V. b. b. IZ VSEBINE: SLOVENSKI DUHOVNIKI SO OBISKALI KOROŠKO GOSPODARSKI DROBIŽ ZA GOSPODINJO IN DOM LETNIK VII. CELOVEC, SREDA, 22. OKTOBER 1952 ŠTEV. 74 (534) Dva tehtna glasova za mir Edvard Kardelj in Trygve Lie ob Dnevu Združenih narodov Ustanovna listina Organizacije Združenih narodov je bila podpisana 24. X. 1945. Odtlej so proglasili 24. oktober za Dan Združenih narodov in ga vsako leto praznujejo po vsem svetu. Glede na letošnji Dan Združenih narodov je dal minister za zunanje zadeve FLRJ Edvard Kardelj naslednjo izjavo: ,.Organizacija združenih narodov je postala nujno sredstvo, neodoljivi sestavni del borbe sodobnega človečanstva proti napadalnosti in vojni. Hkrati je merilo, kako daleč se je razvila človeška zavest o možnosti za miroljubno in enakopravno sodelovanje med narodi. Tisti dan, ko bi odgovorni ljudje na čelu držav opustili to sredstvo, bi izročili svet vojni. Jugoslovanski narodi, ki so v dolgotrajnih osvobodilnih vojnah dokazali, da znajo braniti svojo svobodo tudi z orožjem, so goreči zagovorniki miru. Zato so sami in njihova vlada podpirali in bodo tudi v bodoče podpirali Organizacijo združenih narodov in njeno Ustanovno listino, katere načela bi lahko vsem narodom zagotovila mir, če bi se jih vsi voditelji današnje dobe zares držali. To ne pomeni, da smo vedno zadovoljni z delom in sklepi te organizacije, ki je pa navzlic vsem svojim napakam močna ovira vsakemu napadalcu. V tem smislu ima za nas opora, ki jo je dala ta organizacija naši borbi za obrambo neodvisnosti, še poseben pomen. Zato Jugoslovani ob 7-let-nici Združenih narodov ne moremo drugače, kot da se vnovič pridružimo željam vseh miroljubnih ljudi, naj bi se duh miroljubnega irt enakopravnega sodelovanja med narodi v Smislu Ustanovne listine Združenih narodov še naprej uspešno upiral vsem mračnim poskusom in da bi Združeni narodi postali čedalje trdnejši in varnejši zid proti takim prizadeva-njem.“ Generalni tajnik OZN Trygve Lie pa je dal objaviti svojo posebno poslanico k tem svetovnem prazniku, v kateri pravi med drugim: „Pred sedmimi leti je večina narodov na svetu po svojih vladali vložilo največji napor v zgodovini, da bi složno' delali za dokončni mir, za ekonomski in socialni napredek vseh narodov. Danes je več kot, jasno, da-smo še vedno daleč, od uresničitve teh smotrov. Živimo sredi hudih ideoloških nasprotij, .velikanskih sporov med silami, lokaliziranih bojev in nevarnosti pred svetovno vojno, ki bi mogla uničiti civilizacijo. Temu položaju moramo odkrito pogledati v oči, moramo pa tudi pogledati, kaj smo skušali doseči in kaj smo dosegli. Če to storimo, bomo videli velike napake in pomanjkljivosti, pa tudi vztrajne napore, dobre začetke in nekaj uspehov skoraj na vsa- kem področju, v kolektivni varnosti, pri miroljubnem reševanju sporov, v ekonomskem, socialnem, kulturnem in humanitarnem delu, pri dviganju odvisnih narodov in izgrajevanju svetovnega pravnega sistema. To pa so šele prvi koraki k smotrom, ki doslej še niso bili nikoli doseženi. Potrebna sta dolgoletno delo in zaupanje, da se izkoreninijo vojno zlo, revščina in neenakost. To perspektivo moramo imeti čedno preti očmi. Za neposredno bodočnost je neogibno, da Združene narode čim bolje izkoristimo kot svetovno orodje za izpolnitev treh glavnih nalog: graditev kolektivnih sil, ki bi preprečile ali zadušile oborožene napade, izkoriščanje vseh sredstev za! miroljubno rešitev sporov in podvojitev naporov, da bomo pomagali večini človeštva, ki še vedno živi v bedi, da bo doseglo dostojen življenjski standard." Zvezni prezident pride na Koroško V teku prihodnjih štirinajst dni bo zvezni prezident dr. h. c. Theodor. Ktimr/r dvakrat obiskal Koroško. Najprej bo prišel v Beljak, kjer bo dne 25. t. m. otvoril obnovljeni mestni magistrat, ki so ga proti koncu vojne porušile bombe. Deset dni nato, dne 4. novembra, pa se bo prezident mudil v Celovcu, kjer bo otvoril Dom glasbe (Konzerthaus), ki je bil med minulo vojno težko poškodovan po bombnih napadih. Obnovitvena dela na tem poslopju so lik pred zaključkom in bo zgradba po otvoritvi spet služila svojemu kulturnemu poslanstvu. Poslopje bo imelo tri različno velike glasbene dvorane in bo omogočalo prirejanje večjih iti manjših koncertov, ki so se v zadnjih letih mo- rali vršiti v različnih drugih celovških dvora- j nah. Za otvoritev Doma glasbe v Celovcu je napovedan tudi obisk prosvetnega ministra doktorja Kolba ter dunajskih filharmonikov, ki bodo v okviru otvoritvenih slovesnosti priredili pod vodstvom prof. Klementa Kraussa slavnostni koncert, dan nato pa koncert, ki bo dostopen vsej javnosti. r . Vojaška konferenca za Sredozemlje Predvčerajšnjem se je Začela na britanskem otoku Malti v Sredozemskem morju konferenca vojaških izvedencev, ki ima namen koordinirati naloge južnega poveljstva atlantske- Novi Egipt se poraja? Nekaj razmišljanja v zvezi z najnovejšim razvojem General Naguib, ki ga v Egiptu že precej splošno imenujejo „rešitelj domovine", je na čelu nove vlade pospravil že s precej tipičnimi znaki splošne zaostalosti, s korupcijo in izžemanjem. Kralj Faruk je moral odstopiti, veleposestniška imetja so se zamajala z uvajanjem agrarne reforme, plemiške naslove so upokojili in mnoge njihove nosilce odstranili z donosnih mest v javni upravi. Zelo pomemben in hkrati tvegan pa je bil Naguibov boj z vafdistično stranko in zlasti z njenim vodstvom, ki mu je načeloval 77-let-ni Mustafa Nahas. Vafdisti tvorijo najstarejše in najmočnejše politično gibanje v Egiptu. Po zadnjih volitvah leta 1950 so vafdisti dobili v Parlamentu 218 poslanskih mest, medtem ko 'majo ostale štiri stranke samo 28, 26, 6 in enega poslanca. Ko je general Naguib prevzel v Kairu oblast, ga je v imenu vafdistične "tranke pozdravil sam Nahas in mu ponudil svojo pomoč. Naguib se za to ponudbo ni pre-več zmenil. Najprej je hotel razčistiti račune z vsemi političnimi strankami in je izdal zakon o njihovi reorganizaciji; posebno o Naha-s» in še nekaterih vafdističnih voditeljih je >mel slabo mnenje. Okrog 50 znanih politikov, med njimi precej vafdistov, so aretirali, glede Nahasa pa je Naguib priporočil, da je bolje, če se umakne s predsedniškega mesta vafdistične stranke. Začel se je spopad, ki je trajal od 27. septembra do 6. oktobra. Nahasovci so priredili demonstracije in grozili, da se ne bodo