- nova je nov obraz na čelu zveze Slovencev na Hrvaškem po 23 le- tih, v katerih je bil prvi mož slo- venske skupnosti Šonc. Prva žen- ska na čelu zveze je v pogovoru za STA povedala, da za delovanje zveze ne vidi težav v tem, da se- dež ne bo več v Zagrebu, v kate- rem živi največ pripadnikov slo- venske manjšine. Poudarila je, da so na skupščini v Zagrebu izvolili tudi njeno namestnico Jasmino Dlačić, ki je podpredsednica društva Bazovica, ter še tri člane predsedstva zveze, ki so iz Zagre- ba, Pulja in Splita. Imajo tudi se- demčlanski upravni odbor, v ka- terem so člani različnih sloven- skih društev. Rimanova pričaku- je, da bodo imeli zelo dobro medsebojno komunikacijo. De- jala je, da si bosta z namestnico predvsem prizadevali za nadalje- vanje tradicionalnih aktivnosti zveze na Hrvaškem, kot tudi za S čim večjo udeležbo mladih Slo- vencev v 16 slovenskih društvih, ki delujejo na Hrvaškem. Med prednostnimi nalogami novega vodstva zveze je izpostavila načrte za sodelovanje pri EU pro- jektih, posebej ko gre za mlade. Več prostora za slovensko manjšino bodo poskusili prido- biti v hrvaških medijih, “da bi se večinsko prebivalstvo zavedalo obstoja slovenske manjšine”. “Dejansko niti Slovenci v Slove- niji ne vedo, da so Slovenci manjšina na Hrvaškem ter da imajo svoja kulturna društva”, je dejala Rimanova, ki je zaposlena v reški podružnici ljubljanskega inštituta za narodnostna vprašanja. Poleg tega se namera- vajo seznaniti s težavami sloven- skih društev in iskati rešitve. Po- skusili bodo okrepiti tudi sodelo- vanje s poslanko Ermino Lekaj Prljeskaj, ki v hrvaškem parla- mentu predstavlja albansko, bošnjaško, črnogorsko, make- donsko in slovensko manjšino. Rimanova je rojena na Reki leta 1981, kjer je končala filozofsko fakulteto. Doktorirala je na podi- plomskem študiju zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2006 je bila sprejeta kot mla- da raziskovalka v projektu Slo- venci v Istri, Kvarnerju in Gorske- mu kotarju v 20. stoletju na inšti- tutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Od najstniških let je bi- la članica upravnega odbora društva Bazovica, ki jo je tudi pre- dlagalo kot edino predsedniško kandidatko na skupščini zveze Slovencev. Novi predsednici Zveze sloven- skih društev na Hrvaškem je čestitke poslal deželni predsed- nik SSO Walter Bandelj in ji zaželel dobro ter uspešno delo. Ob tem je izrazil upanje, da bi na- daljevala in še nadgradila uspešno sodelovanje med orga- nizacijama tudi v širšem kontek- stu in v sklopu Slomaka. Kot predstavnica mlajšega rodu Slo- vencev je s prevzemom odgovor- ne funkcije vrstnikom lahko zgled v matični domovini in za- mejstvu, je zapisal Bandelj. Pismo predsednikov SSO in SKGZ predsednikoma Pahorju in Mattarelli Za jamčeno zastopstvo Slovencev v senatu! redsednika Rudi Pavšič, SKGZ, in Walter Bandelj, SSO, sta pisala predsednikoma držav Sergiu Mattarelli in Borutu Pahorju v zvezi z izvolitvijo slovenskega predstavnika v italijanski parlament: “Spoštovana predsednika, slovenska narodna skupnost v Italiji je z velikim zadovoljstvom pozdravila izvolitev slovenske senatorke Tatjane Rojc na listi Demokratske stranke. Ta stranka in njene predhodnice so v povojnem času vedno poskrbele, da je predstavnik naše narodne skupnosti sedel v poslanski zbornici oz. senatu. Doslej smo našo prisotnost v italijanskem parlamentu zagotovili izključno zaradi naklonjenosti strank levosredinskega loka. Vloga slovenskih predstavnikov v Rimu je bila vedno P pomembna, saj so velikostorili v prid naši narodniskupnosti, širši deželni stvarnosti in ne nazadnje v podporo povezovanju čezmejnega prostora ter za krepitev dobrosedskih odnosov med Italijo in Slovenijo. Spoštovana predsednika, resno naju skrbi, ali bomo v prihodnosti lahko še računali na predragoceno slovensko prisotnost v rimskem parlamentu. Prepričana sva, da bi si morala naša narodna skupnost po institucionalno-državniški poti zagotoviti mesto tako v senatu kot tudi v poslanski zbornici, v spoštovanju specifične norme zaščitnega zakona za slovensko manjšino iz leta 2001. Formulacija samega zakona pa ne zagotavlja zajamčene izvolitve, kot velja za pripadnike nemške manjšine v Gornjem Poadižju ter za Francoze v Dolini Aosta. Ker obstaja možnost, da bi zdajšnja mandatna doba trajala manj od po zakonu predvidenega časa in da bi medtem v ta volilni zakon lahko vnesli določene spremembe, je pomembno, da bi upoštevali tudi možnost večje slovenske parlamentarne gotovosti. Spoštovana predsednika, najine poglede glede prisotnosti slovenskih predstavnikov v italijanskem parlamentu in v zvezi z nastankom novega volilnega zakona sva izrazila tudi predsednikoma senata in poslanske zbornice. Istočasno pa sva prepričana, da bova lahko računala tudi na Vajino pomoč in prizadevanje zato, da bo slovenska narodna skupnost v Italiji še vedno lahko primerno zastopana v parlamentu”. eto predsednika italijanske republike Mattarelle na možno vlado Gibanja pe- tih zvezd in Lige je močno odjeknil in v bistvu odprl eno samo vprašanje: ali je s tem populizem v Italiji res zaustavljen ali pa se obeta njegov še prodornejši pohod? Ali se bo- do torej zadeve umirile ali bomo imeli oprav- ka z razgibanimi časi, ki bodo širše odmevali? Ne smemo namreč pozabiti, da je Italija med največjimi državami Evropske unije, ki bo zato čutila takšne ali drugačne posledice. O popu- lizmu sicer nimamo dobrega mnenja, čeprav se večkrat točno ne ve, kaj je s to besedo mišljeno. Slej ko prej ga je prvi udejanjil madžarski predsednik Orban, pred nedavnim ga je s svojim nastopom, izražanjem in name- rami dvignil na dosti višjo raven ameriški predsednik Trump. V čem se torej kaže ta po- pulizem kot nasprotje vsaki umirjenosti in premišljenosti? V tem, da gradi na nemiru v ljudeh, podpihuje njihov strah in stopnjuje že prisoten občutek ogroženosti. Vse to počne z govorico lažnih resnic, ki potvarjajo dejstva, a jo ljudje začuda sprejemajo, tako da bi lahko rekli, kako dandanes v politiki umirjen nastop žal nima več kot toliko odziva. Dalje ta popu- lizem povzdiguje ljubezen le do lastnega na- roda, “najprej Amerika”, “najprej Italija” in tako naprej, se torej prikazuje kot vrednota, ki skrbi za narodovo identiteto, v resnici pa uvel- javlja vse ostrejše ukrepe, jih sproža sunkovito ter spodkopava še tisti mir, ki smo ga bili do- slej deležni. Krepi torej egoizem narodov in držav, nas vrača v času nazaj in podira tiste že uveljavljene oblike sodelovanja in povezovan- ja, ki edino lahko preprečujejo rast nespora- zumov in celo konfliktov. In ta populizem je v Italiji 4. marca dobil veliko ljudsko podporo, tako da sta ostrejša Liga in manj razvidno Gi- banje petih zvezd dobila več kot polovico par- lamentarni sedežev. In zdaj se je predsednik republike - očitno pod vplivom opominov Evropske unije - odločil, da ne dopusti njune vlade, kljub temu da se je medtem podpora zmagovitima strankama povečala za deset od- stotkov. Z drugimi besedami: tri petine voliv- cev si je preprečeno vlado želelo. Se bodo v takšni situacije zadeve umirile, ali bo trenutno ustavljeni populizem dobil nov in še močnejši zamah, saj se lahko sklicuje na podrejenost najvišje institucije in s tem celotne Italije v odnosu do Evropske unije? Sklicuje se tudi na siceršnjo premajhno vlogo v družbi evropskih držav in zahteva Evropo z novimi pravili. Eno pa je gotovo: naj gledamo na populizem upra- vičeno z zelo kritičnimi očmi, ne smemo pre- zreti temeljnega dejstva, da se mnogi in zares mnogi opredeljujejo zanj ne zaradi njegovega programa, ampak iz želje po novem, želje po spremembi, želje po hitrejšem obratu v pri- hodnost in predvsem želje po odločnejšem reševanju problemov sedanjosti, kar je gotovo pomenljivo. In ta želja se očitno veže prav na populistično politiko, tako da ni izključeno, da bo ta na naslednjih volitvah še močnejša. Janez Povše V ladinski zbor Emil Komel je na tek- movanju pod vodstvom Damijane Čevdek zapel Kje so tiste stezice Črta Sojarja Voglarja, Ave verum Maria Lanara ter Sonce - Odhod Damijana Močnika, medtem ko so pevke in pevci Mešanega mladinskega zbora Emil Komel pod vodstvom Davida Ban- dlja zapeli O magnum mysterum Andreja Ma- korja, Svoboda v snu Patricka Quaggiata ter Šurka je Tisa, ki jo je priredila Mojca Prus. Dirigentki Damijani Čevdek, dirigentu Davidu Bandlju ter njunim pevkam in pevcem gredo naše iskrene čestitke, saj sta prvi mesti na zah- tevnem tekmovanju v Arezzu ponoven dokaz, da dirigenta in pevke ter pevci dobro delajo in zato upravičeno žanjejo uspehe! M bmočje Alpe-Jadran po- vezuje tri regije: avstrij- sko Koroško, Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino. Do konca prve svetovne vojne, leta 1918, so bile omenjene dežele združene v eni sami državi. Ta- kratne državne meje so nato na- redile svoje, dokler jih niso z vključitvijo v Evropsko unijo do- končno odpravili. Pomembno je spoštovati zgodovinski spomin vseh pripadnikov teh dežel, le ta- ko bomo lahko prišli do soglasne- ga sožitja. Na konferenci, ki je potekala v sredo, 23. maja, v prostorih Tržaškega knjižnega središča, so predstavili projekt o mirovni re- giji Alpe-Jadran. Na njej so opisali dokument o perspektivi miru in sožitja na območju Alpe-Jadran. Projekt je nastal na pobudo delov- ne skupine, pri kateri so bili ak- tivno soudeleženi tudi predstav- niki Slovenske kulturno-gospo- darske zveze iz Trsta in Unije Ita- lijanov iz Slovenije. Poleg navede- nih so delovno skupino sestavlja- le še nekatere slovenske organizacije iz Koroške ter Hei- matdienst. Cilj projekta je zelo O pomemben: zgladitev starih kon-fliktov med narodi. Na predstavit-vi je beseda tekla o še odprtih pro- blemih iz preteklosti. Zastopniki organizacij, znanstveniki in posa- mezniki so zato sklenili, da se bo- do o kočljivih vprašanjih pogo- varjali odprto. Upoštevali so ljudi različnih političnih usmeritev in starostnih skupin. Prva razprava se je začela na Koroškem in se na- to razširila tudi na druge dežele območja Alpe-Jadran. Organizatorji so na srečanju raz- krili, da pripravljajo na Tromeji večji dogodek ob koncu prve sve- tovne vojne. Na posvetu so sode- lovali Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, predsednik Zveze sloven- skih organizacij iz Koroške Mar- jan Sturm, predsednik Heimat- diensta Josef Feldner, predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul, Danijel Grafenauer, član Kluba koroških Slovencev, ter koordina- torja projekta Jan Brousek in Mit- ja Žigar. Sturm in Feldner sta spregovorila o skupni počastitvi padlih Mai- strovih borcev za slovensko sever- no mejo kot tudi nemško-avstrij- skih Heimwehrov (bramborcev), ki počivajo na poko- pališču v Velikovcu v Avstriji. V ospredju projekta sta spošto- vanje kulture in ko- rektno obravnavanje zgodovin- skih dejstev, brez revizionizmov. Omenjeni projekt se naslanja rav- no na moč besed, kajti zgodovine ne moremo preoblikovati, s po- govorom pa lahko veliko do- sežemo. Prisotne je pozdravila v imenu slovenskega generalnega konzu- lata v Trstu konzulka Tanja Mljač, ki je poudarila pomen tega pro- jekta za politične odnose sloven- ske države. Odobravanje je izrekel tudi novoizvoljeni deželni svetnik Danilo Slokar (Severna liga), ki mu je prisotnost štirijezičnosti v naši deželi zelo pri srcu. Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij, je izposta- vil sodelovanje z istrskimi ezuli in izrazil potrebo po morebitni širit- vi projekta tudi na druga območja dežel Alpe-Jadrana. Rudi Pavšič je izpostavil nujnost takega projekta, če želimo nasta- viti nove osnove za skupno in uspešno prihodnost naših obmej- nih dežel. Poudaril je tudi zgodo- vinski dogodek, vezan na bazo- viške junake, ki bi ga morali v da- našnjem času drugače tolmačiti. Marko Manin Srečanje v Tržaškem knjižnem središču Mirovna regija Alpe -Jadran Prihodnji ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v Trstu bo 4. junija posvečen zanimivi študij i o daljni preteklosti sedanje Slovenije. Celje (Celeia) je bilo drugo najpomembnejše mesto keltskega Noriškega kraljestva. Leta 15 pr. Kr. so ga zasedli Rimljani. Kmalu je dobilo municipalne pravice in v 2. stoletju doseglo svoj največji vzpon. Do danes je bilo odkritih več kot 500 popolnih ali delnih latinskih napisov na kamnitih spomenikih, ki strokovnjaku veliko povedo o pomenu Celja in okolice ter o zanimivem prepletanju domačih imen, božanstev in ikonografije starega prebivalstva ter novosti, ki so jih prinesli rimski uradniki, vojaki in duhovniki. Vse napise je strokovno obdelala doc. dr. Julijana Visočnik v angleško pisani študiji The Roman Inscriptions from Celeia and its Ager, ki je v lanski jeseni izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Avtorica je zaposlena v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, predava pa še na univerzah v Novi Gorici in Ljubljani. O zanimivi preteklosti našega prostora se bo z njo na ponedeljkovem večeru pogovarjal vodja arhiva dr. France Dolinar. Začetek ob 20.30. O rimski preteklosti današnje Slovenije S 1. strani Zbora Komel odlična! David BandeljDamijana Čevdek Jug Aktualno 31. maja 2018 3 škofijskem bogoslov- nem semenišču Redem- ptoris Mater v Domu bla- grov v Trstu že osmo leto živi To- maž Kunaver. Tržaški škof Cre- paldi ga bo v soboto, 2. junija 2018, posvetil v duhovnika. Po rodu je iz Ljubljane, iz župnije Sveti Križ na Žalah, po izobrazbi diplomiran programer, star 34 let. Na Neokatehumenski poti je odkril svoj poklic in živo Cerkev. In zdaj je pripravljen darovati svoje življenje Jezusu in bratom. Kakšen delež je imela pri vašem poklicu družina? Prihajam iz tradicionalno kato- liške družine. Imam dve starejši sestri. Ko sem bil star trinajst let, je srednja stopila v samostan klaris. Najprej je bila v Nazarjah, trenutno je v Turnišču v Prek- murju. Njena radikalna odločitev me je močno nagovo- rila. Tudi zaradi nje sem veliko razmišljal o tem, kaj je Božja vol- ja zame, kam me Bog kliče. Naj- bolj pa mi je pomagala Neoka- tehumenska pot. Ko sem bil star 17 let, sem poslušal t. i. kateheze in stopil v to skupnost. Obisko- val sem center za poklice, kjer so mi katehisti z nasveti veliko pomagali. Stvari so se nato začele spreminjati na zelo kon- kreten način. Pri 26 letih, ko sem sklenil študij kot programer na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, sem prišel do odločitve. V torek sem diplomiral, v sredo, dan kasne- je, sem šel na duhovne vaje v Porto San Giorgio v Marke: tam se je zbralo okrog 300 mladih, ki smo bili pripravljeni iti v se- menišče kamor koli po svetu. Mene so dodelili Trstu. Prav ti- sto leto so namreč odprli seme- nišče Redemptoris Mater, ki je še najbližje Ljubljani. Kakšno je bilo vaše duhovno iskanje oz. dozorevanje? Zanimivo: sestra, ki živi v “za- prtem”, kontemplativnem redu, je bila pred vstopom v samostan zmeraj zelo odprta, veliko je po- tovala. Jaz pa sem bil, obratno, po značaju bolj zaprt, veliko pred računalnikom, imel sem malo prijateljev. In Bog me je poklical v misijonarsko skup- nost! O duhovnem poklicu sem veli- ko razmišljal, kaj in kako bi, ni- koli pa o tem, da bi postal du- hovnik. Kvečjemu sem - ob mi- sli na sestro - pomislil na samo- stan. Zelo sem bil neodločen. Vedno pa sem imel željo slediti Jezusu, Njemu posvetiti svoje življenje, biti z Bogom na inti- men način. Nisem razumel, kaj to pomeni, kaj Bog hoče od me- ne. Čutil sem se neprimernega in nevrednega. Kar nekaj let sem rabil, da sem našel pogum in gotovost. Najbolj mi je poma- gal center za poklice pri Neoka- tehumenski poti. Kako vas je Bog poklical na pot duhovništva? Ni bilo nekega posebnega tre- nutka, zgodilo se je postopoma. Trajalo je več let. Bog govori po znamenjih, dogodkih, dejstvih. Takrat sem imel neko zgodbo; dve leti pred vstopom v seme- nišče sem se namreč zaljubil. In sem začel še bolj razmišljati, kaj je Božja volja: ali naj se poročim in imam družino in otroke. Ali pa ne. To mi je zelo pomagalo, da sem se odločil. Dostikrat sem tudi odprl Sveto pismo in molil, da bi spoznal, kaj mi hoče Bog povedati: kaj pomeni, da sem v Cerkvi, na Neokatehumenski poti itd. Po vseh teh dogodkih sem videl, da me vodi sem, da je to Njegova volja. Kaj vam pomeni karizma Neokatehumenske poti? V Meni je Pot veliko pomagala. Moj poklic je zrasel na tej Poti. Nanjo sem stopil, ko sem bil star 17 let. Takrat sem bil v globoki krizi; krščanstvo sem živel na moralističen način: s svojimi močmi sem skušal biti dober. Takrat sem na ka- tehezi slišal, da krščan- stvo ni moralizem! Zgolj s svojimi močmi ne mo- remo biti dobri in sveti. S svojimi močmi lahko lju- bimo do neke mere, več pa ne. To je bilo moje stanje: stalno sem se tru- dil, da bi bil dober, boljši od drugih, da bi zaslužil Božjo ljubezen in bližino. Na katehezah me je nago- vorilo prav to: Božja lju- bezen je zastonjska, po- polnoma brezplačna, si je ne morem zaslužiti s svo- jimi dobrimi deli. Bog lju- bi brezplačno! To sem počasi ponotranjil in iz- kusil, da ne morem ljubiti drugih, če nisem prej iz- kusil Božje ljubezni. Ni od mene odvisno, koliko sem dober: Bog je tisti, ki to dela v mojem življenju. On mi daje moč. V koli- kor Kristus prebiva v meni, toli- ko lahko jaz potem živim po evangeljskih svetih. Kaj vam pomeni “živa skup- nost”? Zmeraj sem hodil k maši, pa vendar nisem čutil, da sem del skupnosti. Zdelo se mi je, kot da sem v nekem teatru in opazu- jem spektakel iz zadnje klopi. Nisem se čutil kaj dosti ude- leženega. Živo skupnost sem našel na Poti: v njej smo vsi ude- leženi, pri evharistijah vsi sode- lujemo, imamo uvode, odmeve, pesmi itd. Vsak ima svojo vlogo. V teh skupnostih se vsi dobro poznamo, sodelujemo, evhari- stija je res doživeta. To mi je po- magalo videti živo Cerkev. Ra- zumel sem, da Cerkev je skup- nost, kristjani smo bratje in se- stre. Kakšna je bila doslej vaša for- macija? Moja intelektualna formacija je enaka kot v ostalih semeniščih: imamo pet let študija, dve leti fi- lozofije in tri leta teologije. Gle- de na to, da smo misijonarsko semenišče, je razlika mogoče v tem, da profesorji prihajajo pre- davat iz vsega sveta. Drugače smo podružnica fakultete v Pul- ju: prvi dve leti smo hodili štu- dirat tja. Pulj pa je podružnica Gregoriane, tako da imamo v bi- stvu program z Gregoriane. Kar se tiče duhovne formacije, je ta seveda vezana na Neokate- humensko pot. Vsako sredo in soboto hodim z dvema drugima bogoslovcema na različna srečanja v skupnost Milje. To nas v bistvu formira v duhov- nem smislu. Drugi bogoslovci hodijo v druge tržaške župnije. V semenišču začenjamo jutro s hvalnicami ali evharistijo. Cel dan preživljamo skupaj, imamo skupno kosilo in razne molitve. Enkrat tedensko imamo običaj- no skrutacijo, poldrugo uro pre- biramo Sveto pismo in si iz- kušnje delimo med sabo; enkrat na teden tudi nočno molitev pred Najsvetejšim. Enkrat na mesec gremo bogoslovci brez formatorjev za en dan ven v dveh skupinah. V Trstu sem osmo leto; od teh sem bil dve leti v misijonu na Slovaškem in Češkem. Del naše formacije je tudi taka praksa. Za nekaj časa gremo v drugo državo, kjer sodelujemo v misi- jonih oz. v evangelizaciji. V eki- pi za evangelizacijo Slovaške in Češke Neokatehumenske poti sem bil skupaj z enim sloven- skim duhovnikom in zakon- skim parom z Dunaja. Koliko vas je v semenišču v Trstu? Bogoslovcev nas je 21, trenutno 18. Trije so na praksi v misijonu: eden iz Kostarike je v Avstriji, en Italijan na Francoskih Antilih, Španec pa v Sveti deželi. Dru- gače so tu še Poljaki, Hrvati, eden iz Kolumbije itd. Jaz sem edini Slovenec. Stari smo od 18 do 50 let, še največ je mlajših. Tradicionalna škofijska seme- nišča se praznijo. Mladi se očitno raje odločajo za tako semenišče, ki je misijonarsko odprto za novo evangelizaci- jo po vsem svetu, ali za redov- no skupnost. Kako si to razla- gate? Gotovo gre za širši problem de- sakralizacije in dekristjanizacije. Kristjan danes težko živi samo s tem, da gre v nedeljo k maši. Včasih je bilo to dovolj, ker ti je že okolje dalo neke vrednote. Vero si prejel v družini. Danes potrebuješ nekaj več. Ta svet je namreč postal tako poganski, da te kar odnese, če hodiš samo k nedeljski maši. Da bi ohranil živ odnos z Bogom, to ni več dovolj. Zaradi tega je danes po mojem čas gibanj in karizem. Ti lahko človeku zelo pomagajo. Priče smo pravemu razcvetu karizem, ki jih v Cerkvi prebuja Duh. V gibanjih lahko živiš resen odnos z Bogom; vero in krščanstvo lah- ko živiš na konkreten način. Po- klici zrastejo v krščanskih okol- jih. Kdor nima zaledja v družini, se bo zelo težko odločil za seme- nišče. Kdor nima močne vere, konkretne izkušnje srečanja z Je- zusom Kristusom, bo težko vsto- pil v semenišče. Kaj vam pomeni biti duhov- nik danes? Biti duhovnik danes ni neka po- pularna ali prestižna stvar. Včasih je bil duhovnik gospod. Danes so duhovniki vedno bolj preganjani in zaničevani. Kot je bil Kristus. Saj je rekel: Če so me- ne preganjali in zaničevali, bo- do vas še toliko bolj. Prihajamo v čase, ki so podobni prvotni Cerkvi: kristjani bomo pregan- jani. Iz misijonarskih semenišč Re- demptoris Mater je v zadnjih 30 letih menda izšlo nad 2300 duhovnikov, v njih se formira še enkrat toliko bo- goslovcev … Takih semenišč je danes po vseh celinah 120. Njihovo število stalno narašča. Vsako leto ima- mo srečanje, duhovne vaje v kraju Porto San Giorgio: fantje, ki pridejo tja, so poslani v seme- nišča po vsem svetu. Vsako leto se jih zbere med 250 in 350. Kdor pride tja, v bistvu ne ve, kje bo pristal. Pomembno je, da je pripravljen iti kamor koli. To je naša misijonarska karizma: ne odločimo mi, ampak skušamo slediti Božji volji, ki se razodeva preko katehistov, preko Cerkve. Ne odločamo mi, temveč nekdo drug namesto nas. Ste se kdaj srečali z ustanovi- teljem Kikom Argüellom? Kiko nas je pred nekaj leti prišel obiskat v tržaško semenišče. Redno ga videvamo na shodih v kraju Porto San Giorgio ali na drugih srečanjih. Kakšne so bile vaše izkušnje evangelizacije? Neokatehumenska pot je sad Drugega vatikanskega koncila in predvsem nove evangelizaci- je, o kateri je veliko govoril sv. Janez Pavel II. Naše prvo poslan- stvo je osebna formacija: da imamo odnos z Bogom, obna- vljamo svoj krst in poglabljamo svojo vero. Kot drugotno je po- tem to, da našo vero prenašamo drugim. Nova evangelizacija je v tem, da jo prinašamo zlasti v kraje, kjer je krščanstvo nekoč bilo, pa ga zdaj ni več. Veliko evropskih držav je bilo nekoč ze- lo katoliških, danes pa so popol- noma poganske. To je nova evangelizacija: evangeliziramo tam, ker so ljudje izgubili vero. Ti, ki so včasih bili verni, pa zdaj niso več, veliko težje sprejemajo oznanilo “kerygme”, vesele no- vice, saj reagirajo, kot bi bili ce- pljeni proti veri. Mi smo torej poslani predvsem v take kraje, seveda ne pa izključno tja. Naše kateheze trajajo po dva meseca dvakrat na teden. Oz- nanjamo veselo novico, delimo svoje izkušnje, govorimo o Cer- kvi, Božji besedi, zakramentih itd. Imamo tudi ulične misijo- ne: v veliko- nočnem času smo šli štiri ne- delje po ulicah po vsem svetu. Po trgih poje- mo, molimo, imamo kakšno katehezo in va- bimo ljudi, da se nam pri- družijo, nam prisluhnejo. Prejšnje poletje se je okrog 400 bratov in sester iz skupnosti zbralo na srečanju v Sred- nji Italiji, nato smo šli po dvo- jicah za teden dni brez denar- ja in mobitela po Italiji. Jaz sem šel v Liguri- jo. Bila sva zanimiv par: jaz bo- goslovec, on družinski oče de- vetih otrok, star 38 let. Veliko sva hodila in oznanjala, usta- vljala ljudi po parkih, želez- niških postajah itd. Kje sta spala in jedla? Kjer