nikoli Pokorili vladi, ki zahteva Nahasov odstop. Porcija je odredila pripravno stanje. Predstavnik vlade je izjavil, da je po vsem tem mogoče 'meti vafdistično stranko za razpuščeno in da i' bodo zaplenili premoženje. Toda skrajni rok, ki ga je vladni zakon določal za ponovno pri- ; javo strank, je bil 6. oktober. Do tedaj se je ; marsikaj dogodilo. Naguib je šel preskušat svojo moč v kraje ob ustju Nila, kjer uživajo vafdisti največ zaupanja. Povsod so ga navdušeno sprejeli in j Naguibov politični barometer je pokazal, da lahko tvega nadaljevanje ofenzive proti Naha- j su. Med tern je že krilo mladih v vafdistični stranki postavilo vodstvu ultimat, da bo usta- j nosilo novo stranko, če se sedanja ne pokori vladi. Naguibov povratek v Kairo je dokončal S strankarski spor. 50 vafdističnih poslancev je izvedlo notranji preobrat, Nahasa je za tolažbo imenovalo za častnega dosmrtnega predsednika, da je tako končno le odstopil, in izvolilo novo vodstvo. Tako se je tudi vafdistič-na stranka podredila vladni reformi, ki je hotela predvsem spraviti s poti stare korumpi-rane politike. Izkazalo se je. da sestavljata vafdistično stranko dve struji: skrajno reakcionarni voditelji, po večini močni veleposestniki in bombažni milijonarji, na drugi strani pa ljudstvo s svojimi, za zdaj še prikritimi in plahimi težnjami. Vladne reforme, že izdane in take. ki jih — kolikor je mogoče soditi — pripravljajo, niso šle v račun prvim, zato jih je Naguib izločil; drugi pa so proti lastnemu vodstvu Na-guiba podprli, ker jim olieta novo življenje. Razvoj v Egiptu je pospešil korake. Načrt o izkoriščanju Nila skupaj s Sudanom ni le gospodarskega pomena, ampak bo omilil tudi trenja med Kairom, glavnim mestom Egipta, in Kartumom, glavnini mestom Sudana. Razpustitev regentskega sveta pa je morebiti tudi eden izmed znakov, da sc bodo v Egiptu prej ali slej odločili za republiko. ga pakta z nalogami britanskega poveljstva za srednji vzhod. Te konference se udeležujejo zastopniki ZDA, Velike Britanije, Francije, Italije, Grčije in Turčije, pobudo zanjo pa je dal sam vrhovni poveljnik sil atlantskega pakta general Ridgway. Vse kaže, da se bodo na konferenci zedinili o ustanovitvi začasne obrambne organizacije za Srednji vzhod, ki bi se ji, zlasti po mnenju ameriškega generalnega štaba, pozneje lahko priključile tudi arabske države. Konferenci v gotovih krogih pripisujejo poseben pomen glede na poslabšan položaj, ki je nastal s prekinitvijo diplomatskih odnosov med Veliko Britanijo in Iranom. Smrtna kazen za otroke — v Albaniji Po vesteh iz Albanije je današnja albanska vlada Envera Hodže izdala zakon, na podlagi katerega liodo lahko odslej obsodili na smrt tudi otroke v starosti od 12 do 16 let, ki bi zagrešili, kakor pravi ta zakon, „dejanje nevarno za obstoječi režim". Smatrajo, da so ta zakon, katerega tvorca sta baje albanski notranji minister Mehmed Šehu in ministrski predsednik Enver Hodža sama, izdali zato, da bi onemogočili „subverzivno delo" otrok, ki ped vplivom staršev trosijo po ulicah parole in letake, naperjene proti Sovjetski zvezi in • ežimu v Tirani. Ko so namreč meseca septembra proslavljali v Albaniji „mesec albansko-sovjetskega prijateljstva in sodelovanja", so bile ulice v Tirani, Skadru, Draču in drugih krajih mnogokrat polne letakov, iz katerih jasno prihaja do izraza nezadovoljstvo albanskega ljudstva z režimom moskovskega hlapca Envera Hodže. Stockholm. — Švedsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je perzijska vlada uradno Jra-j prosila Švedsko naj zastopa iranske koristi v I Veliki Britaniji. Ob izjavi kanclerja Figla Ugledni beograjski list „Medr»rodina politi, ka", ki izhaja razen v srbohrvatsikem tudi v angleškem in francoskem jeziku, je objavil v svoji zadnji številki pod gornjim naslovom članek, ki ga brez bistvenih skrajšav posredujemo našim bralcem. 2e dalj časa se posamezna vprašanja med Avstrijo in Jugoslavijo rešujejo v duhu medsebojnega razumevanja in pogojev za zbližanje dveh sosednih dežel. Splošni svetovni politični položaj zbližuje tiste narode, ki se bore za iste mirovne cilje in katerim pretijo enake nevarnosti. Nedavni obisk avstrijskega zunanjega ministra dr. Karla Gruberja v Beogradu je okrepil in poglobil to začeto sodelovanje. Z druge strani pa je ta obisk pokazal, da bo potrebno še mnogo odločnosti in dobre volje za reševanje ostalih vprašanj, ki morejo po svoji naravi in tehtnosti igrati veliko vlogo pri odnošajih med obema državama. Za Jugoslavijo je bilo vprašanje jugoslovanske nacionalne manjšine v Avstriji vedno zelo občutljivo in važno vprašanje. Dr. Gruber se je med svojim bivanjem v Beogradu v eni svojih zdravic dotaknil tudi tega vprašanja ter izjavil, da smatra, da bi bil pomemben prispevek v mednarodnem življenju, če manjšine ne bi smatrali za nekaj, kar razdvaja narode, marveč za element, ki omogoča boljšo povezavo med njimi. Dr. Gruber je izjavil, da ima avstrijska vlada namen, da zagotovi manjšinam njihovo lastno kulturno življenje fti da jih tako pridobi za sodelovanje pri ureditvi boljših odnošajev. Zelo pomembno je, da jc pri lem velikem problemu prišlo od odgovornega predstavnika avstrijske vlade do slovesne obljube, da obstoji namen zagotoviti manjšinam samostojno kulturno življenje. Toda, pred nedavnim je avstrijski kancler dr. Figi na vprašanje jugoslovanskih novinarjev dal o istem problemu izjavo. (V članku je citirana našim bralcem že znana Figlova izjava o popolni enakopravnosti koroških Slovencev. — Op. ur.) Med besedami dr. Gruberja in izjavo kanclerja dr. Figla pa je, kakor je razvidno že na prvi pogled, velika razlika. Dočim je govoril dr. Gruber šele o namenih, pa dr. Figi, po treh mesecih, v katerih z avstrijske strani v tem vprašanju ni bilo ničesar novega podvze-to, že govori, da je zapostavljanje manjšin neznana stvar. Vsakdo, ki tega vprašanja ne pozna, bi pričakoval, da so se morale na Slovenskem Koroškem v tem kratkem času dogoditi radikalne spremembe. Na žalost pa se niti v zadnjem času kakor niti prej ni zgodilo ničesar, kar bi moglo potrditi kanclerjevo izjavo. Nasprotno, dejstvo je, da so na Slovenskem Koroškem šovinistični elementi, ki stremijo celo za tem, da bi vzeli še to, kar so avstrijske oblasti dale koroškim Slovencem. Znano jc na primer, da je nacist Steinacher, ki je človek vladne Ljudske stranke ter podpredsednik njenega deželnega odbora, začel skupaj z nacisti iz Zveze neodvisnih oster boj proti dvojezičnim šolam. Slovenske organizacije še od leta 1946 zahtevajo, da bi se odprla slovenska gimnazija, učiteljišče in kmetijske šola. Dvojezičnih napisov v glavnem sploh ni, (Na tem mestu omenja članek tudi komedijo z dvojezičnimi napisi v Št. Jakobu v Rožu ob priložnosti snemanja ,.dokumentarnega" filma ter navaja primere gospodarskega zapostavljanja koroških Slovencev. — Op. ur.) Ta dejstva niso nova in prev ta dejstva predstavljajo one nerešene probleme, ki čakajo na dobro voljo. Brezdvomno je, da bi mogla biti rešitev tokih in sličnih problemov samo v korist dobrega sosedstva. O teh problemih danes razpravljajo koroški Slovenci. To je znano tudi avstrijskim oblastem, pri katerih slovenske politične, kulturne in gospodarske organizacije postavljajo svoje upravičene zahteve. To je znano tudi koroški deželni vladi. Sicer pa je točno, kakor pravi tudi kancler Figi, da so v deželni vladi celo tudi „imena“ kakor Ferlič in Zagajšek. Še več, je še trojica takih. Toda takih je celo tudi v najvišji avstrijski hierarhiji in bi bila lista vsekakor popolna, če bi se na njej pojavil tudi Vincenc Šumi, bivši minister avstrijske vlade in eden od današnjih funkcionarjev avstrijske zadružne organizacije. Toda Ferliči so Ferlitsch-i, Zagaj-ški pa Sagaischek-i. To so ljudje Steinachcrje-ve Ljudske stranke, ki se danes odločno bori proti Slovencem. Za razliko od teh pa so še ljudje, ki se ne sramujejo tega, da so Slovenci, čeprav to danes še vedno pomeni biti deležen določenega zapostavljanja. Mar ne bi Prusnik, če bi se asimiliral v Pruschnigg-a, takoj mogel dobiti že davno zaprošeno koncesijo, ki je pa kot Prusnik in bivši partizan ne more dobiti. Takih Prušnikov in Sjenčnikov pa je mnogo in vsak izmed njih bi lahko povedal po eno ali več takih doživetih zgodb. Kakor niti koroški Slovenci niso navdušeni, če se jim naštevajo „imena“, ki jih je navajal kancler Figi, tako verjetno niti ta „imcna“ niso zadovoljna kadar jih prištevajo med Slovence. Koroški Slovenci zelo dobro poznajo take ljudi in vedo, kaj ti pomenijo za njihovo borbo za narodnostni obstoj. Kakor dolgo koroški Slovenci ne bodo uživali absolutne enakopravnosti, tako dolgo takih primerov ne bodo mogli priznati kot izraz enakopravnosti. Zaradi vseh življenjskih skušenj koroških Slovencev ni čudno, da je bil njihov tisk tako iznenaden nad izjavo kanclerja Figla. Mar res ni že čas, da se z rešitvijo tudi teh vprašanj uresniči želja, da bi bile nacionalne manjšine dejansko most prijateljstva med dvema sosedoma. Slovenski duhovniki so obiskali Koroško GOSPODARSKI DROBIŽ Nižje cene za tkanine in pletenine Po ustreznih poročilih posnemamo, da so se cene tkaninam in pleteninam (tekstilijam), ki so prišle na trg zimske sezone, znižalo za povprečno 20 do 25 odstotkov napram odgovarjajočim cenam v lanski zimski sezoni. Tako je na primer letos blago za zimske plašče za 70 šilingov od metra ceneje, pristni kamgarn za 90 šilingov, moške srajce so za 15 do 20 šilingov, ženske perlon-nogavice najboljše kakovosti pa za 14 šilingov cenejše itd. Tujski promet v avstrijskih zveznih deželah Kljub temu, da letošnje poletje za tujski promet iz inozemstva ni bilo ravno najugodnejše, so prizadeti krogi v posameznih avstrijskih zveznih deželah še kar zadovoljni, razen v sovjetski zasedbeni coni. Od vsega tujskega prometa iz inozemstva ga je največ odpadlo na Tirolsko z 31 odstotki. Na drugem mestu je Koroška z 29.65%, njej pa sledi Solnogra-ška s 26.96%. Najmanj tujcev iz drugih držav je prišlo v zvezne dežele s sovjetsko zasedbo. Nižja Avstrija je imela samo 0.65%, Gradiščanska pa sploh samo 0.01% vsega avstrijskega tujskega prometa iz inozemstva. Avstrijska proizvodnja papirja Konec tega leta bo začel delati v papirni tovarni v dolini Murice na Štajerskem nov stroj za proizvodnjo rotacijskega papirja, ki ga sedaj postavljajo. S tem se bo znatno povečala avstrijska proizvodnja rotacijskega papirja, na katerem tiskajo ogromno večino avstrijskih časopisov in ki predstavlja važen izvozni faktor. Nov stroj bo namreč imel zmogljivost 10 do 12 vagonov rotacijskega papirja dnevno, s čimer se bo povečala proizvodnja avstrijske papirne industrije na letno 100.000 ton samo pri rotacijskem papirju. V isti zvezi poročajo, da so baje avstrijski proizvajalci papirja popolnoma opustili svoj namen, da bi zvišali cene papirju. Sprva bi morale nove, zvišane cene začeti veljati že s 1. oktobrom t. 1., potem pa so zvišanje odgo-dili do 15. noveipbra. Kot protiutež za sedanjo popolno opustitev zvišanja papirnih cen pa zahtevajo več svobode pri izvozu papirja. Tobak iz Grčije in Turčije Avstrijski trgovinski predstavniki so zaključili z Grčijo in Turčijo pogodbe o dobavi skupno 5000 ton tobaka. Na ta način bosta Grčija in Turčija krili blizu 60 odstotkov avstrijskih potreb po tobaku. Pred kratkim se je mudila na Koroškem skupina uglednih slovenskih katoliških duhovnikov, članov Cirilmetodijskega društva. V teku svojega obiska so navezali stike z mnogimi slovenskimi duhovniki na Koroškem. Obiskali so različne kraje slovenskega ozemlja, tako so bili na Čajni, na Bistrici v Zilji, v Ločah, pri Mariji na Zilji, na Dravi, v Selah, v Šmarjeti v Rožu, v Celovcu, v Št. Lipšu, v Šmihelu nad Pliberkom in v Železni Kapli. Med uglednimi gosti je bil tudi znani pisatelj in tajnik Mohorjeve družbe v Celju dr. Stanko Cajnkar, ki je hkrati dekan cerkvene bogoslovne fakultete v Ljubljani, na kateri se bogoslovci iz Slovenije šolajo in pripravljajo za svoj bodoči duhovniški poklic. Ko so se vrnili v Slovenijo, je dr. Stanko Cajnkar dal dopisniku poročevalske službe „Jugopres“ naslednjo izjavo o obisku na Koroškem: „Slovenski duhovniki na Koroškem so nas prisrčno sprejeli. Razgovarjali smo se o vseh vprašanjih, ki nas obojestransko zanimajo. Obvestili smo naše slovenske stanovske tovariše o svobodi verskega življenja v Jugoslaviji in sklenili ostati z njimi v stalni zvezi ter si medsebojno pomagati. Da bi se še bolj spoznali, smo povabili slovenske duhovnike iz Koroške, naj nas obiščejo. Slovenski duhovniki na Koroškem so v razgovoru izrazili svoje prepričanje, da se koroški Slovenci lahko ohranijo samo s pomočjo tesnega kulturnega in gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo ob polnem spoštovanju mednarodnih pogodb." V torek minulega tedna so slovenski duhovniki po seji izvršnega odbora CM D povabili novinarje na tiskovno konferenco. Navzoči so bili poslevodeči predsednik Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov Matija Med- vešček, tajnik Janko Žagar, dekan dr. Cajn kar, opat kartuzijanskega samostana dr. Leopold Edgar, predsednik verske komisije pri vladi LRS Jože Lampret in drug. Na konferenci so odgovorili na nekatera vprašanja, ki so jih postavljali povabljeni zastopniki jugoslovanskega tiska in radia. Med drugimi vprašanji so dali naslednje pojasnilo o ciljih svoje duhovniške organizacije. Dejali so: Naloga CMD je, da poleg čisto duhovniških stvari pomaga vzgajati duhovnike in vernike v iskreni lubezni do domovine in pomagati pri graditvi lepše bodočnosti. Društvo ima namen vzgajati svoje člane v spoštovanju zakonite ljudske oblasti ter jih odvračati od zlorabe cerkve in vere v politične namene. Nadalje je naloga društva skrb za socialno šibkejše in onemogle, predvsem z ustanovitvijo stanovskih fondov, zadrug in socialnega zavarovanja. Nadalje določa program društva povezavo s podobnimi društvi v ostalih republikah. To sta torej dve vrsti dolžnosti, ki se medsebojno prepletata. Ena obsega čisto duhovniške dolžnosti, študij, izobrazbo in duhovno življenje, ker je jasno, da smo mi katoliški duhovniki kakor vsi drugi po svetu, podvrženi cerkveni disciplini. Po drugi strani pa prav tako odločno trdimo, da imamo mi v svoji domovini neko posebno nalogo in posebne cilje. To so pridobitve narodnoosvobodilne borbe, ki smo jih mi sprejeli kot svoje in jih hočemo tudi varovati. Bistveno je to, da mi ne samo našim duhovnikom in vernikom, temveč tudi ljudem po vsem svetu pokažemo in dokažemo, da je takšen red, kot ga imamo pri nas, socialistični družbeni red, za krščanstvo sprejemljiv, da so povezane s tem redom neke prednosti, kakršnih drugod po svetu nimajo in da je podana možnost resničnega sožitja med tako oblastjo, kot jo imamo mi, in med cerkvijo kot tako. Trinajsta komisija za prosvetni dom v Žitari vesi Za dogotovitev zadnjih del pri prosvetnem domu v Zitari vesi je bila zadnji četrtek na ugovor nekega soseda 13. gradbena komisija. Od prvega ugovora proti gradnji, ki ga je napravil že davno umrli „Bund der heimat-treuen Siidkamtner" in mu je na podlagi tako imenovane Kamtner Bauordnung protizakonito ugodil namestnik velikovškega okrajnega glavarja dr. Maierhofer pa do zadnjega ugovora soseda Hrena, ki se z dovoljenjem deželne vlade že nekaj časa imenuje Krenn, gre za eno in isto: da bi preprečili ali vsaj kolikor mogoče dolgo zavlekli dogotovitev izgradnje slovenskega prosvetnega doma in na ta način onemogočili poživitev slovenskega prosvetnega življenja v Zitari vesi. Ne čudimo se toliko raznim krajevnim činiteljem, ki vedno spet nasedajo temnim silam, ki jim ne gre v račun mirno sožitje v deželi, čudimo pa se oblastem, ki z ugoditvijo očitno neutemeljenim ugovorom dajejo tem temnim silam vedno spet novo pobudo in novo korajžo za rovarjenje proti mirnemu sožitju narodov, ki jima je usojeno, da živita na isti zemlji. Temu se čudimo tem bolj, ker smo pred kratkim slišali iz ust samega šefa avstrijske vlade izjavo o popolni enakopravnosti in kulturni svobodi koroških Slovencev. Ta svoboda pa je vsekakor čudna, če oblasti ugodijo političnim ugovorom na podlagi gradbenega zakona ali kakor v zadnjem primeru, ko ugovor v končni doslednosti ni zahteval nič manj in nič več kot da se naj pri prosvetnem domu v Žitari vesi spremeni tudi naravni zakon, da naj voda teče navzgor in ne navzdol. Opis vseh budalosti od prve komisije do zadnje, ko so celo z živo kravo skušali dokazovati škodljivi vpliv vode, ki se ob dežju od-taka s strehe prosvetnega doma, bi bil zgovorna humoreska koroških „Schildbiirgerjev“, hkrati pa najbolj značilen prikaz toliko na-glašene ..kulturne svobode, koroških Slovencev". Ce pa pomislimo, da je v tej humoreski samo pri komisijah in reševanju ugovorov sodelovalo nad 80 javnih nameščencev in med njimi tudi najvišji predstavnik dežele in so bili potrebni vedno spet novi načrti, potem to ni več humoreska, temveč z velikimi stroški povezana neodgovorna igra pristranske birokracije. Tem bolj pa smo ob tej zlonamerni igri lahko ponosni, da dom kljub vsem težkočam stoji in že nedogotovljen služi svojemu namenu. In bo stal vedno kot znamenje naše odločne življenjske volje, kot spomenik naše zmage nad vsaj v tem primeru očitno pristransko birokracijo. Avstrijski železničarji so volili Od ponedeljka do danes so trajale volitve za personalna zastopstva pri Avstrijskih zveznih železnicah. Ob zaključku redakcije točni rezultati še niso znani. Vsekakor pa so ogromno večino glasov pridobili zase spet socialisti, medtem ko je OeVP zaostala celo za komin-formovsko „Enotno listo", ki je tokrat žela nekatere uspehe. Na celi vrsti volišč pa so kominformovci dobili tudi manj glasov, kot so svojčas potrebovali podpisov za kandidaturo. *!*? SVETU Zmanjšanje denarnega obtoka Tedensko poročilo avstrijske nacionalne banke z dne 15. oktobra t. 1. pravi, da se je denarni obtok (obtok bankovcev) v Avstriji zmanjšal za 207 milijonov šilingov. Za isto vsoto pa so se zvišale proste, takoj plačljive obveznosti. Stuttgart. — Predstavnik zahodnonemškega notranjega ministrstva Konrad Ahler je izjavil, da bodo predložili zvezni skupščini zakonski osnutek o prostovoljnem prijavljanju v vojsko, brž ko bo ratificirana pogodba o evropski obrambni skupnosti. Pripomnil je, da bo ta zakon nova stopnja za ponovno nemško oborožitev. New York. — Mednarodni sklad Združenih narodov za pomoč otrokom je sklenil nakazati '3,119.000 dolarjev za pomoč otrokom na vsem svetu. Od te vsote bo porabljenih 1,564.000 dolarjev v Aziji, 734.000 v državah vzhodnega Sredozemlja, 276.000 pa v Evropi’ Helsinki. — Finska koalicijska vlada pod vodstvom Urha Kelckonena je podala ostavko, pred tem pa so izstopili iz vlade vsi socialdemokratski ministri. Državni prezident Pasikivi je nalogo sestaviti novo vlado spet poveril Kekkonenu. Pariz. — Čilsko veleposlaništvo v Franciji je sporočilo, da bo v Santiagu de Chile od 2. do 6. decembra prvi svetovni novinarski kongres. Kongres organizira Društvo čilskih novinarjev pod pokroviteljstvom čilske vlade. Vsaka država