sva našla, enkrat pri salezi- jancih, enkrat pri kapucinih, en- krat v enem župnišču. Tudi jedla sva to, kar so nama dali, če so nama kaj dali (se vedro zasmeje; op. p.). Sva bila tudi kaj lačna, vse to pa za Jezusa Kristusa, za oznanjevanje, za reševanje duš. Zame je to bila pomembna in močna izkušnja: dobesedno živeti evangelij, kot je pravil Je- zus, ki je poslal učence brez vse- ga, brez mošnje in dvojnih oblek: Pojdite in oznanjujte ve- selo novico, to, kar ste prejeli! Sicer pa je prav vsak kristjan po- klican, da oznanja s svojim življenjem. V preprostosti. Ne z velikimi besedami. Z zgledom: ta privlači bolj kot vse besede. Novembra lani ste bili po- svečeni v diakona. Kakšne so bile vaše dosedanje pastoral- ne izkušnje? Škof me je dodelil župniji svete- ga Ivana v Trstu, slovenski in ita- lijanski skupnosti v njej. Tu sem za oboje. Župnija je ena skup- nost, ne moremo je deliti. Kri- stjani smo bratje, čeprav smo v isti župniji Italijani in Slovenci. Pomembno se mi zdi sodelo- vanje med Slovenci in Italijani: da se ne ločujemo, temveč se zbližujemo, združujemo, da res postanemo bratje in sestre v Kri- stusu. Diakoni smo hodili v župnije sa- mo od petka do nedelje; med tednom smo bili v semenišču, kjer smo morali še končati izpi- te, diplomske naloge itd. Med vikendom sem sodeloval pri raznih - slovenskih in italijan- skih - mašah, imel sem verouk z birmanci, sodelujem s skavti, pa pri različnih duhovnih vajah in raznih priložnostih, ko je treba. Ko bom duhovnik, bo vsega te- ga seveda veliko več. Doslej sem imel priložnost malo bolj spoz- nati župnijo in ljudi. Kako ste prišli v stik s tržaški- mi Slovenci? Prej sem vedel, da obstajajo, ni- sem pa imel posebnih stikov z njimi. Ko sem prvo leto živel v Žavljah blizu Milj, sem spoznal nekatere člane tamkajšnje slo- venske skupnosti, npr. gospo Ivico Švab. V naslednjih letih smo glavnino časa preživeli v se- menišču. Komaj zdaj malo bolj spoznavam slovensko stvarnost, in to predvsem v svoji župniji, pa tudi širše, saj sodelujemo tu- di s slovenskimi duhovniki in drugimi verniki. V mašnika vas bo nadškof Crepaldi posvetil v soboto, 2. junija. Kaj pričakujete od tega dne? Po osmih letih se mi ta trenutek zdi milost, dar, ki mi ga daje Bog. Razumem, da ga ne daje sa- mo meni osebno, ampak celi skupnosti, Cerkvi. Ta moj po- klic, biti duhovnik, je predvsem služiti drugim. Je za druge. Kot duhovnik ne morem služiti sam sebi, ne morem sam sebe spove- dovati itd., ampak zmeraj služim drugim, Cerkvi. Nikdar si nisem mislil, da bom postal duhovnik, saj sem menil, da nimam talentov, da bi bil mi- sijonar ali sploh duhovnik. In vendar je Bog izbral prav mene, da bi tudi drugim pomagal, da bi bil dar tudi za druge. V tem vidim veliko Božje delo, ki me presega in je popoln dar. In nova maša? Nova maša bo pri Sv. Ivanu v ne- deljo, 3. junija, ob 10. uri v slo- venskem jeziku, teden kasneje pa v italijanskem jeziku. Še te- den kasneje bo v moji rojstni župniji, Sv. Križ na Žalah v Lju- bljani. Postavljen oz. “inkardiniran” sem v tržaški škofiji. Lahko se zgodi, da že postavljenega du- hovnika prestavijo v drugo ško- fijo, a to je izjema. Sem tu. In ka- morkoli po svetu bom šel, bo moja izhodiščna točka vedno škof v Trstu. Prav verjetno bom ostal v župniji Sv. Ivana. Sicer pa imamo po statutu po šestih le- tih služenja v škofiji pravico pro- siti škofa, da nas pusti iti v misi- jon. Tudi to je del naše karizme. Formirani smo namreč v misi- jonarskem duhu, zato imamo to poslanstvo, da gremo po vsem svetu, kjer so pač potrebe. Je pa vedno škof tisti, ki odloči, ki pu- sti ali ne. Jaz lahko zaprosim, odločil pa bo on. Katero Božjo besedo ste izbra- li, da vas bo za vedno spo- minjala na veliki dan? Za novomašno vrstico sem iz- bral besede iz Janezovega evan- gelija (Jn 15,16): “Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvo- lil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad osta- ne”. Čutim, da je ta vrstica zelo povezana z mojo potjo: nisem jaz izbral tega poklica, ampak me je Bog poklical, On mi je dal ta poklic. To ni neka moja stvar. To je Njegov dar. Danijel Devetak G. Tomaž Kunaver Moj poklic je za druge, je služiti drugim POGOVOR “Biti duhovnik danes ni neka popularna ali prestižna stvar” “Prav vsak kristjan je poklican, da oznanja s svojim življenjem. V preprostosti. Ne z velikimi besedami. Z zgledom: ta privlači bolj kot vse besede.” foto dd Kristjani in družba31. maja 20184 Še eno pismo iz Etiopije “Če bi vsak pomagal le enemu revnemu otroku, bi bil svet prijaznejši” Kobo sem prišla z name- nom, da bom pomagala v sirotišnici in vrtcu. Ker v šolah nimajo likovnega pouka, naj bi dekleta iz sirotišnice učila tudi risati in otrokom pomagala pri angleščini. Že kak dan po pri- hodu so me sestre peljale v vrtec, mi pokazale učilnice, sestra Igi- gajhu (njeno ime pomeni Videla sem velike stvari ali Našla sem ve- like stvari) pa mi je dala prvo za- dolžitev. Iz učbenikov za začetno učenje angleščine sem na velike šeleshamerje prerisovala slike živali, rastlin, oblačil, delov telesa in raznih predmetov in zraven dopisala angleške besede zanje. Sestra Igigajhu mi je pomagala odnesti na verando šolsko klop in stol, da sem lahko risala v sen- ci dreves in na svežem zraku. Čez nekaj časa se mi je približala de- klica čokoladne barve velikih oči in z lasmi, spetimi v več čopkov. Najprej me je opazovala, potem je počasi vzela v roke flomaster in negotovo začela nekaj risati. Skoraj za vsako črto, ki jo je nari- sala, se je vprašujoče zazrla vame, kot bi želela vedeti, ali je v redu, da riše, in ali je narisala nekaj le- pega. Ker sem ji vedno spodbud- no pokimala, je risanje nadalje- vala. Potem pa je verjetno za- slišala klicanje ali se je morda oglasil šolski zvonec, v svojem je- ziku je nekaj rekla, in ker je vide- la, da je ne razumem, je z rokami pokazala, da gre na kosilo in naj grem tudi jaz jest, potem pa ste- kla stran. Kak dan kasneje sem od sestre Abebe izvedela za njeno zgodbo. Imenuje se Kalkidan, kar pomeni Zaveza, in je stara pet let. Njena mama je na porodu umrla. Sorodniki deklice niso hoteli vze- ti k sebi, in ker se njen oče, ki dela cele dneve, da sploh preživi, ni več poročil, so sestre malo Kalki- dan vzele k sebi. Kar nekaj časa je bila najmlajša v sirotišnici, zdaj pa je najmlajša triletna Hijap. Njeno ime pomeni Dar, a za mla- doletne starše je bila skrb za malo deklico očitno preveliko breme. Ker se nista več razumela, sta se razšla, njena mamica pa je potem hčerko puščala v stanovanju sa- mo, zaklenila vrata in odhajala ven. To je opazila neka starejša soseda in je najprej ona skrbela zanjo, potem pa prosila sestre, naj jo vzamejo v dom za sirote. Ko sem prišla, je bila Hijap tam šele kakšna dva meseca. S Kalki- dan sta skupaj hodili v vrtec, v njuni družbi pa je bila vedno tudi Lidija. Čeprav je za kakšno glavo večja, ima le šest let. Njeni starši so revni in so deklico, ki se je ro- dila z downovim sindromom, ra- V je zaupali sestram. Tudi Lidija ho-di v vrtec. Govori malo, saj senihče kaj posebej ne ukvarja z njo, a je prikupna in vesela; rada zapleše ali zaigra na boben. Kal- kidan je svojo malo četico, Hijap in Lidijo, vsako jutro za roke pel- jala v vrtec in tudi popoldan so bile veliko skupaj. Prihajale so tu- di na verando pred hišo, kjer smo stanovale prostovoljke, in tako smo večinoma popoldneve in večere preživljale skupaj, risale ali se igrale in pele. Pridružile so se nam tudi druge deklice, predv- sem tiste iz osnovne šole. Sestrici Lemlem (pomeni Pomlad) in Ge- neth (pomeni Raj) sta v sirotišni- co prišli iz neke vasi. V družini so štirje otroci. Oče je alkoholik in je bil verjetno tako nasilen, da je mama nekega dne zapustila vse in odšla. Ko so vaški starešine vi- deli, da oče ni sposoben sam skrbeti in vzgajati otroke, so sta- rejša dva poslali k sorodnikom, za mlajši pa so prosili sestre, naj jih vzamejo v sirotišnico. Lem- lem in Geneth sta si različni tako po videzu kot značaju. Obe sta živahni in veseli, velikokrat si skočita v lase, a imata veliko le- pih lastnosti, talentov in sposob- nosti. Za Lemlem se mi je zdelo, da je rojena voditeljica in organi- zatorka, Geneth pa potrpežljiva, iznajdljiva in nadarjena učitelji- ca, ki zna opazovati, razmišljati, spodbujati in pohvaliti. Adizje ima osem let in je prvih šest let preživela z mamo v zaporu. Najbrž je zato malo bolj zadržana in samosvoja. Isti dan, ko so ma- mo izpustili iz zapora, je tudi iz- ginila in nihče ni vedel, kaj se je z njo zgodilo. Morda so se ji maščevali moževi sorodniki, a kaj je v resnici bilo, se ne ve. Adiz- je je tisti dan imela solze v očeh in jih ni skrivala … Zdaj sem ra- zumela, zakaj je vse risbe na kon- cu prebarvala s temno barvo … Adizje pomeni Nova stvaritev. Kako rada bi ji narisala kletko z odprtimi vrati in veselo ptico, ki se je rešila ujetosti … Tudi Azmera ima žalostno zgodbo. Njeno ime pomeni Bogastvo ali Obilje. Ima enajst let, pri sestrah pa je šele kakšno leto. Njena mama je duševno zbolela, ko je doživela grozote voj- ne. Skupaj z Azmero se je klatila po mestih in ulicah, spali sta pod kartoni in se najbrž preživljali z beračen- jem. Bog ve, kaj je vse doživela ta deklica, preden je prišla k sestram. Bila je nezaupljiva, prestrašena, bežala je iz šole in se skriva- la pod grmi, vedno jo je bi- lo sram pred drugimi otro- ki, nikjer se ni počutila var- no, doma, sprejeto, ljublje- no. Sestra Bisirat jo zdaj spodbuja in nikoli je ne kre- ga, če se prej vrne iz šole. Takrat ji s toplino in veliko ljubezni reče: “O, ravno prav si prišla, prosim, pomagaj mi pri tem delu, sama ne morem”, ali kaj podobnega, da bi se Azmera le počutila ljubljeni otrok. Ker je deklic v sirotišnici v Kobu zdaj štiriintrideset, je za njimi prav toliko različnih usod in trpkih družinskih zgodb. Vsaka v svojem srcu nosi bolečino za- puščenosti. Ko pa jih opazujem, kako srečne znajo biti, kako se ve- selijo življenja in kako so hva- ležne za vse, za kos kruha za ma- lico, za vsak najmanjši dar, pomi- slim, da je včasih morda bolje biti sirota, če te le sprejmejo k sebi ta- ke sestre, kot so te v Kobu. In ta- krat mi je hudo, ko se spomnim vseh sto tisoč brezdomnih otrok, sirot, ki živijo na ulicah Adis Abe- be. Čeprav se tudi v Adis Abebi veliko katoliških re- dovnikov in redov- nic trudi omiliti po- sledice revščine, jih je premalo, da bi lahko sprejeli in po- magali vsem. Kato- ličanov je namreč v Etiopiji le en odsto- tek, kljub temu pa vodijo petdeset od- stotkov vseh dobro- delnih ustanov. Ze- lo sem vesela, da je v Sloveniji že več kot tisoč botrov, ki so na daljavo posvo- jili enega ali več otrok v Etiopiji. Z botrstvom tem otrokom omo- gočijo šolanje in vsaj en obrok hrane na dan. Čeprav se zdi Etiopija oddalje- na, zaostala in eksotična dežela, je v današnjem globaliziranem svetu izobrazba zelo pomembna. Otroci, ki imajo botre, lahko ostanejo v svojem domačem okolju, kjer jim jezik in kultura nista tuja. In ko končajo šolanje, za katerega so se odločili, lahko s tem znanjem najprej pomagajo svoji deželi in svojim ljudem. Vsi botri in vsi prostovoljci pa smo lahko hvaležni patru Jožetu An- dolšku, ki v Etiopiji pomaga že od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vsem nam je odprl pot v to čudovito deželo, nas povezal z redovnimi skupnostmi, pri kate- rih lahko pomagamo, in nam s tem tudi odprl nova obzorja. Marsikdo ob vrnitvi domov reče, da se mi sploh ne zavedamo, kaj imamo. Že to, da se lahko vsak dan sprhamo, da pijemo čisto vo- do, da lahko gremo k zdravniku in na počitnice, je za večino ljudi v Etiopiji in drugod nekaj ne- Ključni obračun Po delovanju v Galileji se je Jezus odločil, da bo šel na praznik pashe v Jeruzalem. Zavedal se je, da ga čaka obračun z judovsko versko aristo- kracijo. Jeruzalem je bil središče narodnega in verskega življenja Izraelcev. Tam je prihajalo tu- di do konfliktov, ker je bilo vzdušje zatohlo in so ljudje hrepeneli po osebni in skupni svobo- di. Izraelski voditelji bodo planili po njem, ker so se bali, da ne bi s svojimi napovedmi in zbi- ranjem ljudstva zanetil upora in bi Rimljani po- brali še tiste privilegije, ki so si jih priborili. Še bolj pa so se bali napada na tedanji način verske prakse in bi se ljudstvo postavilo proti njim. Konflikt in dokajšnji umik od ustaljenih ver- skih navad sta se pokazala že od začetka njegovega javnega delovanja, saj je utiral novo pot. Po krizi, ki jo je doživel in tudi sam delno sprožil, se je po- stopno usmerjal proti Je- ruzalemu. To pot bi mogel narediti na različne načine, tako da bi se pogodil z Rimljani za po- miritev razmer, lahko bi se umaknil v Galilejo. Toda izbral je pot, ki je zmedla vse okrog njega. Tempelj je bil središče in hrbtenica religioznega in narodnega življenja Izraelcev, simbol nacio- nalne pripadnosti in edinosti. Predstavljal je prisotnost Boga med svojim izvoljenim ljud- stvom, zato so tja romali Izraelci iz raznih krajev Sredozemlja. To je bil kraj Božjega usmiljenja in odpuščanja. Narod se je moral prikazati pred Gospodom v njegovi fizični celovitosti in obredni čistosti. Prostor je bil razporejen temu primerno: preddverje, sveto in presveto. V preddverju je bil prostor za tujce in tiste, ki niso bili obredno čisti. Za daritve so na tem svetem kraju razvili sistem prodajanja živali in menjave denarja. Duhovniška aristokracija je dopuščala, da so prodajali vole, ovne, ovce, golobe. Tuj de- nar s poganskimi podobami so morali zamen- jati v tempeljsko valuto. Evangelist Marko pripoveduje, da je šel Jezus po slovesnem pozdravu množic v tempelj, si vse ogledal in se odpravil v Betanijo. Naslednji dan je prišel ponovno in se razjezil nad stan- jem, ki je vladalo tam. Začel je izganjati tiste, ki so prodajali živali, menjalcem denarja je pre- vrnil mize. Učil je, da je Božja hiša postala razbojniška jama. (Mr 11,16-17) Papež Bene- dikt XVI. poudarja, da to očiščenje templja ni bilo usmerjeno na tempelj kot takšen, ampak le na zlorabe. V sredini prejšnjega sto- letja so videli v tem Je- zusovem dejanju revo- lucionarno držo, kot da bi bil politični hujskač, blizu skrajne skupine zelotov. Toda ta teza ne drži, ker nasilje ne more postavljati Božjega kraljestva. Vsekakor je Jezus s tem dejanjem napadel tem- peljski daritveni sistem, vendar se tempeljska aristokracija ni odzvala z vojsko in nasiljem. Za- dovoljili so se le z vprašanji, zakaj je to storil in kakšno oblast ima za to. Evangelist Janez pri- naša njegov odgovor, naj podrejo ta tempelj in v treh dneh ga bo postavil. (Jn 2,18-22) Govoril je namreč o templju svojega telesa, toda Judje ga niso razumeli. To pogumno dejanje, ki je bi- lo usmerjeno k prečiščenju verske prakse, je našlo močan odmev med somišljeniki, voditelji pa so se ga želeli znebiti čim prej. ZAKAJ PRAV JEZUS? (27) PRIMOŽ KREČIČ Papež Benedikt XVI. Eva, Leonardo, Elias, Marko, Filippo, Giulia, Katarina, Alice Mary, Martina, Patrik in Gabriel so v nedeljo, 20. maja, prvič prejeli Jezusa v svoje srce. Velik praznik za vso cerkveno skupnost, ki združuje župnije Ga- brje-Vrh, Rupa-Peč in Sovodnje ob Soči, je bil v cerkvi sv. Nikolaja v Gabrjah. Mašni obred je vodil domači župnik msgr. Renato Podbersič. Otroci so se dve leti pripravljali na prejem Kristusovega telesa in krvi. Poleg staršev sta jih na tej poti spremljali katehistinji Mojca Terčič in Lucija Ciglič. Z njima so se vsako soboto zjutraj srečevali pri verouku in v pogovoru o Kristusovem življenju spoznavali neizmerno Božjo ljubezen. Prav o tej ljubezni je sprego- voril msgr. Podbersič, ko je razlagal priliko o mladiki in trti ter poudaril, kako pomembno je, da vsak dan hranimo odnos z Jezusom ter se redno udeležujemo nedeljske maše. V nabito polni gabrski cerkvi je vladalo veselo vzdušje, ki je doseglo višek, ko so prvoobhajanci prvič prejeli Jezusa v svoje srce. K temu lepemu vzdušju je pripomoglo mladinsko petje, ki ga je vodila zborovodkinja Damijana Čevdek Jug. Po maši so prvoobhajanci imeli še tradicionalni zajtrk. Starši, prijatelji in drugi farani pa so si lahko privoščili sladek prigrizek pri obloženih mizah, ki so jih pripravili domačini. pojmljivega. “Je res, da pri vas otroci jedo trikrat na dan”? je vprašanje, ki ga je pater Jože v Afriki večkrat slišal. Škoda, da to- liko časa in denarja zapravimo za ničevosti, ko bi lahko le z ma- jhno vsoto pomagali enemu ali več otrokom v stiski. Včasih, ko na potopisnih večerih ali drugje govorim o svoji izkušnji, vidim, da si pri nas ljudje niti ne pred- stavljajo, kako je drugje, pa če jim še tako slikovito pripovedujem. Spoznavam, da so nekatera vprašanja ali pripombe poslušal- cev le znak zaprtosti in otrdelega srca. Velikokrat sem zaradi tega žalostna in si rečem, da ne bom nikoli več nikjer in nikomur go- vorila o tem. A vedno potem, že od nekod ali od n (N) ekoga, pri- de tolažba, pridejo spodbude. Res je, ko kdo reče: “A ti veš, koliko je teh otrok”? Veliko preveč jih je in morda je res kot kapljica v morje, če pomagaš enemu, a če bi vsak od nas pomagal le enemu, bi bil svet veliko prijaznejši za vse. Kdor bi želel postati boter, se lah- ko obrne na patra Jožeta An- dolška (mobi: 041543152, email: andolsek@gmx. at) ali na Misi- jonsko središče Slovenije. Če želi- te neposredno pomagati sestram uršulinkam v Etiopiji, pa se obrnite na uredništvo Novega glasa, kjer vam bodo posredovali TRR Katoliške klinike v Kobu ali sestre L. Wolde v Adis Abebi. Špela Pahor Prvo sv. obhajilo v Gabrjah Kristjani in družba 31. maja 2018 5 30 let romanj goriške nadškofije in koprske škofije na Sveto Goro “Bog je mlad! Marija je mlada!” letu, ko Cerkev posveča posebno skrb mladim v pričakovanju na jesenski sklep njim namenjene sinode, je tradicionalno romanje sestrskih Cerkva, goriške nadškofije in ko- prske škofije, potekalo pod ge- slom Bog je mlad, Marija je mla- da. Verniki z obeh strani meje, ki v priljubljenem Marijinem sve- tišču radi molijo in pojejo v slo- venščini, italijanščini in fur- lanščini, so se v nedeljo Svete Trojice, 27. maja, v toplem po- poldnevu povzpeli na goro. Zbrane je pozdravil koprski škof msgr. Jurij Bizjak, ki je poudaril, da so “tisti, ki zau- pajo v Gospoda in se zatekajo k Mariji, vedno polni življenja in po srcu mladi”. Prejemajo novo moč, dobivajo peruti ka- kor orli, “tečejo in ne opešajo, hodijo in se ne utrudijo” (Izai- ja). Zato je navzoče spodbudil, naj prosijo, da bi jim Gospod natočil vodo iz brezkončnega bogastva življenja Svete Troji- ce in neskončne globine vod- njaka, iz katerega dan za dnem zajemamo vodo življenja ter gasimo žejo svo- jega srca in svoje duše. Goriški nadškof Carlo Rober- to Maria Redaelli je v homiliji povedal, da so ga kot otroka pri verouku učili, da je Bog najvišje bitje, da ima Sv. Trojica eno na- ravo v treh osebah in jo radi po- nazarjamo s trikotnikom. “To me je prej spominjalo na geome- trijo kakor na vero”. Na liceju je spoznal, da je Bog “prvi motor in neskončnost nasproti končnosti”. Tudi ta podoba mu je bila oddaljena, tuja: to gotovo V ni bil mlad Bog... Samo v bogo-slovju je končno zaslutil, da jetroedini Bog odnos ljubezni. Ne statična, ampak dinamična lju- bezen: kajti ljubezen je življenje, je gibanje, je napetost, je stalna novost. Je mlad Bog, ki je tudi blizu mladim. Mladi se premika- jo, se ljubijo, upajo. Papež Frančišek v knjigi Bog je mlad piše, da “mladi korakajo z obe- ma nogama. Vendar za razliko od odraslih, ki trdno stojijo na tleh, imajo vedno eno nogo pred seboj pripravljeno na odhod. Ves čas so v gibanju. Govoriti o mla- dih pomeni govoriti o obljubah in veselju. Mladi imajo veliko moč in upanje v očeh”. Mladi so torej v stalnem gibanju, odprti prihodnosti in upanju. Pomem- bno je le, da jih ne vodijo neure- jeno upanje ali lažne sanje. Po- trebno je, da jih v življenju vodi ljubezen, ki prihaja od Boga. Sv. Pavel nas spominja, da je to mo- goče, ker smo Božji otroci. Duh, ki je ljubezen, nas vodi in smo v občestvu Svete Trojice. V krstu smo stopili v samo skrivnost Sve- te Trojice, ki nas pomlajuje z večno mladostjo Boga. To velja tudi za odrasle, če vstopimo v di- namiko Božje ljubezni, če se ne odpovemo ljubezni, če dovoli- mo, da nas Duh stalno prenavlja. Marija je mlada ne le zato, ker je postala mati še v mladih letih, pač pa zato, ker je vedno dovoli- la, da jo vodi Božja ljubezen. Ta jo je vodila do Elizabete, Betle- hema, Nazareta, Jeruzalema, križa in dvorane zadnje večerje. Povabljeni smo, da se oziramo nanjo, da molimo k njej in z njo. Na vprašanje, kako najdemo upanje, papež odgovarja mla- dim, naj iščejo Jezusa v zavesti, da jih posluša in da ima v njego- vih očeh vse svoj pomen. Tistim, ki se izgovarjajo, češ da nimajo časa za pogovor z Marijo in Jezu- som, papež naroča, “naj si vsak dan vzamejo petnajst minut za iskren pogovor z njima. Če Božjo Mater nagovorimo s srcem, nas vedno usliši”. Na gori so se Itali- jani in Slovenci iz dveh sestrskih škofij spet zbrali, je nadaljeval msgr. Redaelli, “da bi s srcem go- vorili Mariji, Svetogorski Kraljici”, da bi jo prosili “za našo mladino, za njihovo moč ljubezni, za njihovo prepričanje, da je vir lju- bezni in upanja vedno Bog, Oče, Sin in Sveti Duh”; za odrasle, “da se ne bi zapirali v lastna pre- pričanja, lastne navade, la- stne strahove, ampak, da bi se odpirali upanju in lju- bezni”. Romarji pod vodstvom škofov in duhovnikov so po obredu šli do znamenja Concordia et Pax na zu- nanji steni bazilike, kjer so skupaj vneto molili za dia- log in sožitje med tu živečimi skupnostmi, za padle nasprotnih vojaških tabo- rov in žrtve ideoloških strasti, “za graditelje miru, da bodo vztrajali v svojem sklepu”. Hkrati so se spomnili, da letos obhajamo 30- letnico medškofijskega romanja, ki iz leta v leto pod Marijinim pogledom pogumno odpravlja razloge za ločevanje in tke brat- ske vezi ob meji. DD Sveta Gora / Razstava slik slepih in slabovidnih ustvarjalcev Razstava slik slepih in slabovidnih je bila na ogled v Frančiškovi dvorani bazilike Kraljice Svetogorske 26. in 27. maja 2018. Odprtje je bilo v soboto, 26. maja 2018, po zahvalni sveti maši ob 9. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih Slovenije; daroval jo je koprski škof msgr. Jurij Bizjak. Pri maši in na odprtju razstave je sodelovala Vokalna skupina Vinika pod vodstvom Franke Žgavec in ob spremljavi organistke Mirjam Furlan. Na razstavi so bila dela, ki so v zadnjem desetletju nastala na likovnih kolonijah. V letošnjem letu namreč Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica praznuje 70-letnico delovanja ter 10-letnico likovnih kolonij za slepe in slabovidne. Slike društvo tudi prodaja. Z nakupom slike vsakdo prispeva sredstva za izvajanje programov rehabilitacije slepih in slabovidnih oseb v lokalnem in širšem okolju ter za delovanje društva. Več informacij: 041 485 430, igor. miljavec@gmail. com Konec tedna na Sveti Gori V četrtek, 31. maja, je slovesni praznik sv. rešnjega telesa in sv. rešnje krvi. Svete maše bodo po nedeljskem urniku ob 8., 10. in 11.30, popoldne ob 17. uri. Po popoldanski sv. maši bo preprosta telovska procesija, pri kateri bodo prosili za blagoslov polj, vinogradov, dela, ljudi in domovine. V petek, 1. junija, bo prvi petek. Po sv. maši ob 17. uri bodo v kapeli prikazanja izpostavili Najsvetejše v celonočno češčenje. Kdor želi, je vabljen, da se po svojih zmožnostih udeleži nočne molitve, ki jo bodo sklenili s sobotno sv. mašo ob 7. uri. V nedeljo, 3. junija, bodo ob 15. uri molili pred Najsvetejšim za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda. Ob 17. uri pa bo v baziliki koncert vokalne skupine Krila v spomin p. Stanislavu Škrabcu ob njegovi 100-letnici smrti. Vsak dan (razen nedelje in praznikov) bratje frančiškani v baziliki Kraljice Svetogorske ob 17.45 molijo rožni venec, litanije in večernice. Veseli so vsakega, ki se jim želi pridružiti. Kratke e nekaj šolskih ur pa se bo- do zaprla šolska vrata in se bo razprla široka pot v svo- bodne, brezskrbne počitniške dni. Joj, kako so jih otroci ne- strpno pričakovali! Dolge jesen- ske in zimske dni so hrepeneli po njih, pa so vendarle prišle. Ured- nik Pastirčka Marijan Markežič se veseli s šolarji in jim želi čim lepše in dolge počitnice. Hkrati pa upa, da med tem časom ne bo- do pozabili na Pastirčka, ki pričakuje, da mu bodo pridni ri- sarji poslali čim več risbic za na- slovno stran za šolsko leto 2018/ 2019. Otroci, kar pogumno vze- mite barvice v roke! Kako čaroben je junij, pojeta pe- smici z naslovom Junij Vojana T. Arharja (ilustracija Danila Kom- janc) in Iris Risegari, ki jo je ugla- sbil Patrick Quaggiato, zapeli pa jo bodo pridni pevci. Mala miška, ki nagovarja najmlajše bralce, je že odšla na morje; otroci naj lepo obkrožijo vse, kar miška potrebu- je na letovanju pri morju. Kot zmeraj bodo vse ilustracije po svojem okusu dopolnili Pa- stirčkovi bralci, ker Pastirček spodbuja in podpira male risarske talente. Junij, po naše rožnik, in vse njegove pomembne dni pred- stavlja neutrudna Pastirčkova so- delavka Mariza Perat. V njenem zapisu Mesec junij so zabeleženi praznik Srca Jezusovega in brez- madežnega Srca Marijinega, Sve- tega Rešnjega Telesa (včasih smo Š se deklice v belih oblačilih prvegasv. obhajila udeleževale procesijepo goriškem mestu). Peratova omenja tudi sv. Antona Padovan- skega, sv. Alojzija pa Petra in Pa- vla. Otrokom priporoča, naj bodo v počitniških dneh pozorni na bogastvo narave, v kateri se zrcali delo našega Stvarnika. Pacek, čigar “oče” je Walter Grudina, malce v skrbeh pravi, da bi brez spričevala lažje šel na “ferje”. Me- sec junij je res širokosrčen. Po- darja nam vsako- vrstno sadje, tudi rdeče jagode, pol- ne vitaminov. O pomenu uživanja sadja še zadnjič v tem letniku Pa- stirčka pišeta Gra- ziella in Katerina Zavadlav. Tudi na počitni- cah naj otroci mi- slijo na Jezusa. Za- to jim bo dobro- došla molitev, ki jo v junijski števil- ki Pastirčka pred- stavlja Božo Ru- stja. Pesmica Berte Golob Romaj- mo vabi mlade na romanja, saj imamo Slovenci cel kup romar- skih cerkva. Da požrešnost ni lepa čednost, lahko razberemo iz ba- sni Antona Martina Slomška Pa- jek in miška, o požrešni miški, ki je šla v lonec po slanino, a iz nje- ga ni mogla. Zgodbica je pi- sana z velikimi tiskanimi črkami, tako bo boljše ber- ljiva tudi za prvošolčke. Do- brodušna medvedek in zajček Vesne Benedetič se rado- stno odpravljata na morje in ma- hata Pastirčkovim bralcem v poz- drav in jima poklanjata lonček, v katerega bodo spravljali svoje lepe poletne vtise, napisane na lističe. V sivih zimskih dneh jim bodo v uteho. Pastirček na 26. in 27. stra- ni junijske številke nazorno pri- kazuje mlinček na studencu in čoln s pogonom na guko. Otroci ju bodo lahko izdelali in se z nji- ma igrali pri morju ali ob studen- cu ali pa kar v domači kadi. Bo- gata raznolikost morja je prikaza- na v rubriki Čas za igro Paole Ber- tolini Grudina; obe strani bodo otroci dokončali po lastni do- mišljiji. Bralci naj si natančno preberejo zapis Nine Grudina ob ilustracijah Paole Bertolini Gru- dina Halo? Tukaj tehnologija! , ki jih opozarja, naj ne zapravljajo v počitniških dneh preveč časa pred računalniki, televizijskimi ekrani... in naj se raje igrajo s pri- jatelji. O Jezusu in radovednežu na smokvi je govor v tokratni zgodbi Sv. pisma, ki jo je za Pa- stirčkove bralce odbral Walter Grudina. Kot zmeraj toplo in prisrčno je prizor ilustrirala Paola Bertolini Grudina. Brez njenih ilustracij revija ne bi bila tako bar- vita in prisrčna. Še zadnjič v le- tošnjem letniku se oglaša tudi ru- brika Jezikoslovje. Berta Golob v njej predstavlja enakoz- vočnice, ki imajo ra- zličen pomen. Pazite nanje! Predstave Go- riškega vrtiljaka so se za letos že končale, a zapis Neže Ko grem v kino ali gledališče je zmeraj aktualen, ker navaja kar nekaj pravil spoštljivega obnašanja v kulturnih hramih. Zadnje strani junijske številke Pastirčka krasi- jo čudovite risbice, pol- ne ustvarjalnih vzgibov malih risarjev. V Pa- stirčkovem nabiralniku pa sta se znašli tudi bar- vni fotografiji: na eni so učenci 4. in 5. r. OŠ P. B. Do- men iz Sovodenj, ki so odšli aprila v Trst si ogledat cerkve različnih veroizpovedi, na drugi pa je mlaj Patrika in Luke v Števerjanu. Veselo na počitnice s Pastirčkom v rokah! IK Deseta številka otroške revije Pastirček Počitnice so že na pragu!!! Sobota, 2. junija 2018, bo za tržaško Cerkev velik praznik. V stolnici sv. Justa bo škof, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi, ob 17. uri posvetil šest novomašnikov. Člani šesterice, ki se podaja na pot duhovništva, so Ermenegildo Barbetti, Ivica Čona, Pietro Giassi, Tomaž Kunaver, Adrian Mates in Manfredi Poillucci. Gre za trenutek radosti in praznovanja za celotno škofijo, je zapisano v sporočilu, ki ga je mogoče brati na spletni strani tržaške škofije, kjer vse vernike vabijo k udeležbi. Sobotnega posvečenja pa se posebej veseli tudi slovenska verska skupnost v tržaški škofiji, saj bo med novomašniki tudi Tomaž Kunaver, ki obiskuje misijonsko semenišče Redemptoris Mater v Domu blagrov, v zadnjih mesecih pa je pomagal v župniji sv. Ivana. 34-letni Tomaž Kunaver je Ljubljančan, v Sloveniji je tudi študiral informatiko in delal kot računalniški programer, njegova duhovna pot pa je zaznamovana predvsem s pripadnostjo neokatehumenski skupnosti, v katero se je vključil že pri 17 letih in kjer je tudi začutil klic k duhovništvu. Leta 2010 je bil med prvimi mladimi, ki so vstopili v misijonsko semenišče Redemptoris Mater, ki ga vodi Slovenec Janez Oberstar. Študij je trajal skoraj osem let, približevanje duhovniškemu stanu pa se je začelo 11. novembra lani, ko je v stolnici sv. Justa prejel diakonsko posvečenje, po Božiču je prišel k Sv. Ivanu, kjer se pripravlja in pomaga tako v okviru slovenske kot tudi italijanske verske skupnosti, sodeluje pa tudi s slovenskimi skavti. Kot že rečeno, bo posvečenje v soboto, 2. junija, ob 17. uri v stolnici sv. Justa, kjer se bosta slišali tudi slovenska beseda in pesem, zato je prav, da se slovenski verniki tega slavja udeležijo v čim večjem številu. Novo mašo bo g. Tomaž Kunaver pel med svetoivanskimi verniki, med katerimi je deloval v zadnjih mesecih. Nova maša bo tako v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu v nedeljo, 3. junija, ob 10. uri. / NL Posvečenje in nova maša g. Kunaverja foto dd Pred znamenjem Concordia et Pax (foto dd) Goriška31. maja 20186 Trije Goričani so prejeli visoka odlikovanja Prof. Aldo Rupel in dirigent ter glasbenik Hilarij Lavrenčič sta letošnja prejemnika naziva vitez za zasluge, ki jima ga je podelil predsednik italijanske republike Sergio Mattarella, ravnatelj Kulturnega doma v Gorici Igor Komel pa je prejel iz rok slovenskega predsednika Boruta Pahorja medaljo za zasluge. Vse tri goriške kulturne, družbene in javne osebe, ki so odlikovane, dobro poznamo in prav vsem v našem in v imenu bralk in bralcev tednika Novi glas tudi iskreno čestitamo. Z njimi se veselimo, saj se zavedamo, kako pomembno je, da imamo v svoji sredini ljudi, ki si visoka državna priznanja tako v Italiji kot v Sloveniji zaslužijo zaradi dela v prid vsej naši slovenski narodni skupnosti v Italiji. Prof. Aldu Ruplu, dirigentu Hilariju Lavrenčiču in ravnatelju Kulturnega doma Igorju Komelu čestitamo! Nastop učencev SCGV Emil Komel na konservatoriju G. Tartini V ponedeljek, 14. maja, je bila na tržaškem konservatoriju Tartini v Trstu 3. revija “Di concerto”, ki je namenjena učencem tržaških javnih šol z glasbeno usmeritvijo in glasbenih šol, ki imajo podpisano konvencijo s konservatorijem. SCGV Emil Komel, ki ima s tržaškim konservatorijem podpisano konvencijo že od leta 2012, se je letos že tretje leto zaporedoma na povabilo konservatorija predstavil s tremi učenci. Namen revije je vzpostaviti tesnejši stik med učenci ustanov, ki se ukvarjajo z glasbo na t. i. predakademski ravni, in konservatorijem, ki ga italijanski sistem ima za akademijo za glasbo oz. univerzo. Po uvodni točki kitaristov konservatorija in pozdravu profesorja Perrina, ki je prisotne nagovoril v imenu direktorja konservatorija, so učenci šole Komel nastopali v drugem delu revije, ki je potekala v Tartinijevi dvorani. Prva se je predstavila enajstletna Athena Piceh iz razreda prof. Mojce Križnič, ki je publiki predstavila skladbo Arcidiacona Variacije na ljudsko škotsko temo, nato sta na oder stopila Antje Gruden iz razreda harmonik prof. Mirka Ferlana, ki je zaigrala skladbo Iridescent rondo' Johnnyja Cowella, in Francesca Marinelli iz razreda prof. Elisabette Cavaleri z Rachmaninovo skladbo Preludij v cis molu op. 3 št. 2 iz zbirke “Marceaux de Fantasie”. Nastop “komelovcev” na reviji v organizaciji konservatorija, od njene ustanovitve do danes, je dokaz kakovostnega dela na SCGV E. Komel, ki ga upoštevajo in cenijo tudi izven goriškega prostora in na višji glasbeni ravni. Ob koncu razstave “Solkansko polje” vodeni ogledi z avtorjem V Galeriji Gong v Solkanu (poslovna cona) bo v nedeljo, 3. junija 2018, ob 11. uri po razstavi “Solkansko polje” vodil sam avtor razstavljenih fotografij, narejenih s camero obscuro, Marko Vogrič, prav tako tudi v torek, 5. junija, ob 19. uri, ko se bo razstava končala. Ogled razstave, katere odprtje je bilo 18. aprila, je sicer možen od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Kratke Poklon p. Stanislavu Škrabcu Nastop Goriškega okteta Vrtnica SREČANJE POD LIPAMI lovenščina je eden najlepših jezikov na svetu”. Tako je zapisal Stanislav Škrabec, frančiškan, duhovnik, reformator, jezikoslovec in velik ljubitelj slovenskega jezika. Njega so se spominjali na posebnem Srečanju pod lipami v okviru Škrabčevega leta v četrtek, 24. maja, v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. Na večeru je nastopil priznani Goriški oktet Vrtnica, katerega umetniški vodja je Matjaž Šček, s skladbami priznanih slovenskih skladateljev, kot so Vodopivec, Ferjančič, Bratuž, Kimovec itd. Pevska skupina, ki jo sestavljajo izbrani pevci iz širše Goriške in deluje že tri desetletja, se uvršča med “S najboljše slovenske zborovskezasedbe. Koncert, ki sta gapriredila KC Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič v sodelovanju s posebnim odborom za Škrabčevo leto, so popestrili odlomki o Škrabčevem življenju in delu, ki jih je prebirala Katja Terčič. P. Stanislav Škrabec se je rodil 7. januarja 1844 v Hrovači pri Ribnici in na Kostanjevico prišel leta 1873. V svojem 40- letnem bivanju nad Gorico je pustil velik pečat. Na Kostanjevici je na interni frančiškanski gimnaziji študiral teologijo in učil kar pet jezikov ter bil nekaj let tudi ravnatelj. Kot duhovnik, urednik in jezikoslovec je zaznamoval ves slovenski prostor. Skoraj neverjetno je, kako se je mogel v tako skromnih razmerah razviti v tako velikega učenjaka. V svoji celici je bil bolje poučen o vsem znanstvenem in duhovnem gibanju po Evropi kakor marsikateri znanstvenik v najbolj živahnih svetovnih središčih. Izdajal je tudi časopis Cvetje z vrtov sv. Frančiška, v katerem je objavljal jezikoslovne članke, pisal o zgodovini Kostanjevice in prinašal daljše in krajše sestavke o gojenju cvetlic, za katere je imel posebno ljubezen in dar. Ob 100-letnici smrti tako velikega Slovenca je Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici razglasil Škrabčevo leto, katerega dogodki se bodo nadaljevali do konca oktobra. Naslednji na programu bo v nedeljo, 3. junija, ob 16. uri, ko bo po sv. maši koncert Vokalne skupine Krila v baziliki Kraljice Svetogorske na Sveti Gori. MČ arsikdo, še posebno, ko ga tlačijo težka življen- jska bremena, bi se rad vsaj za trenutek povrnil v brez- skrbno otroštvo, v katerem je vsak trenutek možen skok v neizmerni čarobni svet domišljije. Deček Pe- ter Pan, literarni junak, ki si ga je izmislil škotski pisatelj James Mat- thew Barrie daljnega l. 1902, upo- dablja te naše “prepovedane” san- je. Peter Pan zna čudežno leteti in noče odrasti, zato ostaja zmeraj otrok, na pragu najstniške dobe. Brezkončno otroštvo preživlja v deželi Nije na pravljičnem otoku med napadalnimi gusarji, v glo- bine morja nevarno vabečimi morskimi deklicami, Indijanci in vilami. Sam je nesporen poglavar “izgubljenih otrok”. Včasih se sreča tudi z otroki iz resničnega sveta, od koder tudi sam izhaja, saj je prva leta svojega večnega otroštva preživljal v parkih Ken- sington v Londonu. Pri malih in večjih bralcih prilju- bljena zgodba je doživela že mar- sikatero filmsko priredbo, pojavi- la pa se je tudi kot slikovita risan- ka in strip. Letos pa so jo učenci, ki zahajajo v popoldanskih urah v goriški Dijaški dom Simon Gre- gorčič na Svetogorski ulici, v se- vernem delu našega obsoškega mesta, predstavili kot pester, razi- grano učinkovit muzikal. Pre- mierno uprizoritev je doživel v prenatrpani veliki dvorani Kultur- nega centra Lojze Bratuž v četrtek, 17. maja 2018, v poznih popol- danskih urah. Dobro poldrugo uro trajajoči špektakel je skrbno in v tekočem tempu zrežirala An- dreja Benedetič, ki je že kar nekaj- krat prav z mladimi učenci Di- jaškega doma postavila na oder znano pravljico ali muzikal. To- krat je za odrski prikaz izbrala li- terarno predlogo Jamesa M. Bar- rieja in jo domiselno priredila za nastopajoče otroke, od šestega do štirinajstega leta. V veliko oporo ji je bila pri tem znana slovenska pevka Damjana Golavšek, ki že vrsto let sodeluje z Dijaškim do- mom kot pevska mentorica. Pri tej zadnji produkciji je napisala glasbeno priredbo in prelila pe- smi v slovenski jezik. Da je v mu- zikalu vsak prizor razgiban in ko- reografsko bogat, so poskrbeli tri- je koreografi: Danjela Simčič, Franci Vaupotič in Martina Grmek. Kot je ob koncu povedala ravnateljica Dijaškega doma, Kri- stina Knez, je muzikal v glavnem nastajal med “odmori”. Otroci so se tako navdušili nad vajami za nastop, da so rade volje žrtvovali prosti čas med opravljanjem do- mačih nalog. Učinek je bil res sli- kovit. K temu so pripomogli tudi pisani kostumi in tehniki, ki so v samih treh dneh uresničili učin- kovito scensko ozadje. To se je kot projekcija pojavljalo na dveh pro- sojnih platnih: širno nebo z obla- ki, izseki gozda, morske obale, preteča gusarska ladja. Vse to je uokvirjalo različna prizorišča do- gajanja, gledalci pa so lahko opa- zovali tudi, kako se na osvetljenih platnih očarljivo zarisujejo sence izvajalcev tega muzikala, pri ka- terem je sodelovalo nad 60 igral- cev, pevcev in plesalcev. Z živah- nim nastopom so pokazali svoje navdušenje nad odrskim prika- zom in veselje, da so lahko sami akterji na odru. Solistični pevski nastopi, ki so bili odraz pevske zmogljivosti nastopajočih, so bili posneti, tudi zaradi tehničnih ra- zlogov. Občinstvo pa je tudi iz njih lahko spoznalo, koliko truda so otroci morali vložiti v izvedbe, ki so bile kar zahtevne. Izmed vse- ga očarljivega mladega valovanja na odru naj omenimo vsaj tiste, ki so odigrali glavne like. Pri tem so vsi odlično znali tekst in ga skušali podati čim bolj jasno in razločno. Tisti, ki poganja vso zgodbo, je se- veda Peter Pan. Zelo sproščeno, z imenitnim obvladovanjem odrskega prostora je gledalce očaral Alex Devetak. Temu večne- mu otroku je znal dati zelo pre- pričljive značajske poteze in mu vdahniti primerno živahnost in neposrednost, pa tudi otroško neobremenjenost. Gioia Rozic je bila preudarna deklica Vendi, ki materinsko bdi nad izgubljenimi otroki in jim pripoveduje pravlji- ce. Potem pa jih skupaj z bratce- ma Janom (Jan Grahonja) in Mi- haelom (Jaša Primožič) povede na svoj dom. Tam jih lepo sprejmejo Vendini starši, G. Darling (Erik Lutman) in ga. Darling (Mojca Srebrnič) ter hišna pomočnica in varuška Nana (Camilla Komic). Izgubljene otroke so ljubko odi- grali Nika Košuta, Alice Hmeljak, Mija Primožič, Lorenzo Tomasi, Ilja Macovez in Maja Boccardo. Samozavestnega kapitana Kljuko, ki venomer kuje maščevanje nad Petrom Panom, zaradi katerega je izgubil roko in ima namesto nje kljuko (od tod tudi njegovo ime), je s posrečenim nastopom pred- stavil Denis Žbogar, Sofia Klavcic je poosebila poredno, nerodno, ljubosumno vilo Tinko Cinko. Ti- grovo lilijo, ki so jo ugrabili gu- sarji, je odigrala Greta Fantini. Ne ravno neustrašne pirate so sliko- vito in duhovito orisali Lorenzo Pinazza, Tommaso Concetti, Erik Lutman, Luka Cristancig, Fran- cesco Blazica in Goran Deve- tak. Martina Cijan, Giada Cri- stancig in Gaia Chimenti so bi- li morske deklice, ki komaj čakajo, da se kak naivnež uja- me v njihove omamne mreže. Poleg teh so nastopili še števil- ni pevci in plesalci, ki so še po- pestrili že itak pestro odrsko dogajanje. Navdušenje nad vsemi nastopajočimi so gledal- ci izrazili z bučnim ploskanjem ob koncu uprizoritve, a tudi ob posameznih prizorih, pri kate- rih so pesmi večkrat pospremi- li z ritmičnim ploskanjem. Za to, da je muzikal tako dobro uspel, so zaslužni prav vsi, se- veda tudi vzgojiteljice doma, ki so z ravnateljico Knezovo še same nastopile v sklepnem plesnem delu. Muzikal so prvič ponovili v petek, 18. maja, kot matinejo za učence nižje šole Ivan Trinko iz Gorice in 3., 4. in 5. razreda OŠ O. Župančič iz Gorice, ki so zelo lepo sprem- ljali odrsko dogajanje in nastopa- joče vrstnike nagradili s ploskan- jem. Kot je napovedala Knezova, si bo- do v septembru sledile še pono- vitve. Za zdaj so gotove že tri. IK M Dijaški dom Gorica / Muzikal Peter Pan Radoživ, množičen nastop mladih igralcev, pevcev in plesalcev SKUPNA KNJIŽNA NOVOST TREH ZALOŽB GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, ZALOŽBA DRUŽINA, ŽUPNIJA ROVTE OD TRIGLAVA DO ANDOV V službi Cerkve in naroda Dopolnjena izdaja spominov izseljenskega duhovnika ob 40-letnici prve izdaje pri Goriški Mohorjevi družbi in 70-letnici prihoda prve skupine slovenskih političnih beguncev v Argentino Foto DP Goriška 31. maja 2018 7 meru grdega vremene bo priredi- tev potekala 19. junija. “Tudi mi z veseljem sodelujemo na tem prazniku”, je dejala ravna- teljica centra Emil Komel Alessan- dra Schettino. Za to priložnost pri- pravljajo nastop pihalnega orke- stra, ki ga sestavljajo učenci šole Komel, glasbene šole Nova Gori- ca, društva Arsatelier, glasbene šole iz Krmina, godbeniške šole iz Vileša in Turjaka ter z Vogrskega in iz Brd. “Želeli smo združiti mla- de, ki živijo v tem prostoru”, da bodo skupaj nastopili na Trgu Evrope, simboličnem kraju, kjer univerzalna govorica glasbe lahko še bolj poveže dva naroda. Šlo bo za nekak “predkoncert”, ki se bo začel ob 19. uri in ki med drugim spada tudi v niz letošnjih Snovanj. Župan goriške občine Rodolfo Zi- berna je z navdušenjem spregovo- ril o dogodku in jubileju ZSKP, ki je prek svojih društev in številnih članov v vseh deželi dejavna na kulturnem področju. ZSKP ne promovira zgolj kulture, temveč tudi sodelovanje in integracijo. Tudi taka prireditev lahko pomaga podpreti kandidaturo Gorice in Nove Gorice za evropsko prestol- nico kulture leta 2025. Kraj je sim- boličen, čeprav bi si morali vsi - zlasti v Gorici - bolj prizadevati, da bi na trg prihajali ne le turisti, am- pak tudi Goričani. “Včasih se zgodi, da turist bolje pozna ne- ko mesto kot pa tisti, ki v njem prebiva”. Tudi zato nameravata dve upravi na več načinov oživiti trg in marsikaj vložiti, da bi bil bolj ovrednoten. “Naslov Spoznajmo se je zelo pomenljiv”, je dejal župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon. Pomem- bno je, da občine v tem prostoru podpira- jo take dogodke, ki povezujejo. To je tudi lepa priložnost, da skupaj proslavimo 60- letnico zveze, ki pove- zuje slovenske organi- zacije v Italiji. Na Trgu Evrope naj kar bo še več tovrstnih prireditev, da bi dve mestu bolj povezali tudi na kul- turnem področju in še bolj okre- pili kandidaturo dveh mest, kjer nas meja danes resnično povezu- je. “To je čar in zgodba tega ob- močja”. Projekt so podprli: občini Gorica in Nova Gorica, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Fundacija Cassa di Risparmio iz Gorice, Zadružna kraška banka, Svet slovenskih organizacij. K so- delovanju pa so pristopili SCGV Emil Komel, mednarodni center Arsatelier, KC Lojze Bratuž in čla- nice ZSKP. DD Praznik špargljev Ščepec humorja za dobro voljo PD ŠTANDREŽ opel pomladni večer je zvabil na Praznik špar- gljev v soboto, 26. ma- ja 2018, tiste, ki se radi spro- stijo ob lahkotnih melodi- jah, ob katerih te noge kar same nesejo na plesišče. Za glasbeno sprostitev je po- skrbel ansambel Souvenir, za žejna grla in lačne želodce pa kot čebele pridni člani Pro- svetnega društva Štandrež, ki so tudi letos žrtvovali svoj T prosti čas, da je domačivečdnevni praznik lepo po-tekal. Praznovanje v družbi prijateljev in znancev se je končalo na lepo sončno ne- deljo, 27. maja. V župnijskem parku med lipami se je zbra- lo veliko ljudi, tudi zato, ker je kulturni program uvedel zelo številen zbor učencev OŠ Fran Erjavec iz Štandreža. Pod vodstvom učitelja Marti- na Srebrniča in ob spremlja- Obvestila Glasbena matica Gorica vabi na zaključno akademijo š. l. 2017/18, ki bo v četrtek, 31. maja 2018, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Obenem vabi na teden odprtih vrat, ki bo od 4. do 9. junija 2018. Info 0481-531508, gorica@glasbenamatica. Org AŠZ Olympia prireja v ponedeljek, 4. junija 2018, ob 18. uri prikaz dela Olympia Hop & Ball v telovadnici AŠZ Olympia na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Družine z majhnimi otroki (do približno 10. leta) so vabljene na letovanje v koči sv. Jožefa v Žabnicah (3. -7. 8.) in duhovni vikend v Logu pod Mangartom (31. 8. – 2. 9.) v organizaciji Skupnosti družin Sončnica in s sodelovanjem Mladinskega doma. Info in prijave na tel. +39 329 749 8194 ali +386 31 523 963 do 15. junija. KCLB v sodelovanju z Galerijo Ars in Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen 2018 spominsko razstavo o tržaški slikarki Eldi Piščanec. Zato se obrača na zasebnike, ki imajo v lasti dela Elde Piščanec, s prošnjo, da bi jih dali na razpolago za obdobje razstave. Informacije na tel. (+39) 0481 531445, pon. - pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-pošti info@centerbratuz. org. V galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž je na ogled do konca meseca maja 2018 razstava z naslovom Obzorja - Orizzonti, na kateri se predstavljajo slikarji Franco Dugo, Milena Gregorčič, Claudia Raza in Deziderij Švara. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. KCLB prireja 2. junija 2018 obisk spominske svečanosti ob Breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu. Po skupnem kosilu je načrtovan še voden obisk Muzeja Kočevarjev v Občicah. Za informacije in obvezno prijavo pokličite tel. 0039 0481 531445 od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 ali pa na info@centerbratuz. org. SPDG vabi na 47. srečanje članov zamejskih planinskih društev, v nedeljo, 10. junija, na Opčinah, v priredbi SPDT. Organiziran bo avtobusni prevoz, dva pohoda za planince in dve delavnici za mladince in najmlajše. Prijave na sedežu društva vsak četrtek od 19. do 20. ure in pri odbornikih društva. Informacije 3317059216 (Vlado). Klekljarski odsek društva Jadro organizira v soboto, 16. junija, izlet v Idrijo na festival idrijske čipke. Informacije na tel. 0481-482015 ali 0481-776123. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 30. junija, celodnevni izlet v pokrajino Evganejskih gričev, v zibelko venetske in rimske kulture, za ogled parkov in krajev Este, Monselice itd. Vpisujejo po tel. 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 ali 3461206031 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Čestitke Na italijanskem državnem tekmovanju “Nuove voci per Guido”, ki je bil prejšnji konec tedna v Arezzu, je Mladinski pevski zbor Emil Komel, pod vodstvom dirigentke Damijane Čevdek Jug, prejel 1. nagrado v kategoriji otroško-mladinskih zborov ter 1. absolutno nagrado celotnega tekmovanja. Na istem tekmovanju je Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel, ki ga vodi David Bandelj, prejel 1. nagrado v kategoriji mladinskih zborov. Za izjemen rezultat obema zboroma in dirigentoma čestita Zveza slovenske katoliške prosvete. Iskrene čestitke MeMlPZ Emil Komel, ki ga vodi David Bandelj, za 1. nagrado v skupini do 25 let starosti, in MePZ Emil Komel pod taktirko Damijane Čevdek Jug za 1. absolutno nagrado tekmovanja in 1. nagrado v skupini do 15 let na 1. državnem tekmovanju “Nuove voci per Guido”, v organizaciji fundacije Guido d'Arezzo, v nedeljo 27. maja! Vsi na SCGV Emil Komel se veselimo izjemnega dosežka, ki je okronal vloženi trud pevcev in pevovodij! RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 1. 6. 2018 do 7. 6. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 1. junija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 2. junija (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 3. junija: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 4. junija (v studiu Stefania Beretta): Pravljični svet. Torek, 5. junija (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 6. junija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Škrjanček poje, žvrgoli - Izbor melodij. Četrtek, 7. junija (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na aperitiv ob predstavitvi knjige SLADKI RECEPTI Z VRTNICAMI O vrtnicah in njihovi uporabi pri pripravi sladic bosta marsikaj zanimivega povedali avtorici Katja Kogej in Vida Rojšek V četrtek, 7. junija 2018, ob 18. uri v prostorih knjigarne na Travniku v Gorici Dogodek je del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije vi Martine Hlede na klavia- ture so lepo zapeli nekaj živahnih pesmic in vsak iz- med njih je prejel barvice kot priznanje za udeležbo na razstavi o naši smaragdni Soči. Med Praznikom špargljev je bilo namreč več kot sto njihovih raz- nolikih risb na ogled v spodnjih prostorih štan- dreške župnijske dvorane Anton Gregorčič. Za svežimi otroškimi gla- sovi je ob napovedovanju Andreje Bizjak stopila na prizorišče moška vokalna skupina Sraka iz Štan- dreža. Pod taktirko Patric- ka Quaggiata, mladega glasbenika - skladatelja, ki melodije kar “stresa iz ro- kava”, so zapeli šopek pesmi. / str. 15 IK Foto DP Zbor Bratuž in Vinika: “Predpoletni napev” V petek, 1. junija, vabita MePZ Lojze Bratuž in ženska vokalna skupina Vinika na celovečerni koncert z naslovom Predpoletni napev v grofovi dvorani goriškega gradu ob koncu pevske sezone 2017/2018. Zbor Lojze Bratuž, ki ga vodi David Bandelj, zbira pevce iz širše goriške okolice z obeh strani nekdanje meje in je že več kot 60 let aktiven člen slovenske kulturne stvarnosti na Goriškem. Večer bo sooblikovala vokalna skupina Vinika pod taktirko Franke Žgavec. Vabljeni so prijatelji obeh pevskih sestavov in, seveda, vsi ljubitelji zborovskega petja, da skupaj ob petju pozdravimo prihod poletja. Zbor Pevma-Jazbine na Prevalu V nedeljo, 20. maja, je v cerkvi na Prevalu nastopil zbor Pevma-Jazbine. Zbranim, ki so do zadnjega kotička napolnili cerkev, so predstavili najlepše slovenske Marijine pesmi. Zbor je vodil Zdravko Klanjšček, ki je na koncu izrazil posebno veselje nad povezanostjo slovenskih in italijanskih vernikov v Marijinem svetišču, ki mu je bila posebno draga že v otroških letih. Posebno priznanje je zboru podelil odbornik občine Moš Andrea Bullitta. Kratke Vsi vabljeni na skupni goriški trg v petek, 15. junija “Trg povezuje, spoznajmo se!” od naslovom Trg povezuje, spoznaj- mo se! bo 15. juni- ja 2018 potekal na skup- nem goriškem trgu (Trg Evrope / Transalpina) do- godek oz. praznik vseh, ki verjamejo v sožitje na go- riški meji in sodelovanje za lepšo prihodnost naših krajev. Prireditev, ki jo or- ganizira Zveza slovenske katoliške prosvete v sode- lovanju z drugimi ustano- vami, so v sproščenem in prijateljskem vzdušju pre- stavili 29. maja sredi omenjenega trga v prisot- nosti županov dveh so- sednjih mest. Predsednica ZSKP Franca Padovan je povedala, da so že ob zadnjih Okusih ob meji želeli povabiti v Gorico Modrijane; iz varnostnih razlogov pa so dogodek prenesli na junij, ko hkrati obeležujejo Dan državnosti in 10. obletnico vstopa Slovenije v schengensko območje. Obenem želi to biti ne- kak “preddogodek”, ki uvaja praz- novanje 60-letnice zveze. Prav ve- seli so, da lahko vse to obeležijo na Trgu Evrope. Kulturni program prireditve se bo začel ob 19. uri, in sicer z nastopom orkestra gojen- cev glasbenih šol z goriškega ob- močja. Sledil bo koncert sloven- skega ansambla Modrijani. V pri- P M. Arčon, F. Padovan, A. Schettino in R. Ziberna (foto dd) Kultura31. maja 20188 Čarobna japonska gledališka zvrst Izolanke na simpoziju kamišibaj gledališča amišibaj je japonska bese- da, sestavljena iz besede kami, ki pomeni papir, in šibaj, kar pomeni gledališče, dra- ma. To je oblika pripovedovanja zgodb ob slikah na malem odru, ki mu Japonci rečejo bu- taj. Kot pri vsakem pripovedo- vanju je tudi tu pomembno vzdušje, ki se vzpostavi med pripovedovalcem in publiko, in na Japonskem temu rečejo kiokan. Kamišibaj gledališče ima na Japonskem kar dolgo zgodovino, svoj razmah je do- bilo v letih tik pred 2. svetovno vojno, ko je samo v Tokiu na- stopalo več kot tri tisoč ka- mišibajkarjev. Na Slovensko sta ga pred leti prinesla Igor Cvetko in Jelena Sitar Cvetko. Od prvega festivala kamišibaj gledališča, ki je potekal v Pira- nu na Židovskem trgu, je v Slo- veniji pripovedovanje ob sli- kah na malem odru preraslo v pravo pravcato gibanje. Nad kamišibajem so se navdušili knjižničarji, vzgojitelji, slikarji, lutkarji, učitelji, igralci in še cela vrsta ljudi, ki s pripovedo- vanjem ob slikah na malem odru razveseljujejo otroke in odrasle v vrtcih, šolah, knjižnicah, v do- movih za ostarele, v dnevnih centrih za osebe z motnjami v duševnem zdravju ali motnjami v duševnem razvoju. Kamišibaj pri nas prerašča zgolj zabavo, umetniški užitek in zadovoljstvo ob poslušanju zgodb in ogledo- vanju slik, vse bolj se ga po- služujejo tudi v terapevtske na- mene, izkazal pa se je tudi kot odličen učni pripomoček, na pri- K mer pri učenju tujih jezikov.Najbrž veste, da je 9. maja letospotekal vseslovenski dan ka- mišibaj gledališča. Od polnoči do polnoči se je v številnih krajih po Sloveniji zvrstilo več kot 770 predstav, vsaki dve minuti je nek- je potekala kamišibaj predstava. Predstave sta si na ta dan ogledala skoraj 2 odstotka Slovencev. Vse- slovenskemu dnevu kamišibaj gledališča je na stežaj odprla vrata tudi Mestna knjižnica Izola. Ob devetih so potekale predstave v francoskem jeziku, ob desetih je knjižnico obiskalo 45 otrok in vzgojiteljic iz vrtca Školjka, ob enih popoldan so kamišibaj spoznali učenci, ki se učijo fran- coski jezik pri profesorici Maši Avsenak, v popoldanskih urah pa so obiskovalci prisluhnili zgod- bam Fulvie Grbac, Martine Lju- bič in Špele Pahor. Kamišibaj do- godki in predstave so potekali tu- di na drugih lokacijah v Izoli, pa tudi v Piranu in Kopru. V naslednjih dneh pa se je v Lju- bljani, na Mestnem trgu 17, kjer je sedež Slovenskega gledališkega inštituta, na mednarodnem sim- poziju kamišibaj gledališča zbra- lo več kot trideset gostov iz Slo- venije, Japonske, Nemčije, Avstri- je, Španije, Italije, Francije, Kana- de in ZDA. Njihova predavanja so bila izjemno zanimiva in poučna. Opazili smo lahko, da se je kamišibaj kot tradicionalna ja- ponska oblika pripovedovanja zgodb v različnih kulturnih in je- zikovnih okoljih razvijal na nove, samosvoje in izvirne načine in pri tem odgovarjal na potrebe vsakokratnih poslušalcev in ustvarjalcev. Na simpoziju je s prispevkom, ki mu je dala naslov Uporaba in predstavitev Glasser- jeve teorije izbire in njene upo- rabnosti v šolah s pomočjo ka- mišibaja, sodelovala tudi Fulvia Grbac. Diplomirala je na Akade- miji za likovno umetnost v Be- netkah, na simpoziju pa je pred- stavila, kako ji je Glasserjeva teo- rija izbire pomagala v osebnem življenju in pri poklicnem delu (poučuje namreč umetniške predmete na osnovnih in sred- njih šolah v Slovenskem Pri- morju) in kako s pomočjo ka- mišibaj gledališča svojim učen- cem približa svet umetnosti in tudi nje same spodbuja k umet- niškemu izražanju, tako v pisa- ni in govorjeni besedi kot v sli- ki. V večernem programu je nasto- pila tudi Martina Ljubič, mlada ilustratorka iz Izole, ki je doslej z ilustracijami opremila že vrsto knjig za otroke, sodeluje pa tudi z otroškimi literarnimi revija- mi. Za kamišibaj je ilustrirala pesem Srečka Kosovela Rdeča raketa in pravljico Patricije Peršolja z naslovom Marta. Z obema je že nastopila na piran- skem festivalu kamišibaj gleda- lišča in še marsikje drugje. Mar- tinine ilustracije so kot po navadi sanjske, samosvoje in nežne, njen pristop do kamišibaj izved- be pa izviren in inovativen. Organizatorji simpozija so za tuje goste pripravili tudi več izletov, na primer v Štanjel, v Postojnsko jamo, na Bled in v Bohinj. Na končnem izletu v nedeljo smo se ustavili še v Hrastovljah, kjer so bile kamišibaj predstave na trav- niku znotraj obzidja, ki obdaja znamenito malo cerkev, do zad- njega kotička poslikano s freska- mi. Ena od japonskih udeleženk Odšel je režiser Ermanno Olmi Dne 5. maja 2018 se je od življenja poslovil dobro poznan italijanski režiser Ermanno Olmi, ki se je rodil 24. julija 1931 v Bergamu, umrl pa v Asiagu. Bil je iz delavske družine; mama je bila delavka, oče pa železničar, ki je umrl v drugi svetovni vojni. Ermanno Olmi je obiskoval znanstveni in umetniški licej, a ga ni nikoli dokončal. Ko se je iz Treviglia, kjer je prebival, preselil v Milan, se je kot samouk prvič srečal s snemalno kamero, ko je kot delavec pri podjetju Edison Volta posnel razne dokumentarce, vezane na industrijske proizvode. Pri tem so se pokazali njegovi talenti. Leta 1959 je imel končno svoj pravi filmski debi z dolgometražcem Il tempo si e‘ fermato (Čas se je ustavil). V njem govori o odnosu med dvema čuvajema, ki skupaj preživita zimo v odmaknjenem okolju italijanskih Alp. Po raznih bolj ali manj uspelih filmih se je dokončno uveljavil za filmsko kamero s filmom L’albero degli zoccoli (Drevo za cokle) l. 1978. Istega leta je zanj dobil zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu, leto kasneje pa srebrni trak in nagrado Cesar. To je tudi njegovo najbolj znano delo. V filmu zelo tankočutno in s sočutjem tke zgodbo o trdem življenju kmetov v Lombardiji na začetku 20. stoletja. Ker je bil sam iz preproste družine, je življenje malih ljudi in njihove težave ter socialne stiske dobro poznal in njihove zgodbe zelo doživeto prenesel na filmsko platno. Leta 1988 je v Benetkah slavil z zlatim levom za film La leggenda del santo bevitore (Legenda o svetem pivcu), ki je bil posnet po romanu avstrijskega pisatelja Josepha Rotha. Zadnjo izmed mnogih nagrad, ki jih je bil deležen v dolgi karieri, je prejel v Benetkah l. 2008, in sicer zlatega leva za življenjsko delo. Bil je tudi prejemnik kar nekaj častnih naslovov italijanske republike za zasluge. / IK Smrt v italijanskih filmskih vrstah DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (18 ) Bielecki (4) V prvi polovici devetnajstega stoletja se je Janez Gleščič (letnik 1814), sin vrtojbenskega kmeta Andreja Gleščiča in Katerine roj. Bizjak, preselil v Gorico in odprl svojo pekarsko dejavnost. V Gorici se je poročil z Anno Placerian, hčerko furlanskega peka Domenica Placeriana, leta 1775 rojenega Videmčana, ki se je kasneje pre- selil v Gorico, ter Petronille Bonin. Tudi sin Ja- neza in Anne Gleščič, Avgust (letnik 1848), je bil pek in slaščičar. Kot rečeno, je tradicijo na- daljeval tudi sin Avgusta in Goričanke Ane Pregl, Humbert Glessig, bodoči mož Marije Bie- lecki. Sicer v tej “dinastiji” slaščičarjev je ned- vomno prednjačil Avgust - imel je več pekarn - , bil pa je tudi član cesarsko-kraljevega okrajne- ga glavarstva, porotnik in celo gla- sbenik, vodja mestne godbe. Tudi on je umrl leta 1906. Smrt je pov- zročila možganska kap, ki ga je zadela 12. julija okrog 5. ali 6. ure na delovnem mestu v Kočijaški ulici št. 8, slabe tri mesece pred smrtjo Vincencija Bieleckega, bodočega tasta njegove- ga sina. O Avgustovi smrti je poročalo sloven- sko in italijansko krajevno časopisje; njegovega pogreba se je udeležila nepregledna množica ljudi, ob navzočnosti civilnih, cerkvenih in vo- jaških oblasti mesta Gorica. Kot rečeno, Avgustov sin Humbert je po poroki z Marijo Bielecki imel svojo obrt na Kornu št. 6. V prvi svetovni vojni je bil desetnik avstro- ogrske pehote. Ljubljanski časopis Slovenec z dne 25. avgusta 1916 nam pove, da se je takrat nahajal v Mariboru, saj v članku z naslovom Pogrešane družine s Primorskega piše: “Umbert Glessig, k. k. R. - Spit. 3, Klostergasse 4, Ma- ribor, išče svojo ženo Marijo Glessig in štiri otroke, ki so stanova- li v Gorici, Piazza Corno št. 6. Obenem išče tudi svojo sestro Elviro Glessig in Lucijo Persutti, ki sta stanovali do zadnjega v Gorici, Piazza Corno št. 6 (Piazza Corno je italijansko ime za trg, ki ga Slovenci imenujemo Koren oz. 'na Kornu', op. p.) ”. Stavba na Kornu je bila v lasti njegove tašče do njene smrti septembra leta 1918, malo pred koncem prve svetovne vojne, ko je lastnica postala soproga Marija. Samo dobra dva tedna kasneje se je z granato smrtno ponesrečil osem- letni sin Anton: eksplozija mu je povzročila opekline tretje stopnje in raznesla desno roko. Druge težave so se pojavile takoj po vojni, tokrat bolj finančne narave in vezane na izplačilo voj- ne škode: italijanska država ni rada plačevala odškodnine slovenskim upravičencem (včasih tudi pod pretvezo, da gre za tuje državljane, še posebej, ko je šlo za ljudi, ki so izvirali iz drugih dežel razpadle avstro-ogrske monarhije, ali za njihove potomce, kot npr. Vincencij Bielecki in posledično tudi njegova družina). Marija Bie- lecki por. Glessig je umrla leta 1931 zaradi možganske krvavitve, stara komaj 41 let; v istem letu so morali prodati Bieleckijevo palačo na Kornu zaradi omenjenih težav. Humbert je umrl leta 1958. On in Marija sta imela pet otrok, ena od teh je bila moja babica Marija ml. - mati mojega očeta -, poročena z Andrejem Ta- bajem iz Štandreža, nečakom duhovnikov An- dreja in Ivana Tabaja, zgodba katerih je prav ta- ko tesno povezana z razvojem slovenskega šol- stva v Gorici, še posebej s Šolskim domom in gimnazijo. OBJAVLJENO TUDI NA PORTALU KAMRA, PORTALU DIGITALIZIRANE KULTURNE DE- DIŠČINE SLOVENSKIH POKRAJIN (www.kamra.si), KI GA UPRAVLJA OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Marija Bielecki in Humbert Glessig (Gleščič) v Benetkah ok. leta 1909. Marija Bielecki (1889-1931), hči Vincencija Bieleckega in Marije Goljevšček. Čas: okoli 1900. Dimitri Tabaj Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri in koledar za navadno leto 1900: Avgust (Glessig) Gleščič tast Marije Bielecki je bil član cesarsko-kraljevega okrajnega glavarstva. Marija Glessig (Gleščič) rojena Bielecki z otroki jeseni 1917. Otroci z leve: Severina Glessig, Anton Glessig, Celestina Glessig (v maminem naročju), Humbert Glessig ml., Marija Glessig. je povedala, da se ji je s tem ure- sničila življenjska želja. Od nek- daj si je namreč želela, da bi pri- povedovala na takem po- svečenem kraju. To je bilo čutiti tudi med poslušalci, ki so prišli iz okoliških in oddaljenejših krajev. Sama sem predstavila Uspavanko kanadskih Indijancev, v Piranu pa filipinsko ljudsko Poroka med soncem in luno. Na koncu smo se posladkali še s krofi in se od- peljali v Piran, kjer je udeležence simpozija sprejel župan Peter Bossman. Po odličnih oradah v restavraciji Pirat smo se napotili proti cerkvi sv. Frančiška, kjer smo v križnem hodniku lahko prisluhnili še zadnjim zgodbam. Na poti nazaj v Ljubljano so se razživeli predvsem do takrat re- sni, natančni in disciplinirani ja- ponski gostje. Simpozij v Slove- niji jih je tako navdušil, da so obljubili, da se čez kako leto zo- pet vrnejo. Zdaj se niso več spraševali, ali je evropski in ame- riški kamišibaj še klasičen ali je že neo kamišibaj, ugotovili so, da jih kamišibaj osrečuje, to pa je tu- di namen umetnosti, mar ne? ŠP Kultura 31. maja 2018 9 o Krminu na poti v Benečijo, če zavi- jete levo pri kraju Quattroventi, pride- te do prekrasnega objekta iz XI. stolet- ja, Opatije v Rožacu, z enkratnim pogledom na Furlansko nižino, Brda in Vipavsko doli- no. Jugoslovanski - bosanski umetnik eksila Safet Zec (1943), ki živi danes med Benetka- mi in Sarajevom, je v tem svetem kraju tako rekoč doma. Njegova zadnja odmevna raz- stava EXODUS, Arte per credere se je ravno- kar končala. V cerkvi sta bila izobešena velik poliptih Barca, ki je bil izdelan za cerkev Santa Maria della Pieta' v Benetkah (2015-2017), in mu- rales, posvečen malemu umrle- mu sirijskemu brodolomcu Ala- nu. Jurij Paljk, velik prijatelj in ljubitelj opusa Safeta Zeca, je že dovršeno pisal o tem izjemnem projektu, ki je nastal in bil na ogled ob zadnjem beneškem Bie- nalu. Opozoril bi le, da gre za mogočno in obenem krhko de- lo, kot da bi ponazarjalo veliko empatijo humanista in umetni- ka, ki je (bil) sam begunec, do te- me izseljenstva. Spokojna množica nesrečnih protagonistov današnje sodob- nosti, naslikana na papir s tem- pero v belih in kožno rjavih to- nih, sklonjeni obrazi in nemočni izrazi prošnje, pričakovanja, trpečnosti nas nemo nagovarja- jo. Z običajnimi, skoraj prosojni- mi kolaži in izrisanimi kontura- mi v ozadju, z velikim čutom za anatomijo telesa in duha, z lah- kotnostjo čopiča in morda tudi lopatice Zec podoživlja neizre- kljivo lepoto in sporočilo Rem- brandtovih svetih prizorov, Ge- ricaultovega mementa iz Splava Meduze in znamenite podobe malega Alana na plaži turškega fotografa Nilüfera Demi- ra. V bližnji razstavni dvorani je še izbor Zečeve značilne “delavnice”: njegov posvečeni kruh, kričeče roke, trpeči objemi, viseča te- lesa in roke, snemanja s križa in čudovit Omaggio alla Pieta' di Palestrina (2008-09). V vitrinah so zvezki, poskusne risbe in be- ležke, kot npr. tista ob časopisnem naslovu “Tante piccole Anna Frank oggi in Siria sotto le bombe”, se pravi: “Številne Ane Frank da- nes pod bombami v Siriji”, kjer je umetnik zapisal “jućer u Bosni...!? ”, “včeraj v Bosni”. MUŠIČEVE OSTEKLENELE OČI Razstava 24 risb, ki jih je Anton Zoran Mušič naredil v Dachauu leta '45 in so jih po sreči našli v arhivih ANPI-VZPI, ANED, ANPPIA in IRSML iz Trsta leta 2016, je zgovorna sama po sebi. Po dolgem odlašanju sem se končno prepustil neposredni živosti teh dokumen- tov duha. Osteklenele oči, Eden brez krste, Lačen sem!, Lewandowski Adam +27. V. 1945, Še malo pomenka, Carfagna Giuseppe 13.10.1920 I. Nr 75366 +28.5.1945, kopalni- ca. To so naslovi, ki jih je sam Mušič napisal v slovenščini na nekaterih od teh ikon, osta- le so brez naslova. Na hrbtnih straneh so nemški prevodi naslovov in druge beležke, ki jih je zapisal kdo drug; nekatere hrbtne strani so pravzaprav izvirne strani iz knjig in publikacij, ki jih je Mušič uporabil za svo- je risbe. Pomenljivo je, da je briški umetnik, ki je ti- ste majske dni 1945 spet zadihal svobodo, neposredno, instinktivno in morda celo ne- zavedno napisal naslove tem pretresljivim skicam v maternem jeziku. A ne bi si upal izreči kaj drugega. Razstavo sva si ogledala skupaj s prijateljem Ivom Maurijem, ki je ak- tiven pri goriškem Vsedržavnem združenju partizanov Italije, in sva soglašala. Pre- močno je. Tu lahko samo molčimo. Kuratorka razstave je ravnateljica tržaških občinskih muzejev in knjižnic Laura Carlini Fanfogna. Muzej Revoltella, Občina Trst in omenjena združenja so poskrbeli za lep ka- talog. V tem so še zapisi podpred- sednika ANED Franca Cecottija ter pokrajinske predsednice in zgodo- vinarke Dunje Nanut, poznavalca Mušičevega dela Alessandra (Saše) Quinzija, kustosov Narodne galeri- je Andreja Smrekarja in Moderne galerije Marka Jenka iz Ljubljane o Mušiču na Slovenskem in o nelah- kem razmerju med šoah in sodob- no umetnostjo. Na ogled so tudi dokumentarne fotografije o lager- jih iz fonda tržaškega USIS, ki ga hranijo v občinski fototeki (o tem piše v katalogu odgovorna Claudia Colecchia), in video Zoran Music: un pittore a Dachau (Videoest), v katerem se 90-letni avtor in pričevalec vsestransko izpoveduje. Nekaj pa je po mojem manjkalo: če izvzamemo Mušičeve izvirne na- slove risb ter slovenske prevode in napise pod eksponati, je bilo ostalo le v italijanščini in angleščini. Razstava o Mušičevih “osteklenelih očeh” bo odprta še do nedelje, 3. junija. V muzeju poleg stalne zbir- ke in krasne terase, ki si jo je “iz- mislil” renovator Revoltelle Carlo Scarpa, si je moč ogledati v zgor- njih nadstropjih izsek sodobne po- vojne italijanske umetnosti in raz- stavo o “prvih letih Novecenta”, ki jo je po- stavila muzejska kustosinja Susanna Grego- rat. Omenimo še najznamenitejše tržaške predstavnike, kot so Timmel, Marussig, Pa- rin, Sbisa', Nathan, Fini, Cramelich, Bolaf- fio, Mascherini, in italijanske, kot so Caso- rati, Carra', Sironi, in izbor t. i. “rimske se- cesije”. Muzej je odprt, razen torka, vse dni od 10. do 19. ure. info: museorevoltella. it Davorin Devetak P Umrl ameriški pisatelj in Pulitzerjev nagrajenec Philip Roth V 86. letu starosti je v 22. maja 2018 umrl ugledni ameriški pisatelj Philip Roth, ki je leta 1998 za svoj roman Ameriška pastorala prejel Pulitzerjevo nagrado. Veljal je za enega od osrednjih ameriških avtorjev druge polovice 20. stoletja. Najbolj znan je bil po svojih opisih življenja ameriških Judov, a z univerzalnim sporočilom. Kot je sam dejal: “Ne pišem judovsko, pišem ameriško”. Roth sicer velja za enega najplodovitejših in cenjenih pisateljev in pogosto so ga omenjali kot morebitnega Nobelovca, a se mu je ta nagrada izmuznila. Poleg Ameriške pastorale se je proslavil tudi z romanom Portnoyeva tožba ter z deloma Poročila sem se s komunistom in Človeški madež. Literarni svet Rotha vsebuje veliko avtobiografskih elementov, osredotoča pa se na eksistencialna vprašanja slehernika, od vere in ideologije do družine, seksualnosti in smrti. Roth je nacionalno knjižno nagrado prejel že pri 26 letih za roman Zbogom, Columbus. Za svoje delo je prejel tudi dve nacionalni nagradi l iterarnih kritikov in tri nagrade PEN/Faulkner. Leta 2001 je prejel zlato medaljo za leposlovje Ameriške akademije za umetnost in literaturo. Njegova zadnja knjiga, Nemesis, je izšla leta 2010. V slovenščino so prevedena še njegova dela Ogorčenje, Slehernik, Umirajoča žival, Zarota proti Ameriki, Profesor poželenja in Prevara. Philip Milton Roth se je rodil 19. marca 1933 v Newarku. Bil je vnuk Judov, ki so se v 19. stoletju v okviru migracijskega vala iz Evrope priselili v ZDA. Za vedno je odšel ameriški pisatelj in eden prvih literarnih novinarjev Tom Wolfe V starosti 88 let je 14. maja v bolnišnici na Manhattnu, kjer je pristal zaradi infekcije, umrl ameriški pisatelj in novinar Tom Wolfe. Bil je osrednja figura t. i. novega žurnalizma, ki je vzniknil v ZDA v 60. letih