lahko pošlje dva predstavnika in neomejeno število opazovalcev. New Delhi. — Približno 20 milijonov ljudi, se pravi nekaj več kot 5% celotnega indijskega prebivalstva, ogroža lakota. Po poluradnih podatkih sta letošnja suša in slabo vreme uničila znaten del indijskega kmetijskega donosa. Skupno škodo zaradi suše, kobilic in poplav cenijo na več kot 250 milijonov dolarjev. Ho Ši Minhove čete zmagujejo v Indokini Šest let že trajajo boji v Indokini, ki je francoska kolonija. Vojna sreča se je često nagibala zdaj na stran upornika Ho Ši Min-ha, zdaj na stran francoskih zasedbenih čet. Najhujši boji so vedno bili severno od glavnega mesta Indokine Hanoia, okoli katerega so Francozi zgradili močan utrdbeni obroč. Pretekli teden so uporniki začeli z novo ofenzivo v smeri na glavno mesto. Uspelo jim je v presenetljivem naskoku zavzeti dobro utrjeno mesto Nghialo, v katerem se je na hajalo 10.000 Francozov. S tem so si upor niki priborili pot do izliva Rdeče reke, ob ka teri se nahajajo prostrana rižna polja, kar po meni zlasti zdaj v času žetve velikanski uspeh. Takoj po zavzetju mesta Nghialo so se Ho Ši Minhove čete obrnile proti Hanoiu samemu, pač pa upajo Francozi, da jim bo uspelo ustaviti upornike, še preden se približajo glavnemu mestu. Vsekakor je izguba mesta Nghialo najhujši poraz, ki so ga v zadnjih mesecih doživele francoske čete, sestavljene v veliki meri iz pripadnikov znane in zloglasne tujske legije. Po najnovejših poročilih so Ho Ši Minhove čete zavzele še en pomembnejši kraj v bližini mesta Nghialo. Z ozirom na nastali položaj pa so francoske kolonialne oblasti odredile takojšnjo spolšno mobilizacijo po vsej Indokini, ki bo zajela vse moške, sposobne z® vojaško službo. Še o procesu proti vojnemu zločincu Schafferju Volitve bodo 26. aprila 1953 — že danes pa je treba misliti na V©JfjcZlTlK DEMOKRATIČNE FRONTE DELOVNEGA LJUDSTVA Številni vojni zločinci so po tej vojni prejeli zasluženo kazen. Toda najbrž ni nič manjše število tistih, če ne še večje, ki so se izognili roki pravice in žive v prostosti. Marsikaterim so bila dodeljena celo odlikovanja, povrnjeno celotno imetje, ki so ga izgubili takoj po vojni, in celo izplačani mesečni dohodki, kakršne so imeli na svojih položajih med vojno, za ves čas, ki so ga presedeli v zaporu. Takih primerov je v izobilju predvsem v Italiji, pa tudi v Nemčiji in ponekod v Avstriji. Vendar od časa do časa le še koga od vojnih zločincev postavijo pred sodišče. Seveda ne toliko zaradi tega, da bi ga obsodili, temveč bolj zato, da bi lahko pred javnostjo opravičili njegovo izpustitev iz zapora. Vse kaže, da gre za tak primer tudi pri vojnem zočincu Emanuelu Schafferju, ki je bil od leta 1942 do 1944 glavni poveljnik SS-policije in varnostne službe za Srbijo in je odgovoren za uboj več kot 6000 Zidov in več sto drugih ljudi v Jugoslaviji. Sodišču v Kolnu v Zapadni Nemčiji, ki m" sodi, je jugoslovanska komisija za ugotavljanje vojnih zločincev predložila obširno dokazno gradivo za njegove zločine. Toda k6h>' ski predsednik sodišča očitno izraža sovraštvo do Jugoslavije, kakršno je navdajalo tudi Schiifferja, ko je streljal ljudi v Srbiji in Vojvodini. Potem si pač lahko mislimo, kakšna bo sodba nad njim. Pod pritiskom nemške javnosti in na zahtevo Jugoslavije je bila kolnska sodna razpra' va sedaj odložena. Jugoslovanska vlada b° namreč v kratkem poslala še čez 300 orig>' nalnih dokumentov, med njimi nekatere z originalnimi podpisi Schafferja, ki neizpodbitno dokazujejo njegovo krivilo za izvršene poboje. Menda teh ne bo kolnski sodnik znova zavrgel kot ..neverodostojne". S takšno odločitvijo bi kolnsko sodišče le pokazalo, da je ustanova, vredna Hitlerjevih časov, ko niso bila spoštovana nobena pravna načela. Uverjeu smo, da nemška javnost ne bo dopustila, da bl v današnji Nemčiji zopet zavladala nacistična nezakonitost. massMsam Sreda, 22. oktober: Kordula Četrtek, 23. oktober: Klotilda Pefcelk, 24. oktober: Rafael, nadangel. SPOMINSKI DNEVI 22. 10. 1860 —■ Slovensko himno ,,Naprej" so prvič zapeli na koncertu Slovenskega pevskega društva na Dunaju, ki ga je dirigiral sam skladatelj Davorin Jenko, -o. 10. 1848 — V Trstu ustanovljeno prosvetno društvo „S!avjanskii zbor". 24. 10. — Dan združenih narodov — 1799 Rojen v Fossanu v Toscani Sam sobe Valobra, ki je začel leta 1827 izdelovati prve vžigalice, sestavljene iz mesi fosforja, arabske gume in klarata pepe-like — 1840 Rojen v Ljubljani poli-tik Fran Suklje._ Slovenji Plajberk Gozdni delavec Albin Šauer, zaposlen pri tvrdki del Torso, se je preteklo sredo v gozdu ponesrečil. Spodletel je 4 metre dolg hlod, ki ga je zadel in mu zlomil desno nogo. Globasnica Enajstletni šolar Nande Riepl je minulo nedeljo popoldne na nekem ovinku pri Šteb-nu zadel s kolesom v neko motorno kolo. Fant je strmoglavil na tla, kjer je utrpel prelom lobanje ter so ga morali nezavestnega prepeljati v celovško bolnišnico. Tonči in Milenka Minulo soboto, to je bilo dne 18. oktobra t. 1., je bil brez dvoma lep in sončen poznojesenski dan, kakor nalašč primeren za pomemben življenjski dogodek dveh mladih ljudi, ki se njima je izpolnila globoka in iskrena srčna želja, ko sta sklenila zvezo za življenje in postala mož in žena. Naš Tonči Schlapper in Milenka Galobova, kdo njiju ne pozna po širni naši lepi domovini, sta se po svojem delovanju med slovenskim ljudstvom na Koroškem, ki ni veljalo njunim koristim, pač pa blaginji in napredku ljudstva, spoznala in čim dalje, vedno bolj sta čutila, da sta ustvarjena eden za drugega, ker so njiju poleg osebnih simpatij vezale tudi globlje vezi, vezi idejnega značaja, ker oba sta po svojih izrednih sposobnostih žrtvovala svoj trud skupni misli, ki se odraža v nas vseh, ki ljubimo ljudstvo, to je borbi za ohranitev slovenskega življa na tem lepem koščku naše zemlje, skrbi za duhovno in materialno rast ljudstva in njega lepše življenje. Tonči Schlapper je bil marljiv tajnik vrhovne kulturne organizacije koroških Sloven-vec Slovenske prosvetne zveze. Kot tak je neštetokrat preromal našo zemljo od Zilje do Žvabeka, z motornim kolesom pogosto v enem samem dnevu. Nobeno neprilično vreme, noben sneg ali dež, ga ni oplašil od začrtane poti. Povsod je organiziral, zbiral in vadil, ker je bil dober interpret in režiser odrskih prireditev. Nešteto dobro uspelih prireditev je organiziral in pripravil. Poleg tega pa je imel tudi spretno pero in je tudi to zastavil v prid naše stvari. Za vse to svoje požrtvovalno in nesebično delo ima Tonči lahko Zvesta življenjska družica v Šmihelu in okolici dobro znanega pevca in tamburaškega vodje, žena Jakoba Mišica, je ’ predzadnji teden za vedno zapustila svoje drage svojce. V nedeljo, dne 12. X. t. 1. smo pokojno mater ob številni udeležbi žalnih gostov spremili na šmihelsko pokopališče, kjer smo jo izročili materi zemlji k zadnjemu počitku. Domači mešani pevski zbor je pokojni materi zapel pod vodstvom pevovodje Miheja Sadjaka žalo-stinke. Pokojna žena je bila skrbna gospodinja in dobra vzgojiteljica svojih otrok, ki sta jim z možem vsadila v srca zavest, globoko ljubezen in spoštovanje do lastnega naroda, ki mu je tudi mati ostala zvesta do smrti. Z veseljem je zahajala na domače slovenske prireditve in bila navdušena, ko je njen mož s toliko predanostjo prepeval slovenske pesmi in izvabljal melodije iz strun tamburaških instrumentov. — mož in žena prijetno zavest, da so ga povsod, kjer se je pojavil, radi sprejeli v svojo sredo, da ga imajo radi in so mu hvaležni ter ga sedaj, ko se je posvetil svojemu poklicnemu delu, pogrešajo in povsod vprašujejo, zakaj ga ni več med našo mladino. Kakor pri vsakem človeku, ki kaj velja in pomeni, so tudi njega nekateri mali duhovi sovražili, ljudje, ki si želijo, da bi naše ljudstvo ostalo v temi. Prav tako pa je tudi Milenka posvetila svoje delo splošni koristi. Kjer koli je kot voditeljica gospodinjskih tečajev posredovala ženski mladini znanje kuharske umetnosti, jo bodo stalno ohranili v hvaležnem spominu. Zaključki tečajev, končne razstave so vedno pokazale, da je bila Milenka spretna in sposobna učiteljica gospodinjskih tečajev in nenavsezadnje dobra vzgojiteljica lx)dočih slovenskih gospodinj in mater, ki ne bodo znale postaviti na mizo samo okusno telesno hrano, temveč, ki bodo sposobne tudi vzgajali svoj naraščaj v dobre, zavedne in koristne člane slovenske narodne družine na Koroškem. Pričakujemo, da bosta oba, Tonči in Milenka, tudi v svoji družinski sreči ostala zvesta vzorom svoje mladosti in bosta po svojih močeh tudi še nadalje v vrstah naših prosvetnih in kulturnih delavcev. Po civilni poroki sta imela Tonči in Milenka cerkvene poročne obrede v starodavni Gospi Sveti, ki jih je opravil gospod župnik Vrhnjak. * Mlademu paru, našemu Tončiju in Milenki, iz dna srca iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče na mnoga leta! Desetletja dolgo je imela z možem razumevanje za slovensko pevsko in glasbeno umetnost, vse nazaj do časov, ko je še Štangl vodil v Šmihelu takrat po vsem Koroškem znano pevsko društvo „Gorotan“. Naj se pokojna mati odpočije v domoči zemlji, preostalim, možu, hčerki in dvema sinovoma pa naše sožalje! Št. Vid v Podjuni Nekoliko bolj odrezani smo od sveta in prometa. Vendar se ne čutimo osamljene in ne držimo rok križem, kadar gre za danes tako važna gospodarska vprašanja, ko gre za to, če se bomo na našib gospodarstvih obdržali ter gospodarili napredno in korakali s časom ali pa se bomo znašli na ozarah ter gledali, kako bodo drugi lepo živeli na naši zemlji. Kakor smo povedali, hočemo napredovati in korakati s časom in ker vemo, da je vir naših dohodkov in pogoj našega gospodarskega obstoja živinoreja, je v našo korist, da posvetimo tej panogi posebno pažnjo. Tudi na tem področju si moremo pomagali le v medsebojni povezavi, v skupni organizaciji, katere oblika more biti edinole zadniga. V ta namen so se zbrali pri Voglu v Št. Vidu preteklo nedeljo kmetje in so ustanovili Živinorejsko zadrugo. Pri ustanovitvi je bil navzoč poslevodeči podpredsednik Zveze koroških zadrug dr. Mirt Zvvitter in kmečki svetnik France Vernik. Za predsednika Živinorejske zadruge smo izvolili. Piceja Valentina. Živinorejska zadruga si je zadala nalogo, da bo dobil naš kraj boljšo in lepšo živino, kar bo donašalo kot najvažnejše večje dohodke, ker kakovostno boljša živina se lažje in boljše proda. Z dobrim izborom krav se bo dvignila proizvodnja mleka, kar bo tvorilo pomemben del prehrane in znaten vir dohodkov. Zaradi tega smo se povezali v zadrugi, da bomo skupno in z združenimi močmi odpravili pomanjkljivosti v naši živinoreji. NaŠ cilj je postaviti boljšo živino v naše hleve, dvigniti na eni strani proizvodnjo mleka, na drugi strani pa doseči s kvalitetno živino boljše cene na živinskem trgu. Namen in pomen Živinorejske zadruge je obsežen. Če se bomo naših skupnih nalog zavedali in založili v novo zadrugo naš trud, uspehi našega dela za našo gospodarsko okrepitev in zboljšanje naše eksistence ne bodo izostali. Golovec Minulo Soboto je v Celovcu umrl fotograf Anton Schopf v 73. letu svojega življenja. Schopf je bil kot fotograf znan domalega po vsem Koroškem. Rojen je bil na Dunaju, kjer se je izučil fotografske obrti in je v svoji mladosti deloval v različnih mestih nekdanje Avstrije in tudi v inozemstvu. Leta 1898 je pri- spel v Celovec in postal leta 1903 samostojen obrtnik. Tudi njegov sin Anton ima na Novem trgu fotografsko podjetje. — Celovška mestna občina navaja, da je izročila v najnovejšem času 105 novo zgrajenih stanovanj svojemu namenu, med temi 28 lastnih stanovanj v Rožanski cesti, 48 stanovanj v naselbini Raupenhof in Tmji vesi in 24 stanovanj v Florian-Groger cesti. Pet stanovanj na Ametli cesti bodo v kratkem oddali. V novi zgradbi na kolodvorski cesti 'bo v kratkem do-gotovljenih 14 stanovanj in 2 ordinaciji za zdravnike. V gradnji so tačas poleg tega stanovanjske hiše'v Lidmanskygasse s 16 stanovanji, v Karawankenzeile s 27 stanovanji in na Veli-kovški cesti z 8 stanovanji. — Slovenska prosvetna zveza naznanja VABILO Slovensko prosvetno društvo »Gorjanci" v Kotmari vesi vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 26. oktobra 1952, ob 14. uri pri Plajerju v Kotmari vesi. Šmarjeia pri Velikovcu Preračunano ravno 10. oktobra, ki spominja na težko pot koroških Slovencev po izgubljenem plebiscitu, so na tukajšnjem spomeniku odkrili spominske plošče z imeni v zadnji vojni padlih in pogrešanih vojakov. Plošče so pritrjene na prostoru, kjer je bil za časa nacističnega nasilja napis: »Deutschland, du bist un-ser Weg und Ziel, Deutschland, wir leben und sterben fiir dich!" Ta napis, vse prej kot pa-triotičen, so končno po