prejšnjega stoletja in za katerega je značilna uporaba literarnih pristopov v novinarskih žanrih. Wolfe se je rodil 2. marca 1930 v Richmondu v Virginiji. Študiral je na univerzi Yale, svojo novinarsko kariero je začel pri Springfield Unionu v 50. letih, nato pri Washington Postu, leta 1962 pa je začel pisati za časnik The New York Herald Tribune. Raziskoval in dokumentiral je pop kulturo, hipije in umetnost, pisal o drogi LSD, Wall Streetu, odnosih med rasami in življenju astronavtov. Njegova prva knjiga, zbirka člankov o ekstravagantnih 60. letih, je bila objavljena leta 1965 pod naslovom The Kandy-Kolored Tangerine-Flake Streamline Baby. Med najbolj znana Wolfova dela sicer spadajo The Electric Kool-Aid Acid Test (1968), The Right Stuff (1979) in The Bonfire of the Vanities (1987). To je postalo velika komercialna uspešnica, po njem je posnet tudi istoimenski film (Kres ničevosti, 1990) v režiji Briana De Palme. Vloge so prevzeli Tom Hanks, Bruce Willis, Melanie Griffith in Kim Cattrall. V središču so ambicije, rasizem, socialna razslojenost, politika in pohlep v 80. letih prejšnjega stoletja v New Yorku. Tudi roman The Right Stuff je sicer dočakal filmsko verzijo (Pravi fantje, 1983). Govori o petnajstih letih ameriškega vesoljskega programa in se osredotoča na izvirno posadko projekta Mercury. Baje je Wolfe kot otrok treniral balet in step, potem ko ga je z umetnostjo seznanila mati. Ko je bil star komaj devet let, je po lastnih navedbah želel napisati biografijo o Napoleonu in ilustrirano knjigo o Mozartovem življenju. Ob svojem delu je bil sicer znan tudi kot uglajen gospod, vselej odet v belo obleko. Bil je osrednja figura novega žurnalizma, med katere spadajo tudi Hunter S. Thompson, Norman Mailer in Truman Capote. Kratke Zec v Opatiji pri Rožacu in Mušič v Trstu “Osteklenele oči” tudi danes? Šanson izgnanca Pel sem v prazno noč kameliji stihe ljubezni, en stih smrti. Šel sem z lahkim poslavljanjem k vlaku gluhonemih koles, na konec mest, s smehljajem kamelij v zraku nad avbo streh. O, ne bojte se: solzó sem ubil na tleh. Zmeraj dalje, nikdąr domov. Skoraj kakor On. Vladimir Kos Nekatere pesmi nosim dolgo v mislih, pre- den dozori odločitev, da jih predstavim v ru- briki. To velja tudi za pesem, ki jo je pesnik in filozof, jezuit Vladimir Kos, neutrudni so- delavec zlasti v božičnih in velikonočnih iz- dajah revije Mladika in tednikov Novi glas in Družina, označil kar za šanson. Imenitna oz- naka povezuje verze z glasbo, konkretneje s francosko popevko (fr. chanson, pesem z zahtevnejšo vsebino). V glasbeni svet nas po- pelje začetni verz prve kitice Pel sem v prazno noč kameliji, na trpko usodo izgnanca pa opozarja v drugi kitici Šel sem (zanimiva je nekakšna notranja kitična rima). Gre za vložnico, za prvoosebno pesem: raz- seljenec, človek, ki je moral zapustiti domo- vino, poje kameliji, odšel je z lahkim posla- vljanjem / k vlaku / gluhonemih koles, in vendar pripravljen na dolgo pot brez vrnitve domov. Gluhonema kolesa vlaka kot da so neobčutljiva za bolečino, sploh ne dajejo gla- su od sebe, ne odmevajo na tirnicah. Vtis imaš, da lirski subjekt doživlja okrog sebe splošno (človeško) apatijo, medtem ko se ka- melije odzivajo s smehljajem. Kljub temu da so prvoosebne glagolske oblike v pretekliku, pesniška izpoved lahko izzveni kot univer- zalna, večno aktualna podoba izgnanstva, saj se v njej odraža tragika brezštevilnih (nek- danjih in sedanjih) človeških usod. Nekdanji emigranti so današnji migranti, ljudje, ki bežijo pred vojno in njenimi grozotami, pred enoumjem in brezumjem nasilja tako nekdaj kot danes. Borijo se za preživetje, iščejo rešitev, sledijo sli po svobodnem in dostoj- nem življenju. Vendar se pojoči subjekt ne vdaja malodušju, potrtosti, v sebi nosi vero, upanje, ljubezen. Saj pravi, da je pel stihe ljubezni – in v na- sprotju en (sam!) stih smrti. In kako ne bi gojil upanja, ko ne bi odšel na kolodvor z lah- kim poslavljanjem in s smehljajem kamelij v zraku! Samozavestno, brez strahu in brez solzavosti. V zavesti, da je pot dolgotrajna, sicer zahtevna in polna ovir. Zadnja (gra- fično izpostavljena) dva verza zaključujeta pesniški monolog odločno in prepričljivo – tudi zaradi eliptičnega izražanja. Skoraj kakor On. Pesnik premore globoko vero, verjame v Božjo previdnost in zgled, zaveda pa se svoje človeške krhkosti, saj trditev omili s členkom skoraj. Pesem sem prebrala v ciklusu Dnevnik ugaslih trenutkov iz Fudžija. Tokio, 1969 – 1971, potem ko sem pred kakim letom na knjižnem sejmu v Ljubljani kupila kar dva izvoda prekrasno oblikovane Kosove knjižice pesmi: enega zase, drugega za mamo. Pesniška zbirka Češnje, kamelije, bori (Mohorjeva družba Celje, 2004) me je prite- gnila zaradi svoje barvitosti in lepega videza. Knjigo je opremila Veselka Šorli Puc in je na- tisnjena na različno obarvanem – limonasto rumenem, svetlo zelenkastem in (ali?) mo- drikastem ter lilastem papirju. Podobno je Vladimir Kos že leta 1960 izdal v samozaložbi pesniško zbirko Dober večer, Tokio na štirih različnih barvah japonskega papirja. Žlahtnost poezije besednega ustvarjalca patra V. Kosa, ki od leta 1956 živi in deluje na Ja- ponskem, čutim v sposobnosti prepletanja tradicionalnega in modernega, domoljubne- ga čustva z doživetjem tujine. Tako v Šansonu izgnanca soobstajajo kamelije, tipičen japon- ski cvet, kot tudi metafora avba (streh) z na- migom na pokrivalo slovenske narodne noše. Skratka – preplet svetovljanstva in na- vezanosti na domovino in njene simbole. Za- to je v času, ko je Kosova tovrstna poezija na- stajala v zdomstvu in bila zamolčana v do- movini, odražala svojstveno odprtost in slo- govni premik v modernizem. PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman Safet Zec: Pieta’ (2009) Tržaška31. maja 201810 Knjižnica Dušana Černeta in Julijski knjižnični sistem V avditoriju Muzeja Revoltella v Trstu se je 25. maja predstavil javnosti Julijski knjižnični sistem, ki na podlagi deželnega zakona od lanske jeseni povezuje 27 občinskih in zasebnih knjižnic iz nekdanje tržaške pokrajine, načeljuje pa mu tržaška občinska knjižnica Attilio Hortis. Ravno njena predstavnica Gabriella Norio je tudi povezovala večurno popoldansko srečanje, ki je obsegalo pozdrave, branja, krajše gledališke, video in glasbene točke. Knjižnica Dušana Černeta je v dogovoru z občinskima knjižnicama iz Zgonika in Doline (te tri pretežno slovenske knjižnice so se vključile v združenje) na kratko predstavila Ivana Cankarja ob stoletnici smrti, o čemer je spregovoril Ivo Jevnikar. Ker se spominjamo tudi stoletnice konca prve svetovne vojne, pa je pesnik in igralec Aleksij Pregarc prebral odlomek iz Cankarjeve črtice Gospod stotnik iz zbirke Podobe iz sanj v italijanskem prevodu Diomire Fabjan Bajc in v izvirniku. Knjižnica Dušana Černeta in zgoniška občinska knjižnica iz Saleža sta za srečanje pripravili tudi informativni zgibanki v obeh jezikih. Knjižnica Dušana Černeta je imela 17. maja redni, volilni občni zbor. O opravljenem delu sta poročala predsednik Ivo Jevnikar in knjižničarka Lučka Kremžar De Luisa, v imenu nadzornega odbora pa je predlagal razrešnico Sergij Pahor. V novem upravnem odboru so predsednik Ivo Jevnikar in člani Aleš Brecelj, Sandi De Luisa, Erika Jazbar, Tomaž Simčič in Matjaž Rustja; v nadzornem odboru pa so Sergij Pahor, Mitja Petaros in Olga Tavčar. O svilenih poteh in Trstu V Trstu je bil 21. maja v veliki dvorani liceja Dante posvet z naslovom Sovražniki novih svilenih poti, ki ga je priredil kulturni center Veritas z ugledno revijo Limes. Prav mlad in družbeno izjemno aktiven jezuit Luciano Larivera je vodil posvet, na njem pa sta o sovražnikih kitajskih trgovskih poti v svet, tudi v Trst, spregovorila Giorgio Cuscito, ki je slikovito opisal ameriško prevlado na svetovnih morjih, s katero ZDA skušajo onemogočiti Kitajski tesnejše sodelovanje z nami, kot je tudi celovito prikazal oris kitajskega gospodarskega prodora v svet. Inž. Vittorio Petrucco, ki je bil sam med snovalci in izvajalci nastajajoče logistične platforme v tržaškem pristanišču, pa je nazorno prikazal novo pomembno pridobitev za ves Trst, kot je tudi povedal, da Kitajcev ne zanima samo pristanišče, ampak tudi mesto in seveda logistična platforma. Kot je na izjemno dobro obiskanem večeru zatrdil Paolo Deganutti, predstavnik revije Limes in lastnik knjigarne Einaudi iz Trsta, bo od nas vseh odvisno, ali bomo znali in ali nam bo uspelo s Kitajsko plodno sodelovati. Če namreč ne bomo mi izkoristili priložnosti, jo bodo gotovo drugi. / JUP Spletna stran in občni zbor Slovenskega dobrodelnega društva Slovensko dobrodelno društvo (SDD) je imelo 24. maja redni občni zbor v Trstu. Še pred začetkom zasedanja pa je prisotnim predstavilo svojo čisto svežo spletno stran, ki jo je oblikovala Anita Guček Simonič in do katere pridemo s pomočjo domene www. dobrodelno. it Na spletni strani so kratka predstavitev društva, ki letos obhaja 70-letnico, oblike pomoči, ki jo društvo nudi šoloobveznim otrokom, študentom in ljudem v stiski, načini, kako prispevati za te oblike pomoči, novice in drugo. Člane SDD sta pozdravila predstavnica združenja Hospice Adria Onlus Branka Sulčič in (pisno) predsednica Slovenske Vincencijeve konference Ivica Švab. O delu, ki je bilo opravljeno v zadnjem letu, sta poročala predsednik Ivo Jevnikar in tajnica Silva Gasperi, medtem ko je premoženjsko stanje in poslovni obračun za leto 2017, ki izkazuje izgubo 1.680 evrov, predstavila blagajničarka Jole Zudetič. V razpravi je bila izražena hvaležnost darovalcem in tistim podpornikom, ki namenjajo društvu 5 tisočink svojega davka od dohodkov (davčna številka SDD je 80011090323), kot tudi odbornikom in upravni tajnici Normi Jazbec za požrtvovalno delo. Člani so pooblastili upravni odbor, da se s Slovensko prosvetno matico dogovori o izmenjavi ali prodaji skupnih nepremičnin, da bi tako prišlo do učinkovitejšega in donosnejšega upravljanja z njimi, saj je to glavni, a premalo izkoriščeni vir dohodkov za človekoljubno dejavnost. Po razrešnici, ki jo je v svojem poročilu predlagala predsednica nadzornega odbora Eva Vesel, so bili vsi dokumenti odobreni. Sledila je izvolitev novih vodstvenih teles za triletje 2018–21. Za predsednika je bil potrjen Ivo Jevnikar, v odboru pa so še Vera Čok, Silva Gasperi, Veronika Gerdol, Matejka Gruden, Aljoša Vesel in Jole Zudetič. V nadzorni odbor so bile potrjene Mara Petaros, Sara Superina in Eva Vesel. Predavanje o raku na dojki Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus vabi na predavanje z naslovom Rak na dojki: inovacijsko zdravljenje, ki bo v četrtek, 31. maja, ob 17. uri v konferenčni dvorani, ki jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka, ul. Ricreatorio 2, na Opčinah. Predaval bo onkolog dr. Simon Spazzapan. Na razpolago bo parkirni prostor ZKB. Rak na dojki je najpogostejši rak pri ženskah; vsako leto je v deželi FJK približno 1300 novih primerov. Najbolj učinkovita obramba je preventiva, npr. zdrava prehrana, zdravi način življenja, redne mamografije. V zdravljenju raka na dojki je veliko novosti. Poleg kemoterapije sodobna onkologija vedno bolj uporablja biološka, targetna zdravila, kar pomeni, da je zdravljenje usmerjeno specifično proti rakastim celicam. Najnovejši način zdravljenja je imunoterapija, ki spodbudi bolnikov imunski sistem, da se bolj učinkovito bori proti bolezni. V CRO v Avianu dr. Spazzapan vodi skupino raziskovalcev, ki se ukvarja s kliničnim raziskovanjem novih zdravil proti raku. Kratke Večer v organizaciji DSI in ZCPZ Obogaten ponatis Ljudskih nabožnih pesmi U. Vrabca ossana Paliaga je na večeru, ki ga je priredilo Društvo slovenskih izo- bražencev v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov, pred- stavila obogaten ponatis zbirke slovenskih ljudskih nabožnih pesmi skladatelja Ubalda Vrabca. ZCPZ posveča pozornost tu- kajšnjim avtorjem, odkar je na- stala, na poseben način Ubaldu Vrabcu, Zorku Hareju in Stanetu Maliču. “V zamejstvu imamo ze- lo bogato zborovsko zgodovino. Če ima zborovodja kakšen dvom ali potrebuje določeno skladbo, mu ni treba iskati po Googlu, temveč vprašati Janka Bana”, je bila iskrena Rossana Paliaga. Uvodno je zapel Mešani pevski zbor Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana, ki je tudi urednik zbirke, ob koncu večera pa se je predstavila še moška vokalna skupina Stane Malič. Spremno besedo je napisal Marko Tavčar. Ponedeljkov večer je sooblikova- la tudi Bojana Kralj, ki je napisala biografijo Ubalda Vrabca. Leta 1974, ko je izšla zbirka v ciklosti- lu, je Zorko Harej napisal uvod- no besedo, v kateri je obrazložil, R kako je sploh prišlo do nje. Prof. Niko Kuret je leta 1961 in 1962 pripravljal za slovensko radijsko postajo rubriko Ljudska opasila in opravila, v katero je vključil tudi ljudske napeve in Vrabčeve priredbe. Zbirka je namenjena predvsem mešanim pevskim zborom in je razdeljena po do- bah cerkvenega leta. Največ je božičnih pesmi. Spodbuda je prišla z radia. Janko Ban je bil dolga leta urednik na glasbenem oddelku, njegov šef pa je bil Pavle Merku'. Radio je omogočil uresničitev marsikate- re ideje, ker je bila finančno kri- ta. Vrabec je upošteval dejstvo, da so pesmi ljudske, in jih je pri- redil, ne da bi kompliciral njiho- ve zahtevnosti. Bil je mojster vo- kalne in instrumentalne kompo- zicije. Te pesmi so preproste, a zahtevajo natančnost, da zazve- nijo pravilno. Med večerom se je izrisala figura Ubalda Vrabca, ki se je imel za Slovenca v pravem pomenu be- sede. Mati je bila Tolminka, oče pa Kraševec. Med vojno je zelo trpel in čakal na osvoboditev Slovenije. Bil je rojen v Trstu, a ga je življenjska pot vodila v Ar- gentino, Maribor in Ljubljano. Ban se ga je spomnil kot lepopi- sca not. Odlikoval se je po jasno napisani partituri. Enako je vel- jalo za Staneta Maliča, ki je imel izredno jasno pisavo, da je ne bi bilo treba tiskati. Bojana Kralj je dodala, da je bil Vrabec izredno natančen glede izvedbe svojih skladb. Nekaterih zborovodij ni sprejemal kot dobrih in jim je nasprotoval zaradi nekaterih odločitev. Bil je tiho, ko pa se je oglasil, je ostro komentiral. Pre- davateljica ima nanj osebne spo- mine. Srečala ga je med pisan- jem diplome, ko se je preselil v Bazovico. Njen mentor in Vra- bec pa sta bila skregana … Partiture so našli v arhivu Tržaškega okteta in pri drugih zborih. Note je skrbno hranil do- ma Vinko Milič. V prvi zbirki je bilo objavljenih 43 pesmi, doda- li so 12 božičnih bodisi za mešani kot moški in ženski zbor, eno trikraljevsko in eno ljudsko Marijino. Vsebuje tudi ponatis pesmi Poslušajte vsi ljudje, saj so leta 1968 ob 150-letnici Svete noči razpisali natečaj za zborov- sko glasbo in je Stane Malič pre- jel prvo nagrado, Vrabec drugo in Vodopivec tretjo. To se je ro- dilo z veliko voljo do dela in s spoštovanjem do gradiva. Metka Šinigoj etošnje leto bodo pri Slo- vensko kulturno-gospodar- ski zvezi zaznamovali tudi z Ivanom Cankarjem, saj poteka stota obletnica pisateljeve smrti. V petek, 18. maja, so na sedežu SKGZ v Trstu na tiskovni konfe- renci predstavili projekt, ki zaje- ma skupno koordi- nacijo prireditev z naslovom Cankarje- vo leto v Tr stu. Mar- tin Lissiach, ki je predstavil program, je pojasnil, da je ob tej priložnosti marsi- katera slovenska ustanova v Italiji na - črtovala udejanjiti kak poseben dogo- dek Cankarju v spo- min. Zato so se pri SKGZ-ju od lo čili, da razpršene dogodke koordinirajo v sku- pen projekt. Prvi dogodek v orga- L nizaciji Slovenskega kluba je bil vsoboto, 19. maja popoldan, ko seje izpred stavbe Primorskega dnevnika pri Svetem Jakobu za čel voden ogled z naslovom Cankar- jev delavski Trst. Sprehod od Sv. Jakoba do Velikega trga. Vodila ga je prof. Marta Ivašič. V torek, 22. maja, je bil na vrsti že drugi dogodek, ki so ga organizirali pri Oddelku za tolmače in prevajalce (IU- SLIT) Univerze v Trstu z na- slovom Ivan Cankar: Bios e Opus. Predavanje, ki ga je v italijanščini vodila dr. Jadranka Cergol, je vse- bovalo živ lje nje, delo in kritične misli Ivana Cankarja. Dogodek je nastal v sklopu programa Slo- venščina na tujih univerzah Cen- tra za slovenščino kot drugi in tuj jezik. Celoten projekt ima tudi veliko število part nerjev, ki pri pro- gramu aktivno sode- lujejo. Naj omenimo Zvezo slovenskih kul- turnih dru štev, NŠK v Trstu, Založništvo tržaškega tiska, Krut, založba Comunicar- te, SSG v Trstu, Slavi- stično društvo Trst- Gorica-Videm, Gla- sbeno matico. Krut bo na primer Ivanu Cankarju na- menil potujo čo prire- ditev Starosta mali princ v sodelovanju z društvoma slovenskih upokojencev iz Trsta in Goriške. Izšel bo tudi italijanski prevod Cankarjevega Hlapca Jer- neja izpod peresa prof. Darje Be- tocchi. Projekt Cankarjevega leta v Trstu ima, kot se spodobi, tudi unikat- no grafično podobo, ki jo je ust - varil grafični oblikovalec Aleš Brce, ki je bil tudi prisoten na predstavitveni konferenci v Tr stu. Brce je povedal, da je navdih za razgibane brke, ki so upodob ljene v logotipu, dobil pri Ivanu Can- karju in v močnih sunkih burje. Zlati barvni odtenki pa opozarjajo na svečanost tega jubileja. Martin Lissiach je sporočil, da se bodo dogodki vrstili do meseca decembra letos, zato tudi druga društva ali skupine, ki še niso vključeni v projekt, lahko kontak- tirajo vodstvo SKGZ-ja za more- bitna sodelovanja pri omenjenem projektu. Na voljo je tudi nova, projektu namenjena spletna stran www. cankar-trst. org, na kateri bodo redno objavljali novice, ko- ledar prireditev in fotografije o dogodkih. Marko Manin Cankarjevo leto v Trstu Vrsta kulturnih dogodkov Častno Valvasorjevo priznanje Dobitnik je Ribiški muzej tržaškega Primorja ulturno društvo Ribiški muzej tržaškega Primorja prejme častno Valvasorje- vo priznanje za vzpostavitev ri- biškega muzeja tržaškega Pri- morja v Križu pri Trstu, za posta- vitev stalne muzejske razstave v njem in za njegovo nadaljnje de- lovanje. Pobude za ustanovitev muzeja, ki bi pričal o navzočnosti Slo- vencev na obali severnega Jadra- na med Trstom in izlivom Tima- ve, segajo v petdeseta leta 20. stoletja. Prav s pomočjo dveh najbolj zaslužnih ustanovnih članov Kulturnega društva Ri- biški muzej Tržaškega primorja, K zgodovinarja in pisatelja BrunaVolpija Lisjaka ter ladjedelniške-ga inženirja Franca Cossutte, je muzej s prikazom identitete slo- venskih ribičev v Tržaškem pri- morju leta 2016 ugledal luč sve- ta. Gmotno sta ustanovitev mu- zeja podprla še podjetnika Valen- tino Cossutta in Elisabetta Birsa. Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 2000, s prostovoljnim de- lom članov, zbiranjem gradiva, sredstev, razstavljanjem predme- tov, objavljanjem strokovne lite- rature, prirejanjem raznolikih povezovalnih prireditev z drugi- mi društvi ter s strokovnim vo- denjem po muzeju skrbi za Foto JMP ohranjanje spomina na ta po- membni del slovenske gospo- darske in kulturne preteklosti. Muzej, ki domuje v odkupljeni hiši ribiške družine v Križu, skozi pet tematskih sklopov predsta- vlja zgodovino slovenskega ri- bištva na tem ob- močju. Predstavlje- na so ribiška plovi- la, dejavnost pota- pljanja in pota- pljači, ribiške teh- nike, izmed katerih je bila najslikovi- tejša ribolov na tu- ne, ribiška oprema ter redke ribje vrste, ki so v večini pri- merov zaradi mo - čnega ribolova i - zumrle. Ribiški muzej Tr ža - škega primorja v Križu je edini etno- grafski in zgodo- vinski muzej na slovenskem et- ničnem ozemlju, katerega stalna razstava je namenjena predsta- vitvi zgodovine ribištva Sloven- cev v Tržaškem primorju in utrjevanju zavesti o Slovencih kot pomorskem narodu. Foto damj@n Tržaška 31. maja 2018 11 Obvestila Poseben koncert Snovanj 2018 bo v soboto, 2. junija, ob 18. uri na sedežu devinskih zborov v Devinu. 30-letnico glasbene poti bo zbor Ladjica, ki ga vodi Olga Tavčar, proslavil s koncertom Z ladjico na potep. Na večeru bodo nastopili pevci OPZ Ladjica in gojenci SCGV Emil Komel - podružnica Devin. Prisrčno vabljeni! Svetoivanska župnijska skupnost z velikim veseljem sporoča, da bo mašniško posvečenje diakona g. Tomaža Kunaverja v soboto, 2. junija, ob 17. uri v stolnici pri sv. Justu. Vabljeni so slovenski verniki; g. Tomaž bo nato pel novo mašo v nedeljo, 3. junija, ob 10. uri v svetoivanski župnijski cerkvi; vabljeni slovenski verniki, narodne noše in skavti. V Društvu slovenskih izobražencev v ul. Donizetti 3 v Trstu bo v ponedeljek, 4. junija, dr. Julijana Visočnik iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani predstavila rimsko preteklost Celja in okolice, kot se razkriva v latinskih napisih na kamnih Celeje. Z njo se bo pogovarjal vodja arhiva dr. France Dolinar. Začetek ob 20.30. KCLB v sodelovanju z Galerijo Ars in Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen 2018 spominsko razstavo o tržaški slikarki Eldi Piščanec. Zato se obrača na zasebnike, ki imajo v lasti dela Elde Piščanec, s prošnjo, da bi jih dali na razpolago za obdobje razstave. Informacije na tel. (+39) 0481 531445, pon. - pet. od 8.30 do 12.30 ali po e- pošti info@centerbratuz. org. Darovi Namesto cvetja na grob Bojane Škerk Simčič darujejo članice Marijine družbe iz ul. Risorta 120 evrov za Novi glas. V Peterlinovi dvorani v ulici Donizetti v Trstu, v organizaciji SSK Uspešen Dan mladinske ustvarjalnosti soboto, 26. maja, je bil v Peterlinovi dvora- ni na ulici Donizetti tradicionalni Dan mladin- ske ustvarjalnosti v organi- zaciji Slovenskega kultur- nega kluba. Na njem se je predstavilo veliko število mladih ustvarjalcev, osred- nji del večera pa je bil na- menjen nagrajevanju lite- rarnega natečaja, ki ga je Slovenski kulturni klub le- tos posvetil Ivanu Cankar- ju. Na natečaju je sodelovalo kar 93 mladih pesnikov in pisateljev, zaradi tega je imela strokovna žirija, ki so jo sestavljali Lučka Su- sič, Majda Artač Sturman in Jurij Paljk, zelo težko na- logo, da je nagradila naj- boljše izdelke. Tudi zaradi tega so podelili nekaj nagrad ex-aequo. V kategoriji poezij je prvo mesto osvojila Jana Tull, na drugo mesto sta se uvrstila ex-aequo Goran Ab- dilkader Hammous in Erika Ivančič, tretja pa sta bila Aki V Cavarra in Max Zuliani. Po-leg tega so nekaj pesmi tudipriporočili za objavo, zato bodo tako kot zmagovalne pesmi objavljene v nasled- njih številkah Rasti. V katego- riji proze je zmagal Jakob Gruden, na drugo mesto sta se skupaj uvrstila Julijan De- vetak in Veronika De Luisa, tretja pa sta bila Emma Ric- cobon in Matej Gruden. Tudi v tej kategoriji je komisija ne- kaj proznih sestavkov pripo- ročila za objavo. Nagrade so prispevali založba Mladika, draguljarna Malalan in Za- družna kraška banka. Večer je začela harmonikari- ca Ivana Kresevič, nadaljeval je pianist Simon Kravos. Sle- dil je recital Cankarjevih del, ki jih je pripravila gledališka skupina Slovenskega kultur- nega kluba pod mentor- stvom Lučke Susič. Za plesno točko je poskrbela Neol Piščanc. Nato je sledil osred- nji del večera, med katerim so članice MOSP-a prebrale odlomke iz nagraje- nih del, ne da bi raz- krile, kateri odlomek se je uvrstil na katero mesto. Kdor je pre- poznal svoje delo, je moral stopiti na oder. Zato da so obdržali nekaj napetosti v dvorani in niso takoj razkrili, na katero mesto so se uvrstili nagrajenci, so po- skrbeli s tem, da so nagrajenci morali najprej prestati kra- tek intervju s članica- ma časnikarske delav- nice, ki deluje v okvi- ru MOSP-a. Za še večjo napetost v dvo- rani pa so poskrbeli z vide- om, v katerem sta pisatelj Alojz Rebula in njegova žena, pisateljica Zora Tavčar, dala nasvete mladim, kako naj pišejo. Rebula jim je predla- gal, naj