vojni le odstranili in na istem mestu so sedaj vklesana imena v vojni padlih žrtev. Značilno pri spominski plošči pa je, da se niso spomnili in zapisali tudi žrtve, ki so zavestno v odporu proti nacizmu za mir in lepše življenje žrtvovali v zaporu ali ka-cetih svoje življenje in umrli kot junaki, medtem ko so bili vojaki prisiljeni za tuje interese umirati na bojnih poljanah. Razno vesti Na posestvu Frauenstein stanujočega šestletnega Frica Kuesa je ugriznila krava v desni kazalec in ga tako ranila, da mu je moral zdravnik prst amputirati. Domnevajo, da ie imel otrok sol na rokah, ko se je približal kravi in je zaradi tega krava hlastnila po prstu. — Dne 5. oktobra je bil v Blačah tradicionalni cerkveni sejem. Kot uvod v sejem je bilo slavje 50-letnice poroke zakoncev Kropfl. Priletni par se je udeležil tudi starih udomačenih sejemskih običajev. Popoldne so kakor vsako leto uprizorili štehvanje in ples pod lipo. — „Ali si slišal, kum Ilija?" je vzkriknil Gubec, ki se ni oziral na Andrejčevo opazko. »To je bil Jurij, moj Jurij. Ko psa so ga razbojniki gnali v tujino. Krvnik Tahi pa je rekel, da ga na gradu ni; velikaš je to rekel, plemič se je zlagali" Ilija Gregorič odvrne mirno: „Ne jezi se, kum Matija. Sedaj za gotovo vemo, kako je in kaj nam je ukreniti." „Da,“ resno reče Gubec, »lotimo se dola v imenu božjem! Andrej, reci Ivanu Sabovu naj pride jutri k meni v Stubico. Ti Ilija poznaš svoje ljudi; pojdi v Zaprešič, Stupnik, Stenje-vec in Trgovino, jaz pa bom pripravil vse tam za goro. Andrejc, ti pojdeš v Mokrice in reci gospodu Štefanu, da bo čez osem dni mlad mesec in takrat se bosta dvignila kramp in motika." * Osem dni je preteklo. Tahi je gotovo že na Madžarskem. Kraj je miren, kmetje se nič ne upirajo, ničemur ne ugovarjajo. Vsi delajo pridno kakor po navadi, vsi molče ko nemi. »Psi so poštah jagenjčki!" je rekel v šali Peter Bošnjak Petru Petričeviču. Napoči noč, na nebu zasveti zadnji krajec. Vas pod Susjedom je bila ko izumrla, vse je spalo. Tudi na gradu je bilo vse pogreznjeno v sen, izvzemši čuvaja na stolpu in gdspo obloženi Sobi za veliko mizo. Na mizi je svetilka; luč je v mračni sobi slabo plapolala m se čudno igrala na stari sliki Dore Arlandove. Gospa Helena sedi v dolgi beli halji s široko čepico na glavi, ki jo opira na laket. Orne oči so ji blodile po lepo slikani knjig1, ki je ležala pred njo; brala je sredi nočne tišine večerno molitev. Kar poči lombarda. Gospo preleti mraz, prebledi in skoči na noge. Zdaj poči druga, tretja lombarda. Iz vasi se zasliši plat zvona s cerkve svetega Martina. Helena začne drhteti, a zdaj se čuje vik in krik pa žvenket orožja. Prestrašena poleti Helena k oknu in ga z vso močjo odpre. »Jojmene!" vzklikne. Mesec ožarja strašen prizor. Ves sudenjski hrib je ko posut s kopji, kosami in puškami. Po temni noči se razlega vpitje, tuljenje, streljanje, prasketanje, udarjanje. Vtem plane v sobo na pol oblečeni sin Gavro. »Mati!" vpije obupno. »Gorje nam! Kmetje so udarili na grad." i »Kar naj!" besno zakriči Helena in oči so ji zaplamtele, »branili se bomo!" .Zaman", odgovori mladenič, »že sekajo s sekirami grajska vrata in se po lestvicah spenjajo na zid." »Naj sipajo na pseta ogenj iz lombard!" »Zaman. Petričevič je to storil, pa tudi Peter. Zrno zleti v krdelo, deset jih pade, toda sto jih navali znova." Močneje bije zvon, huje zarjove množica. Sedaj se oglašajo tudi majbne puške, a lom-barde redkeje, nekaj zahrešči in zmagovalni krik se dviga do neba. Vrata so zlomljena in skozi nje se vsuje kmetska množica v grad ko razbesnela reka. Bled in krvav prileti v sobo Petričevič. »Reite se, milostljiva gospa, če vam je mar življenja!" zakliče. »Kmetje so zaklali vse vojake. Vodi jih plemič Ivan Gušič. Peter Bošnjak ranjen, poveljniku vojakov, Bartakoviču, so s koso odrezali glavo, na stolpu se vije zastava Uršule Heningove. Rešite se!" »Nočem!" drhte od srda odgovori ponosna Helena. »Naj pridejo! Ti sin, in vi, Petričevič, ostanita tu!" Žvenket je oslabeval, zvon je utihnil, zo željah — 17.00 Oddaja za žene — 17.10 Zabavne melodije — 17.50 Partizanski spomini — 18.20 GikKis iz literarne zgodovine — 19.00 Radijski tednik — 20.00 Domače aktualnosti — 20.10 Lahka orkestralna glasba — 21.00 Jesen v slovenski pesmi in ljesedi. Petek, 24. oktober: 5.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! — 7.00 Radijski koledar in pregled tiska — 12.00 Poslušajte znane zabavne melodije — 12.40 Poje ženski zbor bombažne tkalnice iz Vižmarij — 13.45 Tečaj angleškega jezika — 14.00 Iz filmov in glasbenih revij — 14.40 Makedonske narodne pesmi sili natakal, če vidi, da se KAKO DRŽIMO KOZARCE? Kozarec s podstavkom primemo za stebelce, ki veže kelih s podstavkom, ne pa za kelih. Kozarec z ročko primemo za ročko. Kozarec brez podstavka in brez ročke primemo pod sredino, torej za spodnjo polovico. Pri tem ne smemo oddvojiti mezinca od ostalih prstov, ker to naredi gizdalinski vtis. KAKO TRČIMO? Če s kozarci trčimo, dvignemo svoj kozarec in se z njim nalahno dotaknemo sosedovega, da zazveni. S kozarci za pivo in liker v splošnem ne trkamo, temveč kozarec samo dvignemo in nazdravimo s primemo besedo, preden izpijemo. Ko smo izpili, postavimo kozarec nazaj na svoj prostor, to je desno od krožnika. POUK NA GRADBENI ROKODELSKI ŠOLI V BELJAKU, oddelek za zidarje in tesarje, se bo pričel v četrtek, dne 6. novembra 1952. Potrošnja in izvoz piva Zaključek pivovarskega poslovnega leta dne 30. sept. izkazuje, da so prodale pivovarne v minulem poslovnem letu 3.5 milijona hektolitrov piva. Leta 1951 v zaključenem poslovnem letu je znašal konzum piva le 2.7 milijona hektolitrov. Ogromni konzum piva v letošnjem letu je pripisati izredni vročini v mesecu juliju in avgustu. Septembra, ko se je pričelo novo pivovarsko poslovno leto, je znašal konzum piva manj v primeri z istim mesecem preteklega leta. Tudi eksport piva je v minulem poslovnem letu v primeri s prejšnjim narastek V prvi polovici leta 1952 je znašal izvoz piva 545 hektolitrov v sodčkih in 3363 hektolitrov v steklenicah, dočim so v celotnem predzadnjem letu izvozili le 407 hektolitrov piva v sodčkih in 1946 hektolitrov v steklenicah. Glavni odjemalci avstrijskega piva so Afrika, Avstralija, Bližnji Vzhod in Severna Amerika. Stforda sc ne vesi e ... ... da so bile v srednjem %reku posušene žabe izredno cenjeno zdravilo. Pred kratkim je neki kitajski znanstvenik odkril, 'da vsebuje prah posušene žabe važna zdravilna sredstva. ... da rasto v Afriki in Chochinchini pol metra dolge banane, ki so tako debele kot roka in trem odraslim zadostuje en sam sadež za izdatno kosilo. Gospodinjski nasveti Šivalni stroj postane sčasoma težak, ker se «•«"» P— “P-"' »M koloma,. To cert komorne glasfce — 18.00 Urednikova bele/, niča in pionirska pošta — 18.30 Radijska univerza — 18.45 Narodne pesmi poje Danica Filiplič, s harmoniko spremlja Avgust Stanko — 19.40 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana — 20.00 Egon Tomc: Tedenski zunanje-politični pregled — 21.00 „Svet v satiri in humorju". odpravimo, če stroj namažsmo z bencinom po vseh luknjicah, v katere vbrizgamo strojno olje. Bencin raztopi nastalo gosto maso, ki ovira lahek tek šivalnega stroja. Z bencinom pride na dan tudi raztopljena nesnaga, ki jo zbri- Helena prime sina za roko in zapusti v spremstvu kastelana grad, v katerem so si z veselimi vzkriki tlačani delili Tahijevo bogastvo, in ko se je bila ponižana gospa že odpeljala daleč od Susjeda, so se slišali skozi noč vzlriki: „Smrt Tahiju!" Na Mokricah je bilo danes zelo veselo. Gospod podban je obhajal v krogu svoje rodbine in prijateljev, hrvaških velikašev in plemičev, svoj rojstni dan. Tu je bil Stepko, hud vihra-vec, s svojo ženo, nežno črnooko Marto, tu je bil njegov drugi sin Boltežar, mlahav slabič, in njegova druga žena Dora Mmjavčičeva. Tudi gosjpa Heningova je prišla s Susjedgra-da, kjer ije stanovala sama, medtem ko so njene še same hčerke, lepa devica Zofija in dve dekleti Anastazija in Kata, zaradi večje varnosti v tem razburkanem času živele pri gospodu Stepku Gregorjancu na Mokricah. Bili so pa tudi daljni gosti; celo iz Zagorja so prispele vesele Martine sestre: ohola Kunigunda in njen zakonski drug Matija Kerečenj iz Turnišča. Povrh tega so počastili podbana tuji gospodje, brata Mihaljo in Luka Šekel iz Ormoža, Gašo Druškovič in Franc Mmjavčič, podžupan slavne županije zagrebške, Mijo Vumovič, resen Turopoljec, junaški plemič Tomo Milič, Mihaljo, župnik Svete Nedelje, oče Dklak, gvardijan somborsldh bratov frančiškanov, velik veseljak in več drugih posvet- nih in duhovnih gospodov — vsi sami Hrvati. Oče Didak, ki je sedel pri obedu zraven gospoda Konjskega, se je temu zelo čudil. „Kako to, velmožni gospod," je vprašal svojega soseda, „da se nam je danes kranjska gospoda izneverila? Mokrice stoje na kranjski zemlji, prav pred nosom gospodi v Kostanjevici, na Turnu in v Krškem. Ne vidim tu ne Joška ne Vuka Turna, ne Valvazorja, Auersperga, in Lamberga. Ta gospoda sicer rada hodi sem, zlasti kapetan Uskokov, Joško Turn, ki mu zelenik gospoda Ambroža hudo tekne. Kako to?" „Niso jih povabili," odgovori go;,pod Konjski, ,,gre za domačo hrvaško zadevo, a ta ni kranjski gospodi nič mar. Prosim vas, častiti oče, to so sami Nemci." Gvardijan je pokimal z glavo, češ, razumem, in se ni hotel vtikati v to zadevo, ampak je obiral dalje kračo mastne purice. Obilno kosilo je bilo skoraj pri kraju. Med gromskimi vzkliki: „Naj živi gospod Ambrož!" so še enkrat zažvenketale polne čaše, družba vstane, gvardijan hitro izmoli molitvico in gosti so se, smejoč se in šaleč, razšli po dolgih hodnikih, obsežnem dvorišču in hladečem parku mokriškega grada. Tudi gospodu Ambrožu se je zahotelo svežega zraka, pa se je zato spustil po širokih kamnitih stopnicah na dvorišče, ker se je cel klobčič plemiških gospa spustilo v živo čebljanje, a med njimi tudi Marta Gregorjančeva. „Gospa snaha," jo pokliče podban, brž ko jo zapazi, ,,dobro da sem se nameril nate. Pusti ženske marnje, pojdi z menoj, imam li povedati dve tri pametne besede. Sediva na hlad na moje staro mesto." ..Kakor zapoveste, gospod tast," se Marta ponižno prikloni in gre za Ambrožem. ,Na eni strani grajskega dvorišča je ogromen bršljan razprostiral po zidu svoje vedno zeleno temno listje tja do drugega nadstropja in ovijal tudi stolpe širokega napušča. ki je obdajal dvorišče. Tu si je gospod podban v soparnih dneh rad odpočival; sem sede tudi zdaj, zraven njega pa Marta. Ambrož se nasloni na mizo, položi eno nogo križem na drugo, pogladi s petero prsti sivo brado in reče Marti: ,,Vidiš, draga snaha, tistega bledega črnookega mladeniča, ki stoji molče ob stolbi med plemiči in se nič ne zanima za vinske domisleke prečastitega gvardijana, marveč se le postrani ozira na dekletca, ki skačejo po dvorišču?" „Toma Miliča mislite, kajne, gospod tast?" „Da, draga snaha! Kako ti ugaja fant? Ali ni lep junak?" „Je," pritrdi Marta. .,In pošten je.“ „Vsi ga hvalijo, gospod tast; vsaj jaz nisem o njemu nikoli nič slabega slišala." (Dalje) šemo z mehko krpo. Šivalnega stroja ne imejmo v kuhinji, ker mu vlaga zelo škoduje. Vsaj enkrat mesečno moramo stroj namazati z dobrim oljem. Za čiščenje lahko uporabljamo poleg bencina tudi jaetrolej. Vlago odpravimo iz stanovanja, če namažemo stene, strop in tla s tole mažo: na 21 /2 kg živega apna vlijemo 1 kg vode in dobro premešamo. Med mešanjem dolivamo še 2V2 kg stopljenega gumija in 2V2 kg lanenega firne-ža. Ko se ta mešanica ohladi, jo precedimo skozi gosto krpo. Ce je pregosta, jo razredčimo s firnežem. Ko je namazano stanovanje suho, ga prebelimo. Uporaba soli: Umazano pleteno pohištvo in košare postanejo kakor nove, če jih oribamo z vlažno soljo. Preproga obdrži svojo živo barvo, ako jo pred čiščenjem potresemo s soljo. Da se nam slaščice v pečici ne zažgo, potresemo na pekač nekoliko soli. Neprijeten vonj po oljnatih barvah v omarah in sobah odstranimo, če postavimo vanje posodo s soljo, ki potegne neprijeten duh nase. Perilo pozimi 11 e zmrzne, če ga pred sušenjem izperemo v slani vc'Ji. Beljak se lepše stepe v sneg, če mu prt' denemo nekaj zrn soli. Mast pri cvrenju n® poka, ako jo malo osolimo. Utrujene nog® osvežimo, če jih okopljemo v mlačni slani vodi. Zgaga preide, če popijemo kozarec slan® vode. Pri nahodu vsrkavamo mlačno slano vodo večkrat zaporedoma in nahod preide. PrilV tako nam prežene grgranje s slano vodo vnetje v grlu. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 16—24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kiirntne( Druck und Verlagsgesellsehaft m. b. H., Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, Postschliefifach 17.