pišejo dnevnik, naj si Prvo sv. obhajilo in sv. birma Doživeta župnijska praznika v Štivanu a vsako župnijo je praznik, ko skupina otrok prvič pri- stopi k svetemu obhajilu. To preprosto, a lepo misel je iz- postavil devinski župnik, g. Gior- gio Giannini, med doživeto slo- Z vesnostjo prvega svetega obhaji-la v župnijski cerkvi v Štivanu, vnedeljo, 13. maja, se pravi na praznik Vnebohoda. Ob tem je dodal, da je seveda to najprej lep mejnik v osebnem življenju vsa- kega otroka, a tudi za družine, saj so to dogodki, ki povezujejo družinske člane in jim obenem povedo, da njihovi otroci odraščajo in dosegajo nove cilje v življenju. Ti cilji pa pomenijo tudi nove začetke, nove izzive na poti odraščanja in življenja, saj nas prejem zakramenta svete evharistije po- stavlja v zelo oseb- no, tesno vez z Jezu- som. Vse leto je otroke pripravljala na ta za- krament uvajanja v krščanstvo katehi- stinja Olga Tavčar. Samo bogoslužje v župnijski cerkvi je bilo skrbno pripra- vljeno. Deset prvoo- bhajancev v belih oblačilih, pet deklic in in pet dečkov, je obkrožalo oltar. Ob obnovi krstnih obljub so k njim pristopili starši. Po- dobno kot na dan njihovega krsta so ob velikonočni sveči prižgali obha- jilne sveče in jih po- dali otrokom ter skupno izrazili svojo vero. Prvoo- bhajanci so prebrali tudi prošnje, ki so jih sami sestavili, in sploh aktivno sodelovali pri obredu. Pri stranskem oltarju je stal zbor, ki ga sestavljajo otroci veroučnih skupin in je s petjem oblikoval bogoslužje. Na kitaro sta ga spremljali Martina in Petra, med- tem ko je Nada vodila skrbno iz- brane pesmi. Samo slovesnost je praznično obogatilo tudi ubrano petje mešanega cerkvenega zbo- Trojno slavje v Nabrežini Okrogli zborovski jubileji soboto, 26. maja, so kar trije pevski zbori KD Igo Gruden iz Nabrežine praznovali pomembne obletnice. Moški pevski zbor in Ženski pevski zbor Igo Gruden, ki zadnja leta nastopata v mešani zasedbi, sta obhajala prvi 50 let, drugi pa 45 let V ustanovitve. Dekliška pevskaskupina Igo Gruden pa jeobeleževala 10-letnico delovanja. Na prazničnem večeru ob koncu sezone so nabrežinski zbori predstavili tudi svojo pevsko vertikalo. Mirko Ferlan je namreč nastopil tudi z otroškim ra, ki je pod vodstvom organista Hermana Antoniča izvajal vstop- no, darovanjsko in več obhajil- nih pesmi. Zbor je praznično mašo zelo posrečeno sklenil s Hladnikovo Marija, skoz življen- je, ki je pospremila letošnje prvoobhajance in vse udeležen- ce v nov dan. Naj še zabeležimo, da je bilo v župniji sv. Janeza Krstnika, ki po- vezuje Devin, Štivan in Medje- vas, zelo praznično tudi v nedel- jo, 22. aprila, saj je našo župnijo obiskal goriški nadškof, msgr. Redaelli, in podelil zakrament potrditve v veri osemnajstim bir- mancem. Dvanajst slovenskih najstnikov je na prejem zakra- menta pripravila katehistinja Ol- ga Tavčar, šest italijanskih pa g. župnik Giorgio Giannini. Tudi v tem primeru sta slovesni obred s petjem spremljala župnijski mladinski zbor in MeCPZ Devin. L. T. zapisujejo različne misli in naj bodo kritični do tega, kar berejo. Svetoval jim je tudi, naj dajejo svoje izdelke ved- no komu, da jih prebere. Ob nagrajevanju so se orga- nizatorji zahvalili vsem, ki so sodelovali na natečaju, in profesorjem slovenščine, ki so bili njihovi mentorji. Za lep konec večera je po- skrbela skupina Love guns, ki je tokrat nastopila v akustični zasedbi. Večer lahko označimo za zelo uspelega, kajti mladi nasto- pajoči so spet dokazali, česa vsega so zmožni. Poleg tega je bila dvorana polna mladih obrazov, kar je lep dosežek za klub, ki deluje za višješolce. Urška Petaros zborom Pet pedi in Mladinskim zborom Igor Gruden ter z dekliško pevsko skupino. Ob mešanem zboru Igor Gruden je ob koncu večera nastopil tudi priložnostni jubilejni mešani zbor; nastopila sta pod vodstvom Janka Bana. Med enim in drugim zborom pa so s kratkim filmom, ki sta ga uresničila Gabriel Milič in Antje Gruden, ki sta tudi povezovala večer, sintetično predstavili zadnjih 50 let zborovskega delovanja v Nabrežini. Več prihodnjič. Na sedežu devinskih zborov je v petek, 25. maja, folklorna skupina Kraški šopek iz Sežane navdušila občinstvo. V pozdrav jim je zapel MoPZ Fantje izpod Grmade. Aktualno31. maja 201812 TAKI SMO (39)Katja Ferletič Kam sta izginila Jožef in Terezija? Že v trenutku, ko spoznamo, da bomo kmalu imeli otroka, začnemo starši sanjariti o tem, kakšen bo. Najprej upamo, da bo nosečnost potekala mirno in da bo otrok zdrav, nato se sprašujemo, katerega spola bo, komu bo po- doben, in seveda odločiti moramo, katero ime mu bomo dali. Ure in ure preživljamo ob knjigah in na spletu, kjer poskušamo poi- skati primerno ime, saj se zavedamo, da je izbira imena, ki bo postalo del otrokove identitete, zelo pomembna, in čutimo pri tem veliko odgovornost. Starši preverjamo, ali se ime sklada z našim priimkom, kakšni bi bili lahko morebitni vzdevki, kakšen pomen ima določeno ime, kako pogosto je ime, itd. Imena, ki so jih starši izbirali nekoč, se precej razlikujejo od tistih, ki jih izbirajo današnji mladi pari. Da- nes igrajo pri izbiri zelo pomembno vlogo moda, televizija in splet. Zdi se nam skoraj povsem navadno dati našemu naraščaju tuje ime, zgledujemo se po filmskih zvezdah, pevcih in slavnih športnikih. V nekaterih državah na svetu pa obstajajo pri izbiri ime- na določena pravila. V Italiji so npr. točno določene prepovedi, ki jih morajo starši vzeti v poštev. Pred leti smo bili priče aferi, ki jo je ustvarila iz- bira mladega para, ki je ho- tel svojo hčer- ko imenovati Andrea (tradi- cionalno itali- jansko moško ime). Pogajan- ja so bila dol- ga, a končno je sodnik odo- bril izbiro staršev. Tudi pretekli teden je prišlo do po- dobnega do- godka: dva pa- ra staršev sta hotela svoji hčerki imeno- vati Blu (iz angleščine “Blue” - modra barva). Oba primera sta šla na sodišče, kjer so se spraševali, ali je to moško ali žensko ime, ali bi bilo lahko primerno za oba spola. Italijan- ska zakonodaja predvideva, da mora ime otroka strogo ustrezati njegovemu spolu, za- to je izbira staršev sprožila veliko dvomov. Sodnik se je znašel v stiski še posebno ob pre- verjanju statističnih podatkov, saj italijanski statistični urad Istat poroča, da je bilo že leta 2015 na matičnih uradih vpisanih pet deklic z imenom Blu, leta 2016 pa šest, v istem ob- dobju pa le štirje dečki. Sodnik je na koncu dal zeleno luč izbiri zadovoljnih staršev. V Italiji je tudi prepovedano dati otroku ime očeta, sestre ali brata, če so ti še živi. Ne sme- mo izbrati žaljivega ali smešnega imena ali imena zgodovinskih in literarnih likov (npr. Drakula, Madame Bovary, Moby Dick). Ne smemo fantku dati žensko ime in obratno, priimek ne more biti ime, tuja imena mora- mo napisati s črkami, prisotnimi v italijanski abecedi (črke J, K, X, Y, W so dovoljene, kot tudi posebne črke, znaki in akcenti, a samo na področjih, kjer obstaja dvojezičnost) in vsak otrok ima lahko največ tri imena. V ZDA imajo starši pravico prosto izbirati ime svojega otroka, v Italiji pa, in tudi v dru- gih državah na svetu, obstajajo določene omejitve. Nekatera imena so prepovedana, ker bi lahko škodila otroku, druga pa, ker ne zrcalijo kulturne identitete države. V Franciji je sodnik prepovedal imena Nutella, Straw- berry (“jagoda”), Lucifer, Princ William, Mi- ni Cooper in Džihad (beseda v arabskem je- ziku pomeni “napor” ali “boj”, lahko pa tudi “sveto vojno”). V Nemčiji turški par otroka ni smel poimenovati Osama bin Laden, pre- povedana pa so tudi imena, ki ne označujejo spola, imena predmetov ali proizvodov in vsako ime, ki bi lahko negativno vplivalo na življenje otroka (prepovedali so že imena Khol, Merkel in Adolf Hitler). Ista pravila vel- jajo tudi v Švici, kjer se poleg teh ne sme otroku dati ime blagovnih znamk, krajev in “negativnih” likov iz Svetega pisma (torej nič Chanel, Mercedes, Paris in Juda). V Islandiji se morajo imena otrok prilagajati strukturi jezika, običajnemu črkovanju in pravopisu, na Danskem pa lahko starši samo izbirajo iz predhodno odobrenega seznama 7000 imen. Švedski sodniki ne dopuščajo nepri- mernih imen, kot so bili npr. Metallica, Su- perman, Ikea in Elvis. V Maleziji je prepove- dano dati otroku ime živali, številk in hrane, v Mehiki pa so se znašli na sodišču starši malih Face- book, Ram- bo, Hermio- ne in Bat- man. Kot si lahko že sami predstavlja- mo, je v Savd- ski Arabiji prepovedano katerokoli nenavadno ime, ki “diši” po tujem. V Sloveniji, v primerjavi z nekaterimi drugi- mi evropskimi državami, imajo starši pri iz- biri imena otroka precej proste roke. Pravila o imenu in priimku vsakega državljana so za- pisana v Zakonu o osebnem imenu (ZOI) in prepovedana so le imena, ki so žaljiva ali neugodna za otroka. Zakon pravi, da mora osebno ime državljanu zagotavljati identite- to in varovati njegovo osebnost in dostojan- stvo. Pravica do svobodne izbire imena se sme omejiti razen, če je to nujno za zavaro- vanje javne varnosti, morale ali pravic in svo- boščin drugih ljudi. Tudi v Sloveniji danes že težko srečamo otroka, ki bi imel tipično slovensko ime. Znanstvene raziskave doka- zujejo, da je razlog za to želja staršev, da bi bilo ime njihovega otroka originalno, tuje, moderno, morda celo nenavadno, klasična slovenska imena torej niso več všeč. Način, kako starši izberejo otrokovo ime, naj bi bil povezan tudi z njihovimi geni (pustolovski starši izbirajo bolj originalna imena, umirje- ni starši pa so bolj za tradicijo), nedvomno pa prispeva k tej odločitvi tudi vpliv, po na- vadi negativen, ki ga imajo družba, televizija in splet na naše življenje. SNG Nova Gorica / Premiera: Ekshibicionist Ko gre kaplja čez rob ... etošnjo gledališko sezono Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, ki je ponudila v pogled vrsto pred- stav s pronicljivimi, tudi pretre- sljivimi vsebinami, med katerimi sicer ni zmanjkalo prostora niti za dobršno merico humorja, je zaokrožilo delo Dušana Jovano- vića Ekshibicionist. Znani režiser in dramatik Jovanović je delo napisal l. 2001 pod psevdo- nimom O. J. Traven. Ne da bi raz- kril avtorstva, je dramo krstno režiral v ljubljanski Drami istega leta, l. 2003 pa v beograjskem Ateljeju 212. Predstava je tu na repertoarju še danes in je imela že več kot 200 ponovitev. Jova- novićevo delo se je ponovno po- javilo na Slovenskem v SNG No- va Gorica, in sicer na malem odru, ki je kot nalašč tudi za take sodobne dramske stvaritve z bolj “drznimi, žgočimi” tema- mi. Tu so ga premierske luči obžarile 9. in 10. maja 2018 v režiji Marka Bulca (1974), čigar profesor na AGRFT je bil prav Dušan Jovanović, pri katerem je tudi diplomi- ral. Močna režijska oseb- nost je zaznamovala tudi Bulčevo režijsko razmišljan- je in pristop do dramskih del. V Novi Gorici je Marko Bulc ob sebi imel svojo “ekipo”, v katero spada tudi dramaturg Nebojša Pop-Ta- sić; ta mu je bil v veliko oporo pri razčlenjevanju dela in pri njegovi “nad- gradnji”. Že pred začetkom predstave, med vstopom v dvorano, je gledalcem postalo ja- sno, da ne bodo gledali “ko- mične drame”, kot je bilo napo- vedano v programu. Igralci so na odprtem odru s “škrtanjem”, tolčenjem, drgnjenjem... po zelo dobro zamišljenih in izdelanih scenskih elementih, “visokih, uokvirjenih jeklenih premičnih mrežah”, ki so zelo učinkovito spreminjale prostor dogajanja (scenograf Damir Leventić), že nakazovali, da bo to drama z močnim psihičnim predzna- kom. Vsaj tako jo je predstavil režiser Bulc ob dramaturški ob- delavi Nebojša Pop-Tasića, ki je Jovanovićevim protagonistom dodal še lik režiserja in v tekst dopisal še citate iz drugih Jova- novićevih del, pa tudi lastne mi- sli, tako da se ojačuje sporočilo, ki ga hoče posredovati predstava. Ta plava po kalnih vodah “bol- ne” spolnosti, kot se to pogosto dogaja v današnjem času, kjer se zdi, da le-ta popolnoma prevla- duje nad čustvi. Tudi ekshibicio- nizem je vse bolj razširjen. Tudi L zato so, po besedah umetniškegavodje Marka Bratuša, v programiztekajoče se sezone uvrstili to sodobno delo, ki je danes še bolj aktualno kot ob nastanku. Da se ekshibicionizem v današnjem času kar bohoti, je še posebno opazno na raznih spletnih družbenih omrežjih, kjer mar- sikdo ne ve več, kaj bi naredil, da bi se kar najbolje prerinil v ospredje. Ta nova interpretacija Jovano- vićevega besedila se dotika mar- sikaterega problema današnjega časa, ki ni ravno lahko razrešljiv. V središču dogajanja dela Ekshi- bicionist je 27-letni uveljavljeni borzni posrednik Fred Miller (z raznih zornih kotov ga je zelo izrazito osvetlil Žiga Udir), ki je v svojem delu zelo natančen in povsem normalen, toda tare ga psihična motnja: rad v javnosti razkazuje svoje spolovilo. Zaradi tega se že tretjič znajde za zapahi. Tu naj bi mu pomagali “mrzla”, cinična psihiatrinja brez duše Eva (Maja Nemec), ki je sicer tudi sama obremenjena s spolnimi travmami. Sploh se ne more zal- jubiti. V strahu pred moškimi ubira pot samozadovoljevanja. Ko je bila še mlada, bila je v no- viciatu, saj je želela postati redov- nica, je baje doživela spolno zlo- rabo, pa tudi njen zakon s psihia- trom Danielom Parkerjem, oseb- nim zdravnikom Freda Millerja, je šel po vodi že takoj po prvi po- ročni noči. Tudi Parker, ki zago- varja neko bolj “blago empa- tično” terapijo pri zdravljenju ek- shibicionista, ni ravno povsem “normalen”. Sama drama se si- cer ukvarja tudi z vprašanjem, kaj je to “normalnost” in kdo je “normalen”. Ob koncu se nam skoraj zdi, da je še najbolj nor- malen od vseh prav ekshibicio- nist Fred, ki postane nekakšna žrtev v rokah tistih, ki bi ga mo- rali zdraviti. Zdi se, da se vsi po vrsti izživljajo nad njim. Tudi medicinska sestra Dorothy ne ve, kaj bi pravzaprav hotela (v zelo plastičnih odtenkih, z zrelim igralskim izrazom jo je učinkovi- to upodobila Medea Novak). Sa- ma sicer nima nikakršnih spol- nih predsodkov, saj, ko si zaželi, strastno občuje s svojim nekdan- jim fantom Jimmyjem (ostra, su- rova interpretacija Radoša Bolčine), grobim, prostaškim jet- niškim paznikom, ki ne pozna čustev. Ljubezensko razmerje, ki ga Dorothy “umetno” splete s Fredom – on pri tem deluje kot avtomat – ne pelje nikamor. V predstavi je res vse osredinjeno na seks, ki je samemu sebi na- men. V besedilu si čisto “nor- malno”, “neobremenjeno” sle- dijo prostaški izrazi oz. pritlehne besede, ki mejijo že na “vulgar- nost”. Prenasičenost z grobostmi in prostaškimi izrazi gledalcu začne malce presedati. Zato ni čudno, da so na sredini premieri nekateri gledalci zapustili dvora- no po prvem delu. Predstava ima značaj igre v igri, režiser, dopisa- na figura, namreč z igralci vadi igro. Iz njegovega nastopaškega razkazovanja pred igralci, iz gla- snih, vzkipljivih besednih izpa- dov in še česa se izrisuje pravi ek- shibicionist. Saj eksibicionizem – razkazovanje samaga sebe ni nujno osredotočeno na spolnost, ampak sega tudi drugam. Lik režiserja je s celostno interpreta- cijo, glasom, kretnjami, hojo... odlično odigral Gorazd Jakomi- ni. Sicer so vse igralske kreacije brezhibne. Ob trudu, ki so ga vložili vanje in v celotno uprizo- ritev – tokrat je bilo psihološko breme pri opisovanju likov res težko – se je verjetno marsikdo po ogledu predstave spraševal, zakaj ne bi igralcem dali možno- sti izkazati svojo interpretativno moč v kakšnih drugih tekstih, saj se o takih temah da spregovoriti tudi v bolj “uglajenih” tonih. Po- slušalčevo uho ima tudi svoje “mere in meje”, tudi tu gre lahko “kaplja čez rob”. Iva Koršič Bovec / Nekonkurenčno poslovno okolje in slaba prometna povezava Tehnološka posodobitev še ni garancija za dohodke TKK Srpenica so proslavi- li 70-letnico delovanja to- varne z odprtjem novega logističnega centra. Trak so pre- rezali predsednik republike Borut Pahor, lastnik Vic Baron Swerts in direktor tovarne Uroš Lozar. Vodje tukajšnjih podjetij opozar- jajo, da bodo brez posodobitve poslovnega okolja lahko kmalu nekonkurenčni. Dolini se investi- torji v turizem izogibajo, zaradi slabe prometne dostopnosti. Slovesnost je v TKK potekala 24. V aprila. Poleg belgijskega lastnikaVic Baron Swertsa in predsednikaSlovenije Boruta Pahorja so bili še župan Občina Bovec Valter Mlekuž in številni predstavniki podjetij in lokalnih skupnosti. Od njih je bilo slišati, da je zdaj vse odvisno od nove oblasti, kako bo lahko “država” pomagala s strukturnimi spremembami na posodobljenih demokratičnih te- meljih zgraditi sodobno poslov- no okolje, da mladi izšolani kadri ne bodo več tako množično uha- jali v tista poslovna okolja, po ka- terih bi se morala politika zgle- dovati z dejanji in ne le s predvo- lilnimi obljubami. Po tej poti pa je mogoče iti le, če bodo volivci obrnili hrbet politično izposoje- nim maskam na lutkovnih vrvi- cah. Pred sedemdesetimi leti je Kreda (kasneje TKK) Srpenica nastala kot tovarna krede. Pridobivali so jo prav na tem območju okoli va- si Srpenice, kjer še vedno kopljejo in predelujejo nekaj te surovine. Večino izdelkov iz TKK Srpenica prodajo na tujih trgih, zdaj pro- dajajo v 68 državah sveta. Zapo- slenih je 210 ljudi, dodatnih 40 pa v njihovih podjetjih v ra- zličnih državah Balkana. Načrto- vana širitev proizvodnje bo pri- nesla še nekaj novih delovnih mest. Žal, je bila v dolini omo- gočena prepočasna rast kakovo- stnih delovnih mest za te poklice, zato so se mladi sproti izseljevali, danes pa tukaj mnoge hiše same- vajo. Zato bodo morali pridobiti nove kadre tudi iz soseščine. Pre- govorno pa domačini opozarjajo, da je osnovna cestna prometna os po Primorski le popravljena cestna trasa iz “časa Franca Jožefa”, zato je to prva dolgo- ročna ovira gospodarskemu raz- voju, kajti sodobno poslovno okolje je bolj odvisno od poli- tične volje in se zato lahko začne “graditi” že letos. Bistveno manj sredstev in časovno manj oddal- jena je možnost kakovostne po- vezave s Trbižem, oddaljenim od Bovca le 30 km. Tam je avtocesta, gradi se hitra kontinentalna železnica in tam je območje šte- vilnih, hitro dostopnih sodobnih smučarskih centrov. Prodaja v tu- jino gre v tej smeri in tudi tuji tu- risti prihajajo od tam. Miran Mihelič Žiga Udir in Radoš Bolčina (foto SNG Nova Gorica/Peter Uhan) Slovenija 31. maja 2018 13 Na LUNG-u se je zgodil nov Zajtrk z razlogom 14. maja se je na LUNG-u zbralo več kot 20 predstavnikov in predstavnic različnih organizacij, ki se na Goriškem tako ali drugače ukvarjajo z mediji in vseživljenjskim učenjem. Zajtrk z razlogom so na LUNG-u organizirali v okviru Tedna vseživljenjskega učenja 2018, ob skupni pobudi vseh TVU koordinatorjev - #UčenjeJeDobraNovica. Namen tokratnega Zajtrka z razlogom je bil soočiti različne akterje, ki sodelujejo pri oblikovanju medijskega prostora o temi vseživljenjskega učenja – predstavnike medijev, novinarje, oblikovalce, izvajalce izobraževanj, pa tudi vse, ki novice spremljajo, torej morebitne udeležence. V uvodnem delu se je razvila živahna razprava o tem, kako se je medijski prostor v zadnjih letih spremenil – predvsem zaradi izjemne popularnosti socialnih medijev in prevzemanja vloge edinega občila za generacije, mlajše od 35 let. Jurij Paljk, urednik časnika Novi glas, Martina Arčon, urednica na Radiu Robin, ter Vesna Humar, novinarka Primorskih novic, so poudarili, da se morajo temu dejstvu prilagoditi tako mediji kot tudi vsi, ki bi po njih radi kaj sporočali. Strinjali so se, da je vseživljenjsko učenje v hudi konkurenci vseh prispevkov lahko dobra novica, če je pravilno predstavljena javnosti. Za to je potrebno sodelovanje obeh sfer - tako organizacij kot novinarjev. Novinarji so podali svoje mnenje, kako najenostavnejšo novico predstaviti njim, jo posredovati v najčistejši obliki - kdo, kaj, zakaj, kje - to so podatki, ki jih potrebujejo. Organizacije pa morajo biti pozorne, da taktično in z veliko mero objektivnosti izbirajo, kateri dogodki, tečaji … se jim zdijo vredni večje medijske pozornosti. Nasičen medijski prostor bo tako ali drugače filtriral najzanimivejše dogodke. Predsednik Pahor se je družini Hudnik opravičil za dolgotrajno vračanje dostojanstva Predsednik republike Borut Pahor je 21. maja ob prizadevanjih za narodno pomiritev in spravo priredil sprejem za člane družine Hudnik in se jim opravičil, da je za družino trajalo vse do letošnjega leta, da sta ji bili “tudi javno in uradno vrnjena čast in dostojanstvo”. Pahor je sožalni sprejem doživel kot “žalostno pridušen, a mogočen apel k spoštovanju človekovega dostojanstva in svobode, klic k spravi in trajnemu miru”, je dejal v govoru na sprejemu, na katerega je poleg članov družine Hudnik povabil tudi Petra Hribarja, ki je družini pomagal v prizadevanjih za rehabilitacijo in spoštljiv pokop pokojnih sorodnikov po več kot 70 letih, so sporočili iz Pahorjevega urada. “Prevzemajo nas močni občutki žalosti zavoljo nasilne smrti, a hkrati neskončno upanje za življenje v miru”, je dejal Pahor. Tragedija družine Hudnik je po njegovih besedah hkrati tragedija slovenskega naroda. “Sredi strašne svetovne morije je tujec položil roko nad naš narod in še brat nad brata Slovenca. Vse to je med vojno in po njej zaznamovalo vašo družinsko usodo, usodo našega naroda in vseh nas”, je dodal. Podobno kot družina Hribar je morala tudi družina Hudnik po njegovih besedah po medvojnem umoru in krivi povojni obsodbi za dolgo vzeti nase intimno žalost in jezo. “Predolgo je trajalo, da sta obe družinski usodi postali del naše kolektivne zavesti”, je dejal in se opravičil, da je za družino Hudnik trajalo vse do letošnjega leta, da sta ji bili tudi javno in uradno vrnjena čast in dostojanstvo. Alojz Hudnik se mu je zahvalil za sočutje in opravičilo, ki “zdravi rane”. S sestro sta po njegovih besedah kot otroka zaman iskala sočutje. Žarek upanja pa je posijal, ko je našel grob očeta in domačih, je povedal. Pokojnim so tako uresničili pravico do spoštljivega zadnjega počitka. A v jamah in gozdovih še številne čaka, da se kdo spomni nanje, je opozoril. Deset članov družine je bilo umorjenih novembra 1942, eden pa tik pred koncem vojne. Preživela sta le najmlajša člana, Alojz in sestra Marija Veronika. Arheološka ekipa pod vodstvom Draška Josipoviča je leta 2015 na severozahodni strani hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih odkrila posmrtne ostanke umorjenih. Po več kot 70 letih sta se Alojz in Marija Veronika odločila najdene posmrtne ostanke sorodnikov prekopati in jih prenesti na domače pokopališče. Njun oče Alojzij Hudnik je bil po vojni leta 1946 razglašen za narodnega izdajalca in obsojen na smrt z likvidacijo, njegovo premoženje pa je bilo zaseženo. S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani iz januarja letos pa je bil v celoti rehabilitiran. Kratke Slovenija ne izvaja reform, zato zaostaja v razvoju Vse politične stranke so za visoko volilno udeležbo! Sloveniji se končuje kampanja za predčasne državnozborske volitve. Potekala je pretežno po ustal- jenih pravilih, modelih in iz- kušnjah drugih držav s parla- mentarno demokracijo, toda z več izjemami in značilnostmi. Bolj kot v drugih državah je bi- la razvidna prava obsedenost s slo po oblasti, politične stran- ke po večini niso uporabile strogih meril in pogojev pri izbiri kandidatov za po- slance, v mnogih primerih soočanja med predstavniki 23 političnih strank in list, ki bo- do sodelovali na volitvah, pa je bilo zaznati primere nestrpnosti, obse- denosti in so- vraštva zaradi iz- kušenj in dediščine iz preteklosti. Cilj mnogih trditev in pomislekov je bil Janez Janša, tako da se je celo ustvaril vtis, da bodo volitve uperjene bolj zoper njega kot pa namenjene izvolitvi po- slank in poslancev novega mandata državnega zbora. Nihče, denimo, ni omenil in komentiral trditev iz kolumne, ki jo je za volilno številko Slo- venskega časa, časnika za družbo in kulturo, ki je priloga tednika Družina, napisal pisa- telj, prevajalec in urednik, Bra- ne Senegačnik. Opozoril je “na fanatično sovraštvo do posa- meznikov, ki so z vsakršno de- magoško veščino naslikani kot princi teme (tako imenujejo Janeza Janšo, moja pripomba). Stvari v Sloveniji so se spreme- nile do te mere, da je postalo samoumevno in spodobno slaviti dediščino jugoslovan- skega socializma, ki se je kot umetna tvorba sesul sam vase. Najbolj logična kritika na nje- gov račun pa se navaja kot ne- V gativna življenjska nastroje-nost, celo napadalnost. Tako vzasebnih pogovorih kot v jav- nosti. Nekakšna družbena omotičnost je postala naravno stanje. Proces treznjenja bo dolg in bo presegal politiko. A najprej je treba sploh začeti”. V tem sklepnem razmišljanju o predčasnih državnozborskih volitvah v Novem glasu nava- jam, da so vse politične stranke in liste pozvale volivce, da se v čim večjem številu udeležijo volitev v nedeljo, 3. junija. Vsak sodelujoči v visoki ude- ležbi vidi in pričakuje svojo ko- rist. V Sloveniji se pojavljajo najrazličnejše ankete in tako imenovane raziskave javnega mnenja, ki naj bi zatrjevale, da bo na volitvah največjo pod- poro dobila Slovenska demo- kratska stranka, ki jo vodi za mnoge osovraženi Janez Janša. Toda v tej stranki opozarjajo na previdnost in čuječnost, ker bi ugodno volilno predvidevanje zanjo lahko povzročilo mobi- lizacijo volivcev levega poli- tičnega pola, in morda tistih mnogih, ki še ne vedo, za koga bi glasovali, da bi množično prišli na volišča in glasovali za politično desnico, v bistvu za njenega glavnega predstavnika Janeza Janšo. Vsekakor bodo resnico o zmagovalcih volitev prikazali šele izidi glasovanja, ki bodo morda v zasnovi znani že 3. junija zvečer. Tedaj se bo začel tudi čas za začetek pogo- vorov o oblikovanju nove koa- licije oziroma vlade novega parlamentarnega mandata. Glede vsebine oziroma najbolj aktualnih tem predvolilne kampanje predstavniki poli- tičnih strank in list, ki bodo so- delovali na volitvah, navajajo, kaj vse bodo napravile v no- vem man- datu, če bo- do seveda izvoljeni njihovi po- slanci. Nji- hova pozor- nost je na- menjena zlasti na po- dročja po- kojnin, zdravstva in nezakonitih migrantov. To so sploh glavne te- me predvo- lilne kampanje. Vztrajno se po- navlja trditev, da se za nezako- niti prihod v Slovenijo pripra- vlja okoli 60.000 migrantov. Zbor za republiko, ki je najpo- membnejša organizacija civil- ne družbe v Sloveniji, v izjavi o volitvah poudarja, “da smo v Sloveniji z gibanjem sloven- ske pomladi prekinili tradicijo narodnega zamudništva, zad- nja leta pa spet zaostajamo. Predvsem po letu 2008 je Slo- venija zašla v slepo ulico ne- zaupanja, negotovosti, ra- zočaranja in zmede. To najbol- je ponazarjajo zapleti v bančništvu, zdravstvu, pravo- sodju, vojski in diplomaciji. Ta se je skoraj nepopravljivo spo- taknila pri odnosih s Hrvaško, da ne govorimo o navdušenju nad avtokratičnimi sistemi vzhodno od Slovenije. Le- tošnje – devete demokratične – parlamentarne volitve bodo priložnost za spremembe in preobrat. Dr. Damir Črnčec je v članku z naslovom Bobni vojne menil, “da vse lahko vo- limo, razen naših nasprotni- kov in tistih, ki so za prihod nezakonitih migrantov. To so 25. maja v Ljubljani podprli na shodu z naslovom Nosil bom rdečo zvezdo. Zdaj je še čas za modrost. Priseljevanje in pre- bivanje nezakonitih migran- tov v Sloveniji še naprej pa bi pomenilo, da bodo začeli tudi pri nas bobneti bobni vojne”. Nekdanji ustavni sodnik in pravosodni minister dr. Lovro Šturm pa opozarja, “da ne želi na čelu države Slovenije ljudi, ki niso za nič usposobljeni, so pa vsega zmožni”. Že omenjeni Slovenski čas, časnik za družbo in kulturo, ki je priloga tednika Družina, je v svoji volilni številki objavil pogovore s politiki desne opci- je, Janezom Janšo, Matejem Toninom, Markom Zi- danškom in z Alešem Prim- cem. Razmišljali so o volitvah in navajali svoja mnenja o njih. Slučajno ali ne je prav v tem času Evropska komisija Slovenijo znova opozorila, da ne izvaja reform, ki bi po- spešile razvoj Slovenije. Pred- sednik SDS Janez Janša je vo- livce pozval, naj gredo na vo- litve, “ker bo odločal prav vsak glas. Na zadnjih volitvah, ki si sicer ne zaslužijo tega imena, je polovica tistih, ki imajo vo- lilni glas, ostalo doma. Zdaj po slabih štirih letih lahko vsak vidi posledice. Vlado so v bi- stvu izvolili tisti, ki niso glaso- vali”. Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije, krščanski de- mokrati, izjavlja, da Slovenijo v naslednjih letih čakajo trije ključni izzivi. To so staranje prebivalstva, visok javni dolg države in slabo poslovno okol- je za podjetništvo in gospodar- stvo”. Marko Zidanšek, pred- sednik Slovenske ljudske stran- ke, ugotavlja, “da ni zaživela nobena od obljubljenih re- form, in to ob velikem številu poslancev, ki bi vladi omo- gočalo, da stori marsikaj za do- bro ljudi. Nastopil je skrajni čas, da začnemo dobro gospo- dariti, kar pomeni, da je nasto- pil čas za razvojno desnosre- dinsko vlado”. Aleš Primc, predsednik stranke Glas za otroke in družine, pa je v po- Po izboru Lonely Planet Vipavska dolina med 10 top kraji v Evropi onely Planet je med de- set krajev v Evropi, ki jih popotnikom priporoča za obisk v letošnjem poletju, uvrstil Vipavsko dolino. Na le- stvici so regije Emilija-Roman- ja v Italiji, Kantabrija v Špani- ji, Frizija na Nizozemskem, Kosovo, francoska Provansa, škotsko mesto Dundee, grški Mali Kikladi ter mesti Vilna v Litvi in Tirana v Albaniji. Ena največjih medijskih hiš na svetu s področja potoval- nega založništva in popot- niških vodnikov je Vipavsko dolino na seznam Lonely Pla- net's Best in Europe 2018 Top 10 Destination uvrstila na de- veto mesto. Kot piše v obra- zložitvi, je ta neodkrita dolina primerna za ljubitelje vina in pustolovščin, njene lepote pa je najbolje odkrivati s pomočjo lokalno vodenih kolesarskih tur. “Vipavska dolina je odličen pri- mer skritega dragulja v osrčju L Evrope. Gre za privlačno po-dročje, ki nudi odlična kulina-rična doživetja, vznemirljive pu- stolovske aktivnosti in čudovito pokrajino, in to nedaleč od glav- nega mesta Ljubljana. Glede na ponudbo je presenetljivo, da teh užitkov doslej ni odkrilo več pot- nikov”, je zapisala ena od ured- nic Jessica Cole. Župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin je ob tem, kot so spo- ročili iz Slovenske turistične or- ganizacije (STO), ocenil, da je uvrstitev med najboljših 10 kra- jev v Evropi, ki jih je treba letos obiskati, potrditev njihovih usmeritev in prizadevanj, da po- stane turizem na območju Vi- pavske doline ena pomem- bnejših gospodarskih panog. “Zgodbo turističnega razvoja smo gradili na naravnih in zgo- dovinskih danostih doline, vrhunskih vinskih in kulina- ričnih zgodbah ter športnih in adrenalinskih doživetjih”, je poudaril in menil, da priznanje prihaja v pravem trenutku, saj se med ljudmi krepi zavest o pri- ložnostih v turizmu in postaja ja- sno, da je ključ v povezovanju ra- zličnih ponudb kot enotne de- stinacije. To, da je uspeh Vipavske do- line rezultat sodelovanja in truda različnih deležnikov, je ocenila tudi direktorica STO Maja Pak. “Veseli smo, da sta se na zadnja leta težko pričakovani seznam uvrstili kar dve naši destinaciji, lani Julijske Alpe kot top regija in letos Vipavska dolina kot top destinacija”, je izpostavila. Tokratni Lonely Planet's Best in Europe je šesta izved- ba projekta, v okviru katere- ga popotniški strokovnjaki izberejo najbolj vznemirlji- ve, izstopajoče in obetavne destinacije, ki so spregleda- ne. Z njim želijo popotnike opozoriti na skrite zaklade kot al- ternativo obiskom popularnih in pogosto s turisti preobremen- jenih destinacij. govoru za omenjeni časnik sporočil, “da se v stranki zave- dajo, da samo s svojimi močmi ne morejo delati velikih stvari. Z Bogom pa je vse mogoče. Vem, da veliko ljudi moli pred temi molitvami”. O novinarstvu po novem. V prejšnji državi je veljalo, da so novinarji tudi družbenopoli- tični delavci. Nekateri med nji- mi, zlasti uredniki, še vedno ta- ko mislijo in temu primerno delujejo. Toda, kaj je novinar- stvo kot stroka in dejavnost? Silvester Šurla, odgovorni urednik tedenskega magazina Reporter, je prepričan, “da je novinarstvo samo tisto, kar želijo politični in drugi mo- gočneži zamolčati ali skriti. Vse drugo pa so odnosi z jav- nostjo oziroma propaganda”. Marijan Drobež Brane Senegačnik Aktualno31. maja 201814 NATUROPATSKI NASVETI (200)Erika Brajnik Kam na dopust... na morje? Opekline in pretirano izpostavljanje soncu tudi slabita naš imunski sistem, slab vpliv na termore- gulacijo šibi naš imunski sistem, zato je integracija s probiotiki na morju toliko bolj smiselna. Tudi koža bo izgledala bolje, saj bo posredno učinko- vito absorbirala več dobrih hranil iz morja. Kako pa se lahko pripravimo na morje, da ga bo- mo kar najbolje zaužili? Dober način je ta, da pred dopustom in po njem izvedemo prečiščevalno kuro črevesja z ricinuso- vim oljem; tako bo- mo kar najbolje pri- pravili telo in našo absorpcijo, da bodo učinkovine morja 100 % zaužite skozi vse kanale telesa. Terapija z ricinuso- vim oljem (je NE iz- vajajo posamezniki, ki odvajajo blato 2- ali 3-krat na dan!): 5 kapljic ricinusovega olja v kozarec vode 5-krat na dan 6 dni pred dopustom in 6 dni po njem. Po kuri z ricinusovim oljem pa vedno izvedemo pro- biotično kuro za obdobje dveh tednov! Sama izbira probiotičnega seva je odvisna od našega odvajanja blata, kako pogosto odvajamo blato, kakšne konsistence je blato … Da pre- prečimo porast patogenih gliv, ko je blato tekoče ali kašasto, bomo vzeli probiotični izdelek z glivo Saccharomyces Boulardii, ki ga jemljemo tudi ob diareji. Ob vsakem odvajanju vzamemo 2 kapsuli in diareja se v enem dnevu ustavi. Pri težnji k zaprtosti, za lepšo polt ali ob opeklinah izbiramo probiotične izdelke z nizko vrednostjo milijard bakterij (maksimalno 3 milijarde) s sevi Lactobacillus Lactis in Casei, ki odlično odpravlja- jo zaprtost in vplivajo na elastičnost in zdravje kože. Probiotik z največ 1 milijardo bakterij pa naj izberejo tisti posamezniki, ki imajo težave s kro- ničnim zaprtjem. Z urejeno absorpcijo bo tudi dopust pravi, brez toksinov in lahko bomo uživali ter se sprostili, ta- ko kot si zaslužimo! Če prebava ne delu- je pravilno, je tudi naše psihično stanje nestabilno, saj je živčni sistem tesno povezan z delovan- jem črevesja. Navse- zadnje črevesja ne imenujemo brez vzroka drugi možgani. Ko smo živčni in napeti, zaskrbljeni in prestrašeni, se to zrcali tudi na našem živčnem sistemu, saj živčni prenašalci stres prenesejo tudi v druge dele telesa. Stres, ki je v glavi, se zrcali v prebavi in obratno: če smo zaprti ali imamo dia- rejo v kombinaciji z okrnjeno absorpcijo, se bo v glavi sprožilo več stresa. In prav te neprijetne si- tuacije lahko na dopustu preprečimo z ustrezno probiotično kuro, s katero si bomo uredili absor- pcijo, prebavo in stres. Na takšen način bomo lah- ko zaužili dopust polno, celostno, v vseh raz- sežnostih, tako kot si zaslužimo in kot nam pripa- da! / konec www.saeka.si Sedma številka mladinske revije Galeb Dih pomladi vetoče grmičevje, brsteča drevesa, ozelene- li travniki, poletavanje pisanih metuljčkov, rumeno rdeče sonce, vse to in še kaj naz- nanja na marčni številki mla- dinske revije Galeb, da je pom- lad res prišla. Naslovnico krasi risba Viktorije Adamič, petošol- ke OŠ “Stanko Gruden” iz Šem- polaja. Mala avtorica nosi v sebi pravi risarski talent in je bila de- ležna knjižne nagrade. To je pre- jela tudi devetletna Lena Štelces, učenka OŠ Valentin Vodnik iz Ljubljane. Pomlad je s svojim cvetočim plaščem odela veliko strani marčne Galebove števil- ke. V “botaničnem kotičku” se nežno predstavlja vijolica, ki od marca do maja razpira svo- je cvetove. Najbolj mikavna od vseh njenih različnih vrst je dišeča vijolica, ki je tudi zdravilna. Čaj ali sirup iz nje- nih rožic lajša iz- kašljevanje. O tej cvetki piše Vladimir Čerkez ob lepih ilu- stracijah Anje Jerčič Jakob. Krtek Žame- tek iz zgodbe Darin- ke Kobal Črnih 5 je tudi zaslutil pom- ladno ozračje in vzklila je prva ljubezen. Srečal je Smrčico, ki ga je povabila, naj skoplje rov in “naredi kamrico” samo zanju. Kako sta se dobri mlinar in nje- gova delavna žena s pomočjo prijateljev, mravljic, mišk in medveda, znebila mogočneža, ki bi se rad polastil mlina ob Glinščici, živo, v izbranem jezi- ku pripoveduje Majda Artač Sturman ob ilustracijah Dunje Jogan. Kot vselej je avtorica pri- ložila Naloge brez nadloge za boljše poznavanje slovenskega jezika. Marjeta Zorec je izbrala bolgarsko pravljico Kdor ne de- la, naj ne je! , ki jo je prevedel C Angel Karalijčev. V njej je prota-gonistka mlada nevestica, ki binajraje poležavala v senci, to- da... Prizore iz pravljice je mi- kavno upodobila Andreja Gre- gorič. Pravljico o medvedu, ki je iz hvaležnosti mladi materi, ki mu je izdrla trn iz šape, prinesel polno zibelko rumenih hrušk, predstavlja Klarisa M. Jovanovič v rubriki Za mizo s pravljičnimi junaki. K zgodbi je pripisala re- cept za kompot ali puding iz su- hih hrušk. Škratek detektivko, ki s prigodami, tiskanimi z veli- kimi črkami, vabi k branju tudi najmlajše bralce, je tokrat po- magal zaljubljenemu, a sra- mežljivemu Lovru z dostavo pi- sma njegovi izvoljenki. Pri- vlačne detektivske zgodbe - do- polnjevanke piše Maja Furman, ilustrira pa Ivana Soban. Svetov- na popotnika medved in miška, v stripu Majde Koren in Bojana Jurca, se sprehajata po Peruju in odkrivata njegove lepote. Kot vselej so priložene naloge. Tudi pasja prijatelja Shiver in Kowal- sky Romea Toffanettija se vese- lita cvetočega travnika in se po- dita po njem. Marjeta Zorec in ilustratorka Katerina Kalc z na- tančnimi ilustracijami (zdijo se fotografije!) na štirih straneh opisujeta zajca, tistega dol- gouhščka, ki ga imajo tako radi otroci. Prikazana sta domači in poljski zajec, ki je tako urnih tačk, da lahko skače do 4 metre daleč. Je pa res “super” skakalec! Za otroke, ki radi barvajo, je An- ka Kočevar pripravila dve strani z naslovom Na železniški posta- ji. Bistre oči morajo v risbi najti tudi nekaj enakih predmetov. Slovenski jezik je čudovit; koli- ko odtenkov vsebuje! Z eno be- sedo lahko poimenujemo dve ali več stvari. V rubriko Soimen- jaki je Darinka Kobal uvrstila ptico in “glisto”, ki imata skup- no ime deževnik. Velja si jo pre- brati. Iz nje se lahko marsikaj naučimo. Maša Ogrizek in Tan- ja Komadina pomagata Galebo- vim bralcem pri raziskovanju razvoja aparatov, ki jih upora- bljamo vsak dan. Pod drobno- gledom je telefon. Kako pravil- no uporabljamo besedi pomlad in spomladi, razlaga Matejka Grgič ob po- moči ilustracij Chiare Sepin. Tudi ta rubrika na štirih stra- neh je zelo do- brodošel pripo- moček za pri- dobivanje ali utrjevanje znanja slo- venščine. Ga- leb vabi tudi k branju pesmi Dirigent in Zar- jina pesem, obe je zložila Barbara Grego- rič Gorenc, ilustraciji v “poe- tičnem” slogu je prispevala Živa Pahor. Jasna Merku’ v podobi in besedi predstavlja pesem Jaz sem muzikant, ki hudomušno posnema zvoke raznih instru- mentov in je zato prav primerna za otroško petje. Stalna rubrika z istim naslovom Jaz sem muzi- kant, ki jo pripravljata Ester Der- ganc in Chiara Sepin, opisuje posebno glasbilo, dežno palico, ki spada v “skupino Orffovega instrumentarija” in jo otroci zlahka izdelajo doma ali v šoli. Z njo bodo pričarali zvok dežnih kapljic. IK ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 29. maja 2018, ob 13. uri NA BOŽJO POT ŠE MALO NAOKROG (11) Mariza Perat Pri procesiji nosijo tudi bandero Svetogorske Ma- tere Božje. To, kar pri slovenskih romarjih vsi občudujejo, je seveda njihovo petje, pa tudi glo- boka zbranost in iskrena pobožnost. Revija Duhovno življen- je za mesec julij 1990 po- roča, da je ob romanju Slovencev v Lujan rektor bazilike izjavil, da je “slovensko romanje na- jlepše romanje v vsem letu, najlepše po redu, zbranosti, petju in mo- litvi”. Kot zanimivost naj tu omenim, da je v času, ko je bil papež Frančišek nadškof v Buenos Aire- su, večkrat poromal v Lujan in so takrat tudi slovenski romarji imeli pri- ložnost, da so poslušali njegove pridige. Marijino svetišče v Lujanu je obiskal tudi sv. Janez Pavel II., in sicer 11. junija 1982. Naj še omenim, da Slovenci ro- majo tudi v Lourdes, kraj v pred- mestju Buenos Airesa. Tu stoji cerkev, posvečena Lurški Materi Božji, vendar pa poteka to ro- manje v bolj skromni obliki in ni tako množično in slovesno, kot je romanje v Lujan, katerega se udeleži več tisoč Slovencev. Slovenska skupnost v Argentini si je kmalu ustvarila cvetoče ver- sko in kulturno življenje. Poleg drugih izobražencev so pri tem odločilno vlogo imeli slovenski izseljenski duhovniki. Že leta 1934 je začela izhajati revija Du- hovno življenje s prilogo Božje stezice za otroke. Njen prvi urednik je bil g. Jože Kastelic. Za njim je uredništvo prevzel g. Janez Hladnik, ki je v revijo tudi mnogo pisal, kot je pisal tudi v druge liste. V Duhovno življenje je v ti- stem času pisal tudi g. David Doktorič, ki pa je deloval med Slo- venci in Jugoslo- vani v Urugvaju. V tem času je bil v Buenos Airesu za jugoslovanske- ga poslanika dr. Izidor Cankar. Kot piše v svoji knjigi Od Trigla- va do Andov, je dr. Cankar vedno skušal Sloven- cem vsestransko pomagati. / dalje Narodne noše pri procesiji (foto Marko Vombergar) Argentinski fantje nosijo podobo Lujanske Matere Božje (foto Marko Vombergar) Romarji v baziliki(foto Marko Vombergar) Sv. Janez Pavel II. v Lujanu Procesija leta 2017 (foto Marko Vombergar) Aktualno 31. maja 2018 15 enda ni jezika, ki bi imel za gozd toliko različnih besed, kot jih ima slovenščina. Gozd je lahko samo in enostavno gozd, je lah- ko gošča, je lahko livada, je lahko gaj, je lahko šuma, pa hosta in goščava. Lahko ga imenujemo enostavno po drevesih, ki ga sestavljajo, kot smrečje, bukovje, jelovje. Vsaka beseda ima seveda rahlo drugačen pomen, šuma zveni nekoliko tuje, gošča nas odvrača, gaj je vedno v cvetju in je nežnih barv. Pa vendar, ob vsaki izmed teh besed si človek zamisli drevesa, hlad, zelenje in prijetno zavetje. Včasih ima gozd tudi nekoliko strašljiv, skrivnosten prizvok. Včasih nas ob be- sedi zmrazi in si ga zamislimo temnega in zaledenelega. Pa vendar... nič ni nam Slovencem tako močno pisano na kožo kot gozdovi. Za pisanje teh vrstic sem se odločila rav- no v trenutku, ko mi je bilo vsega eno- stavno dovolj. Ne gozdov in narave, am- pak vsakdana, ki smo ga prisiljeni živeti, ujeti v mrežo državne birokracije in požrešnih lovk državnega upravnega aparata, ki grabi, molze, zahteva. V ime- nu neke krize, ki je izmišljena, v imenu nekih javnih dolgov, ki jih nisem zakri- vila jaz, ki jih nismo zakrivili mi, pre- prosti ljudje. In sploh ne vem, ali je naša dolžnost, da jih odplačujemo, medtem ko imajo nekateri zagotovljenih tudi po petnajst tisoč, dvajset tisoč ali celo več evrov mesečno. Ko mi je vsega, kar je človeškega in posvetnega, enostavno do- volj, mi je gozd najprijetnejše zatočišče. Gozdovi so zdaj, spomladi, prelestni. Saj ne, da ne bi bili krasni v vseh letnih časih, a zdaj, v maju, ki je meni najlepši čas, je zelenje še bolj bujno, življenje kar vre iz globin, zemlja drhti in rojeva. Na pobočjih, ki me ob- krožajo, vse poganja, ra- ste, se bohoti in se dviga k nebu v mogočnem, ne- skončnem, večnem brstenju. Kolo življenja. Rojstvo. Upanje. Pobočja na Koradi, ki jih gledam z domačega ok- na, se zdaj ponašajo s ti- soči odtenki zelene. So drevesa, ki so se že razra- sla v nebo, njih krošnje so kot vrtinec, ki nas ob- jema, opaja in odeva v najbolj žive odtenke zele- ne. Druga komaj pogan- jajo liste. Nežni, pastelni odtenki rišejo barve roj- stva med trato in nebom. Livade se nežno zibljejo v vetru. Z okna se vese- lim odtenkov bele in sve- tlo zelene, ki prehajajo v temnejše valovanje. Gozd kipi, se prebu- ja, zeleni. In z njim vsa pobočja Idrske doline. Z zeleno se spajajo beli cvetovi akacij, bezga, jesenov in divjih češenj. Med travami, na jasah, dišijo narcize in šmarnice. In pobočja me vabijo, da iščem poti, steze, vrhove. Tam visoko se zima še poljublja s poletjem, rojevajo se rože, topi se sneg. In gozdovi brstijo prav zaradi te ljubezni, ki jih napaja z vodami talečih se snežišč. Smaragdno zelena se odbija od skalovja in neba. Gozdnata po- bočja so najlepša, ko se zibljejo v vetru. Ko nas omamlja ples različnih odtenkov v pozdrav najlepšemu letnemu času, ki prekipeva od vsepovsod. Gozdove sem imela rada že kot otrok. Predvsem smrekove gozdove. Ker sem živela v mestu, sem si jih skušala predv- sem pričarati s fantazijo. In s knjigami seveda, kajti brala sem od zgodnjega otroštva. Sever, neskončni gozdovi, tajga v vsej svoji nedostopnosti, smrečje, v ka- terem se končujejo poti in misli. To so bile moje sanje, ko sem morala z mamo pešačiti po tržaških ulicah in mi je bilo mesto odvratno in tuje. Ko sem stopala po asfaltu in se utapljala v smradu iz- puščenih plinov, sem sanjala, da sem ujeta v mahovje, da je zrak čist in poln vonjav. Veliko je otrok, ki si želijo igrače, trgovine, zabave in veselje. Jaz sem san- jala samo o gozdovih, hrepenela sem po prostranosti brez konca, smrekah, svežini, objemu zelenih skrivnosti. Dolge poletne večere, ko mi ni bilo treba misliti na šolo, sem preživljala na bal- konu. Skrivnost zvezdnatega neba me je vodila iz mestne utesnjenosti v čarobni objem narave. Starši, ki sicer niso imeli veliko prostega časa, niti denarja, so ra- zumeli mojo stisko in v največje veselje mi je bilo, ko je mama končno privolila in nas je oče zapeljal v Trnovski gozd. Spotoma smo v marketu kupili malico, največkrat kruh s sirom in salamo, ko je bil ata še posebno pri volji, pa smo v gozdu prižgali ogenj in pekli hrenovke. Izlet v Trnovski gozd mi je pomenil na- jlepše darilo. Že v avtu sem z okna opa- zovala hosto brez konca, utapljala sem se v odsevih krošenj, iskala vrhove naj- višjih smrek in se čudila magičnemu ob- jemu zelenja, ki je popolnoma prekrilo sonce in nebo. V njem se je počasi uta- pljal moj bedni meščanski vsakdan. Oče je navadno avto parkiral na kaki stranski makadamski gozdni cesti, z mamo sta potem sedela, počivala in klepetala. Jaz sem odšla v gozd. Sama. Gozda me ni bilo nikoli strah in me še zdaj ni. Ure in ure sem tavala med drevesi, poslušala njih šelestenje v vetru, iskala jagode in maline, se čudila cvetju na jasah in se veselila vonja po smoli in smrečju. Od časa do časa sem prišla do poseke, se na- smehnila soncu in se naužila blagodej- nih žarkov, a sem kmalu spet tonila v ze- leni objem in se utapljala v vejah in ma- hovju v iskanju pravljice, v katero bi se lahko skrila. In ostala. Kajti vrnitev v me- sto je bila zame vedno najtežja. Ko vreme in čas nista dovolila, da bi se z družino zapeljala do bližnjih gozdov, so mi ostale samo knjige. Rada sem imela pustolovske romane, zgodbe o živalih, o tundri, o skrajnem severu. Sanjala sem o severnem siju, o nočeh brez konca, o volkovih, ki se v krdelih potepajo med smrečjem. Kajti gozd je skrivnost, gozd moramo spoštovati, gozd je moč. Men- da imamo to spoštovanje vsi v sebi, že od otroških let, ko so nam prebirali Rdečo kapico. Ko sem zrasla, sem začela pod večer, ko je bila domača naloga nared in se mi ni bilo treba učiti, zahajati v gozd nad Sv. Ivanom, v predmestju Trsta. Do njega je vodila strma pot, ki je nato prešla v ko- lovoz. Hodili sva s prijateljico in večkrat prišli celo do Bazovice. Ko sem bila sa- ma, sem se ulegla med trave in pričakala noč. Skovikanje sov in petje murnov mi je bila najlepša in najbolj skrivnostna melodija. Veliko let pozneje, ko sem se že vpisala na univerzo, sva s prijateljico zbrali ne- kaj prihrankov in se z vlakom in avtošto- pom odpeljali na sever, na Švedsko in Norveško. Ona predvsem z željo, da si spotoma ogleda kar nekaj evropskih pre- stolnic in središč, pa da spozna kakega fanta, jaz z gozdovi v srcu. In z željo, da se v živo srečam s severnimi jeleni in volkovi. Resnica je vedno daleč od sanj in najpogosteje je odvisna od boga de- narja. Tako sva s prijateljico pristali na kmetiji, na kateri so gojili cvetačo. Kme- tovanje brez herbicidov, to vam jamčim, kajti za boj proti plevelu so uporabljali izključno revne študente iz najrazličnejši krajev Evrope. Plačevali pa so nas toliko, da je bilo komaj dovolj za razglednice. Podnevi sva delali, ponoči, ko je še ved- no sijalo sonce, kajti bil je julij in bili sva na skrajnem severu, pa sva se potikali med njivami in travniki. Gozdov je bilo nekako toliko kot v Sloveniji, tudi po- krajina je bila podobna, severni jeleni in volkovi pa so se menda zadrževali pre- daleč od naselij, da bi jih lahko dosegli brez avtomobila. Gozdovi mojih sanj. Nisem jih našla na skandinavskem polotoku, še vedno jih iščem in še vedno se utapljam v njih. Predvsem, ko sem utrujena in nave- ličana kot danes, ko pišem te vrstice in mi je dovolj mesta in uradov. Zato bežim med majske trave na bregovih Idrije v objem ponosnih stoletnih kostanjev, v dišeče livade svoje male, lepe Benečije. Suzi Pertot M Vsakoletna srečanja na športnih igriščih Športni dnevi v šolah: poenotiti kriterije! ačenjati vprašanje tele- sne vzgoje v italijanskem šolskem sistemu je ved- no zelo tvegano. Pa vendar, špor- tni dnevi raznih šol in ravnatel- jstev pri nas v tem sklepnem delu šolskega leta nam dajejo iztočni- co in kažejo, kako potrebna je gi- balna dejavnost za praviloma se- dečo mladino današnje računal- niške družbe. Roko na srce, kdor si je ogledal katerega od atletskih tekmovanj, kak športni dan ali mini olimpi- jado, je zagotovo opazil, da – leta minevajo, časi se spreminjajo – otroci in mladostniki, kot je prav, pristopajo navdušeno, nasmeja- no, motivirano. Energije jim ne manjka, nadarjenih je veliko. So seveda tudi taki, ki jih narava ni obdarila, nimajo športne kulture doma, jih gibanje ne zanima ali so apatični. Vendar v povprečju se vsi bolj ali manj potrudijo, ne- kateri pa kažejo, kot v vsaki gene- N raciji, talent, torej motorične spo-sobnosti.Vsa čast učiteljem, profesorjem, ravnateljem, staršem in športnim delavcem nekaterih društev, ki vzpodbujajo ta merjenja moči med vrstniki. Večkrat to presega njihovo službeno dolžnost, ven- dar se angažirajo, da ponudijo otrokom, učencem, varovancem nekaj več, dodatno izkušnjo, obogatitev, priložnost. Mladina pričakuje športni dan pozitivno vznemirjena, večini pa bodo vse- bine teh srečanj (dosežek na tek- movališču, nagrada, druženje, ka- ka nevsakdanja anekdota) ostale v spominu. Saj se teh tekmovanj, kot drugih doživetij iz šolskih let, živo spominjamo še danes tudi tisti, ki smo maturirali že zdav- naj. Tvorcem teh dogodkov, tistim športnim pedagogom, ki skrbijo za tehnično plat tekmovanj, pa nasvet iz srca za splošno rast gi- balnih spretnosti “mularije” in navsezadnje za dodaten razvoj našega športa v tem prostoru. Poenotiti vsebine! Mladi učitelji in profesorji športne vzgoje lahko v letih pridobijo neko statistično sliko motoričnih sposobnosti najmlajših le skozi enovita testi- ranja. Dvajsetletno načrtno opa- zovanje danes štiridesetletnega pedagoga lahko ponudi dolgo- ročno izjemno koristno orodje za celotno športno gibanje. Toda ne morejo v Gorici na Rojcah metati dvokilogramske krogle, v Trstu na Kolonji kilogram lažjo, na Sta- dionu prvega maja tekmovati v teku na 20 metrov, v Špetru pa na 50 … Vsaj za homogene starostne pasove gre zakoličiti enotne kri- terije. Ni tež - ko, dovolj je sestanek med odgo- vornimi za gibalno de- javnost v šo - lah v začetku šolskega le- ta. Športna krovna orga- nizacija lah- ko morda prevzame krono tega projekta, saj je dejavna tu di pri razi- skavah, ki so sad stati- stične obdelave podatkov v letih. Kaj pravite na to, da bi se vsi učenci in učenke osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v Fur- laniji Julijski krajini enkrat letno preizkusili na primer v metu ki- logramske krogle, skoku v daljino z mesta in teku na 20 ali 30 me- trov, da si izposodimo kriterije pokojnega profesorja Bojana Pa- vletiča, ideologa našega športa in ustanovitelja Športne šole Trst? Toliko v konstruktiven razmislek. HC ed temi je bila tudi So- linar, iz katere zaveje otožnost ob praznih solinah v julijskih nočeh. Ker vo- kalna skupina Sraka praznuje le- tos 20-letnico delovanja, je pred- sednik PD Štandrež, David Vižintin, v imenu društva izročil pevcem plaketo, ki naj jim bo v spodbudo za nadaljnje delovan- je. Kot je že trdno zakoreninjena navada, je kul- turni program zadnjega dneva Praznika špar- gljev popopral humorni gleda- liški utrinek, ki sta ga pričarala dolgoletna, ui- grana člana dramskega odse- ka PD Štandrež, Božidar Tabaj in Marko Brajnik, v premišljeni, raz- gibani režiji zna- nega gledališke- ga igralca Janeza Starine. Prav za to priložnost je humorno eno- dejanko “Moške quote rosa” v letošnjem aprilu napisal vse- stranski gledališki ustvarjalec, režiser, pisec dramskih besedil in radijskih iger za otroke in odrasle, Janez Povše, tudi reden sodelavec Novega glasa. Čeprav sta na prizorišču dva moška lika, Pepi in Sandi, dramske niti vo- dita nevidni ženski figuri, ženi protagonistov, ki se oba znajdeta v marketu, kamor sta ju poslali po nakupih prav boljši polovici. Komično je že njuno naključno srečanje: eden s polnim vo- zičkom, drugi s prepolnima tor- bama trčita drug v drugega in M vsak bi rad imel “pred- nost”. Pri tem pa kar naen- krat prepoz- nata drug drugega in seveda steče pogovor, najprej o zahtev- nih, maniakalno redoljubnih ženah, ki skušata prihraniti pri milu za posodo nekaj centov, potem pa plačata za kremo proti gubam 60 evrov! Natančnost žen in samovolja ju tako “stresi- ra”, da eden mora nujno k Tur- riju igrat karte, drugemu se pa dvigne “presjon”, ko mu žena zaradi nadaljevanke prepreči gle- dati nogometno tekmo. Ker ne moreta svobodno odločati, skle- neta, da se bosta “vrgla” v poli- tiko in da ustanovita novo stran- ko. Tako se bosta lahko borila za svoje pravice. Šla bosta do krov- nih organizacij in drugih vodil- nih. Če ne bo šlo drugače, bosta ustanovila tretjo “krovno” in ukinila ostali dve. Stranko bosta po Pepijevem nasvetu imenova- la “Moške quote rosa”. Ko se že veselita podviga, se oba zavesta, da zamujata kosilo. Panično pro- sita, naj nihče ne pove, da sta se srečala in zaklepetala, da ne bi bil spet prepir v hiši. Sicer bosta ves svoj načrt razkrila na prihod- njem Prazniku špargljev. Janez Povše se je v isti sapi hu- domušno poigral s komedijsko zmeraj učinkovito temo odno- sov med moškim in žensko, do- brodušno pa si je privoščil tudi naših zamejskih vodilnih kro- gov in naše razdrobljenosti ter tako z učinkovitim komično-iro- ničnim nadihom orisal sliko družinske in naše družbene “za- mejske” stvarnosti. Besedilo, na- pisano v “zamejski spake- dranščini”, sta Božidar Tabaj in Marko Brajnik še dodatno začinila s poudarjeno narečno obarvanostjo in se v protagoni- sta učinkovito vživela in ju opi- sala z gestikulacijo in mimiko, tako da sta izzvala smeh in plo- skanje pubblike, ki je v zabav- nem dialogu prepoznala tudi delček sebe in zrcalno podobo resničnih domačih situacij. Nedeljski večer se je nadaljeval dolgo v noč s plesom ob zvokih ansambla Hram. Okusne do- mače jedi in osvežujoča pijača med prijateljskimi pogovori so ustvarile prijetno vzdušje, ki veje na takih prijaznih vaških praz- nikih, ki ohranjajo slovenskega duha. Foto DP Čarobni objem narave Gozd S 7. strani Ščepec humorja ... Aktualno31. maja 201816 ne 20. maja je minilo 20 let, od- kar je na dvorišču Hiše od Ćiuda potekal Večer istrske ljubezen- ske lirike. Izvedel ga je študijski krožek Beseda slovenske Istre in ob tem dal po- budo, da se ta dan, dan rojstva istrskega poeta, domoljuba in duhovnika, Alojza Kocjančiča, v Istri praznuje kot dan lju- bezni in lepote. Bil je prelep večer, na katerem so sodelovali starejši in mladi, znani in navadni krajani. Med njimi so bili poleg članov krožka (Tanja Jakomin Kocjančič, Arduin Hrvatin, Dominik Bizjak, Nelda Štok Vojska, Pina Pištan, Rafael Vidali, Emil Draščić, Danila Tul- jak in mentorica Leda Dobrinja) še: Ivan Buzečan, Marjan Tomšič, Mirella Bonaca Arzenšek, Vera Bordon (sestra pesnika Rada Bordona), David Radoš. Stare slo- venske balade je ob spremljavi deda Sla- ve pela Metka Batista. Ob spremljavi Ire- ne Vujanovič je pravljično lepo zaplesala mlada Tijuana iz Pirana. Slike so iz arhi- va zavoda Vita. To je bil večer, ko so se ob lepoti raztopili vsi vozli, razhajanja in zamere. To je bil večer, ko je Arduin dahnil besede: “Jaz sem srečen”! Vaščanka pa je nekaj časa zatem zatrdila: “Po tem večeru sem bila srečna še cel teden”. Takoj po dogodku je tedaj nastal zapis Carmen Tisnikar Večer istrske ljubezenske lirike. Letos obletnico rojstva Alojza Kocjančiča smo obeležili s predstavitvijo zbornikov Slovensko staroselstvo in Istri I. in II. del, ki je bila v Marezigah dne 19. maja med prireditvijo ob Prazniku refoška. Tradi- cijo s predstavitvijo nadaljujeta študijska krožka Istrske teme in Beseda slovenske Istre. / LD VEČER ISTRSKE LJUBEZENSKE LIRIKE Večer Istrske ljubezenske lirike je bil pri- pravljen v okviru programa za kulturo in razvoj Slovenske Istre centra Vita iz Kopra, ki ga podpira Mestna občina Ko- per. Neutrudna raziskovalka slovenske istrske identitete, Leda Dobrinja, nosilka in organizatorka vseh dejavnosti centra Vita, je tudi mentorica krožka Beseda slovenske Istre, ki poteka v sklo- pu projekta vseživljenjskega izobraževanja Andragoškega centra Sloveni- je. Ob predsta- vitvi glasila Brazde s trmu- na, že drugega zvezka ustvarjalnosti, ki diha s šavrin- skih hribov, so sklenili, da odslej poleg obče-slovenskega praznika kulture obe- ležijo tudi obletnico rojstva pesnika, ro- doljuba in duhovnika, Alojza Koc- jančiča. Istra je imela kot vse druge sredi- ne svoj razvoj in ustvarjalnost, vendar je bila ta zaradi političnih tragedij dvajsetega stoletja pre- trgana. Veliko tistih, ki so odšli, je z Istro izgubilo stik, novonasel- jenim je bila nedosegljiva. Zdelo se je, da sta Istri ostali le bol in teža. To mračno izhodiščno tezo so prireditelji v predstavitvi istrske pesniške ustvarjal- nosti presegli. Zbrani smo na odprtem dvo- rišču Hiše od Ćiuda po- slušali pesmi Kocjančiča, Bordona, Kureta, Pribca, Ju- rinčiča in stihe nastajajoče žen- ske poezije, v menjajočem ritmu z glasbeno in plesno popestrit- vijo programa. Ob 85. obletnici rojstva Alojza Kocjančiča je spo- mine nanj strnil pisatelj Marjan Tomšič. Osamljena, pozabljena, zapuščena, čiga- va Istra? Samobitnost slovenske identi- tete v večjezikovnem okolju je pars pro toto (Pars pro toto – del, ki predstavlja celoto; del se uporablja, da bi opisali ce- loto) zgodbe o Slovencih in slovenskem narodu, ki ga bremeni usoda majhnega naroda. Odvisno je seveda, s kakšnimi očmi zdaj gledamo na polpreteklo zgo- dovino in ali želimo videti in odkrivati vzore, ljudi, ki so nosili svojo zemljo in pripadnost v srcu, brez zagrenjenosti in ideoloških opredelitev. V reku verba te- ne, res sequentur (Latinski rek verba te- ne, res sequentur -ujemi besedo, re- sničnost bo sledila - je rek, ki označuje poezijo in se nanaša na rek rem tene, verba sequentur, ki pomeni dobesedno drži se dejstev, besede bodo sledile ali obvladaj zadevo, besede bodo prišle sa- me. ) se skriva moč poezije, ki je toliko bolj slikovita in močna, kolikor bolj se približa življenju, trpljenju, ljubezni. Alojz Kocjančič je čutil z Istranom, Šavri- nom. Opeval je lepoto, ki presega iz- kušnjo težke borbe za preživetje na skopi zemlji z dostojanstvom človeka, zaveda- jočega se svojih korenin in svoje de- diščine. Le tako je mogoče graditi pono- sno osebno opredeljenost, narodno pri- padnost, ki je ozaveščanje in negovanje svojega jezika, tradicije in kulture. Istra ni več razseljena, pozabljena, za- puščena. Mnemosyne (Mnemosyne v grškem bajeslovju predstavlja poose- bljenje spomina. Kot hči titanov Urana in Gaje je bila sama titanka; mati devetih muz, ki jih je spočela z Zevsom), perso- nifikacija spomina, je mati devetih muz. V antiki so jo upoda- bljali kot žensko, ki se z desnico drži za uho. Dovolj nazorna podo- ba, ki razkriva bistvo spomina; vsrkavanje, sprejemanje in po- slušanje. Iz tega sledi, da muze, njene hčere, kot simbolne zavetni- ce varujejo in iz- pričujejo ustvarjalni akt, oblikovanje do- ločenega izraza, pre- nos notranjega viden- ja in čutenja, ki naj se ubesedi ali ponazori kot individualna ali družbena življenjska izkušnja. To so tiste tanke in krhke kapi- lare umetnosti, povezane s srcem, z dušo nekega jezika, naroda, saj je podoba na- rodni mit, zgodba in videz preteklih iz- kušenj, določujočih vedenjskih vzorcev in pogojevanih arhetipov. Delovanje skupnosti, sožitje ljudi, krajanov, do- mačinov in njihova fabulativna spret- nost so tiste vrednote, ki dajejo človeško toplino današnjemu posamezniku, ki institucionalizirani državni aparat spre- jema kot nujno zlo. V svetu hitrih teh- noloških sprememb in demografskih migracij mladi ljudje pogosto preživljajo usodo brezdomca, globetrotterja (Glo- betrotter – svetovni popotnik), prebivalca z nenehnim začasnim prebivališčem, ven- dar vedno v želji srečati in spoznati drugega. Takšna po- zitivna naravnanost pa je tudi tu in zdaj tista notranja moč v posamezniku in narodu, ki ga varuje pred razosebljenjem kot posledico kapitalizma in po- trošniške družbe. Zdaj je še bolj kot kdajkoli po- membno, da se zavedamo la- stnega kulturnega in naravne- ga bogastva, ki se ne sme izgu- biti v vrtincu gospodarskih in političnih trenj. Istra ni več pogreznjena v odsotni sen, razkriva se kot privlačna terra my- stica (Terra mystica – dobesedno skriv- nostna zemlja). To začutijo prišleki in to znajo vse bolj izraziti tudi tukajšnji iz- vorni in naturalizirani prebivalci. Vse odgovore lahko torej poiščemo v načinu, v katerem se izražata bistveni vrednoti sedanjosti: kako se kažeta sa- mozavestna avtentičnost etničnega pro- stora in svetovljanska zmožnost komu- nikacije in povezovanja. Koper, junij / julij, 1998 Prispevek, pripravljen za Delo in Razgle- de, je zdaj objavljen prvič. Carmen Tisnikar D Veličasten primorski protifašistični upor O veličastnem uporu Primorcev proti fašističnemu nasilju je bila napisana že skladovnica knjig. V njem so sodelovali primorski čedermaci, ki so se vključili v tajno organizacijo Zbor svečenikov sv. Pavla, pa uporniške organizacije, kot sta bili Borba na Tržaškem in Organizacija na Goriškem. Nato so se leta 1927 na Nanosu, tej sveti gori Primorske, zbrali predstavniki razpuščenih mladinskih, športnih, di- jaških, kulturnih in drugih društev ter se povezali v skupno protifašistično gibanje TIGR (Trst-Istra- Gorica-Reka), ki se je ob podpori ljudstva hitro raz- mahnilo po vsej Primorski in naj bi po nekaterih podatkih štelo okrog 3000 pripadnikov. Uprli so se celo otroci, najstniki, ki so se komaj odlepili od ma- terinega mleka, in ustanovili svojo tajno uporniško organizacijo Črni bratje, kar je 14-letni Mirko Bre- zavšček, po dolgotrajnih mučenjih v italijanskih za- porih, plačal z življenjem. Kakšno je bilo tedaj ozračje med primorsko mladino, zlasti izobraženci, tudi tistimi v emigraciji, nam je nazorno prikazal pisatelj Bogomir Magajna v svojih spominih na skupno življenje primorskih študentov v Ljubljani, ko je zapisal: “Pili in peli smo včasih tam pri Košaku / in govorili o pesmih na vsakem koraku. / Dučeja kleli smo na vso moč, / nad Evropo razbiti hoteli smo obroč. / Bežale so misli na vse oceane, / in vračale vedno se v sredo Ljubljane, / še bolj, na mor- je, na Kras. / Glasno je bolečina zavpila iz nas. / Ko- zarec je treščil ob tla Kosovel, / s pestjo udaril po mizi in zaklel: / pereat, pereat (umri, umri) življenja tiran, / iz nas samih naj vstane upora orkan! / Hip nato je sklonil glavo, kot bi spal / in v nemi grozi šepetajo bori, je zašepetal”. TIGR se je povezal z za- hodnimi obveščevalnimi službami in z jugoslovan- sko Orjuno, od koder si je pač lahko obetal pomoč v orožju, razstrelivu in drugače. V najbolj mračnih letih je prvi v Evropi napovedal boj proti fašizmu pod svojo parolo “Smrt fašizmu-svoboda narodu”, ki so jo potem povzele tudi druge evropske proti- fašistične organizacije, vključno z NOB-jem. Iz ne- katerih zgodovinskih virov zvemo tudi, da so ob napadu sil osi na Kraljevino Jugoslavijo, aprila 1941, Tigrovci med prvimi organizirali prostovoljno Soško legijo, okrog 2000 mož, ki je krenila v pomoč kraljevi vojski, a naj bi jo v Slunju, v Bosni, ustaši ustavili in vrnili nazaj. Bridka usoda tigrovcev in drugih primorskih do- moljubov med vojno in po njej Kljub veličastni zgodbi primorskega protifašistične- ga uporništva je TIGR in druge primorske domol- jube med vojno in po njej dočakala bridka usoda, o čemer pa se dolgega pol stoletja ni smelo govoriti, a je po osamosvojitvi resnica o tem z vso silo iz- bruhnila na dan. Komunistično vodstvo NOB-ja je namreč TIGR, kljub njegovemu s krvjo izpričanemu domoljubju, obravnavalo kot politično nazad- njaško, meščansko teroristično organizacijo in v njegovem vodstvu videlo agente tujih, imperiali- stičnih obveščevalnih služb. In to še poldrugo de- setletje po vojni, ko so npr. nekateri preživeli tigrov- ci postavljali zahteve po proučitvi zgodovine TIGR- a, po njegovi rehabilitaciji in po ustanovitvi poseb- ne tigrovske veteranske organizacije, so se na seji CK ZKS z dne 13. 6. 1958 izrekale o TIGR-u nasled- nje uničujoče ocene (Primorski rodoljub, št. 5/2001): “TIGR ni bilo napredno gibanje, čeprav je bilo usmerjeno proti fašizmu, ker to ni bila zavestna politična akcija, ampak narodnoosvobodilno gi- banje” (Mitja Ribičič). Pa, “da se za sedanjo akcijo teh ljudi skriva načrtna tuja, imperialistična ob- veščevalna akcija” (Boris Krajger), in “da naj vse te nam sovražne elemente zasliši notranja uprava” (Matija Maček). Zato tudi TIGR-a niso povabili v NOB, pač pa so posameznike sprejemali, organiza- cijo pa razbili, med ostalim tudi z zahrbtnimi likvi- dacijami vodilnih tigrovcev. Iz knjige Tatjane Rejec Partija in tigrovci (Slovenska matica, Ljubljana 2006) smo po osamosvojitvi prvič zvedeli za doka- ze, da je šlo pri zagonetni smrti treh vodilnih ti- grovcev (Ferda Kravanje, Maksa Rejca in Antona Majnika) za zahrbtno likvidacijo s strani Udbe. Pa da so bili arhivi Udbe polni seznamov Tigrovcev, ki so jih še v povojnem času zasliševali. Samo na Bi- striškem in Goriškem naj bi jih bilo v enem samem poletju zaslišanih okrog sto. Še zlasti je Udba mrcva- rila Aberta Rejca, soproga Tatjane Rejec in enega od ustanoviteljev TIGR-a ter njegovega političnega in organizacijskega vodjo, ga neprestano zasliševala, vlekla po zaporih in mu do smrti (1976) prepove- dovala, da bi v javnosti ali v medijih karkoli govoril ali pisal o Tigru. V arhivih je odkrila celo načrt nje- gove likvidacije, ki pa na srečo ni bil uresničen. Celo Ciril Pelicon, dolgoletni predsednik koprske borčev- ske organizacije, je v intervjuju za Svobodno misel (14. 9. 2007) pri opisovanju posebno hudih trenut- kov v svojem življenju šele po osamosvojitvi prvič javno spregovoril o bridkem dejstvu, da so mu po vojni hladno ustrelili brata, “in to zgolj zato, ker je bil tigrovec”. Počasi se sesuva tudi zgodba o zago- netni smrti Janka Premrla-Vojka, ki naj bi bil po uradni verziji ob spopadu z Italijani ustreljen v hrbet od nekega soborca, da bi se le-ta s tem polastil na- grade, ki so jo fašisti razpisali na njegovo glavo. Pi- satelj Boris Pahor je namreč v knjigi Glas iz zaliva omenil izjavo osebe, ki je bila priča pogovoru, v ka- terem se je neki partizan pohvalil, “kako smo končno pospravili Janka Premrla”. Tudi akademik in pisatelj Saša Vuga je ob nekem tigrovskem slavju ob vznemirjenju množice javno vprašal, kdaj bomo zvedeli resnico o smrti Janka Premrla-Vojka, in pri tem bridko pripomnil, da ni bilo morda za komu- niste preveč, da so borci Vojkove čete zvečer molili rožni venec. Rejčeva je v Delu (8. 8. 2015) opozorila tudi na tragično usodo Zorka Ščuka, enega od vo- dilnih tigrovcev, za katerega je njegova hči ugotovila v arhivih MNZ, da ga je maja 1945 Udba ugrabila v Trstu in ga likvidirala. Jolka Milič je v Primorskem dnevniku (7. 9. 2009) opisala žalostno usodo zna- nega tigrovca Vladimirja Manjkoča, ki je po vojni, v času kominforma, padel v mline Udbe in končal na Golem otoku s posledicami, ki so ga spravile v grob že pri 43 letih. Tudi izdaja tigrovcev na Mali gori leta 1941, ki se je končala s smrtjo vojaškega vodje Tigra, Danila Zelena, je bila delo komunista Filipa Tekavca in ne nekega vaškega reveža. Iz časo- pisa Slovenec (24. 4. 1995) smo izvedeli tudi, da je Udba 14. 9. 1947 ugrabila in kasneje zahrbtno lik- vidirala tržaškega domoljuba dr. Andreja Uršiča. Za njim pa je ugrabila tudi Ferda Kalina in druge za- mejske domoljube. Goriški tednik Novi glas (20. 10. 2016) pa je pred kratkim poročal o novi knjigi tržaškega novinarja Martina Breclja Anatomija ne- kega zločina, ki je umor velikega domoljuba, književnika in politika dr. Stanka Vuka, njegove žene Danice Tomažič, sestre Pinka Tomažiča, in nju- nega znanca dr. Draga Zajca v Trstu, v ulici Rossetti, marca 1944, pripisal Varnostnoobveščevalni službi NOB in s tem postavil na laž dotakratno uradno trditev, da je bil ta zločin delo protikomunistične strani. Da ne omenjam posebej tragične medvojne in povojne usode drugih primorskih domoljubov, ki so tudi bili neke vrste tigrovci. Kot npr. zahrbtne likvidacije primorskih padalcev ali mrcvarjenja na desetine čedermacev, vključno z njihovimi za- hrbtnimi poboji (Filip Terčelj, Franc Krašna), ob- sodbo na smrt (Joško Kragelj) in 82 let skupno pre- stanimi zapornimi kaznimi, kot je to razvidno z raz- stave Boj proti veri in Cerkvi v obdobju 1945-1961… in tako naprej brez konca. Kdo je lahko danes tigrovec? Na proslavi ob 50. obletnici osvoboditve v Novi Go- rici leta 1995 je Saša Vuga prav tako pred veliko množico izrekel tudi naslednje pretresljive besede (Slovenec, 15. 7. 1995): “Na tem slavnostnem zboru med nami niso samo preživeli tigrovci. Vsi so, do zadnjega, prav vsi. Nepregledna vrsta primorskih trpinov. In mučenikov. Tu so in nas poslušajo. In čakajo, kako bomo ravnali mi, ki smo poželi sad njihovega poguma, njihove neomajne domovinske ljubezni, njihovega trpljenja. Ali bomo ravnali kot presite zvegane pohabe ali kot zravnani čuvarji dra- gocene dediščine …Tigrovci niso poznali politične- ga ekstremizma, kljub temu pa so ga občutili na svoji koži. Zato jih drugi strani odporniškega giban- ja (NOB-ju namreč, prip. avt.) ni bilo treba iztre- bljati. Če se naj politična stran, ki je to počela, še lahko imenuje odporniško gibanje. Naj slišijo ti- grovci tudi to zamolčano besedo. Kdor to prizna, je lahko tigrovec, tudi danes”. Mala gora nad Ribnico, 13. 5. 2018 Milan Gregorič Nagovor ob slovesnosti v spomin na prvi spopad z okupatorjem Bridka usoda TIGR-a med drugo svetovno vojno in po njej Koper / Bil je prelep večer ... Alojz Kocjančič in ena sama ljubezen