koristi d«ltv-Ijudetva. Delav-opravičeni do kar produclrafo. paper ia devotad ihe Interests of the riling claee. Work-ara entitled to all what thav produce. Kater** an •»ooad-olasa a *tt«r. Dsn. 6. Itw1 st tht post offtos at Chtatgo. III. uud«1 tb« Act of Congrt-i. of March Ird. Office: S87 Bo. Centre Ave. "Delavci vseh dežela, združite PAZITE! nafttevllko v oklepaju ki a« nahafa pole« vs. tega naelova. prilepiti, nega »podajali na ovitku. Ako ( MA ) |e itavtlka . V^^/ teda| vam a prihodnjo Številko natega lista poteča naročnina. Prosimo ponovite |o tako). Slcv. (No.) 85. Chicago, 111., 27. aprila (April), 1909. Leto (Vol.) IV. rvega maja delavci zahtevajo: pravico, blagostanje, V vseh dobah zgodovine človeštva, tudi v najstarejših časih, so bili plemeniti ljudje, ki so govorili ali pisali o H vsih ljudi na zemlji, o državi, v kteri bi nad vsem cvetelo bla-ije in vladala pravica in da bi bili vsi sloji človeštva svobodni v bratski ljubezni udani drug drugemu . . . Potlačeni, v verige ii narodi jih pa niso razumeli; smejali, rogali so se jim, in prvi llji pravice, sreče in svobode so drug za drugim umirali muče-Ct smrti . . . ■Kr/ Ti ljude plemenitih src vseh miuolih časov in narodov so bili socialisti ali utopisti. Njih plemenite težnje ho bile v očeh ljud-ra utopija ali prazne sanje, ki so nemogoče, ali ktere se nikdar ne tjo vresničiti. Zato je bil tudi vsak oznanovalec splošnega blago-ijs in svobode navadni sanjač, kterega so zasmehovali in pregn-ijaU. Tako je bilo v temnih dneh . . . . . . Prišlo je pa drugače. Prišlo je čudežno 19. stoletje, stoletje, je povzdignilo človeštvo do take višine, kakor še nikdar vsa ti-letja po p rt'j stoletje, ki je odprlo človeku neštevilne vbode naravo in njene sile, ktere si je podvrgel in izkoristil — stoletje, ijl revolueioniralo ves ekonomski in politični sistem stoletje, ki lo ošabni fevdalizem, aristokratizeni, tlačanstvo kmeta in telesno tvo — stoletje, ki je stoletne ideje preneslo na realna tla. v Upnje — itd. . . . Devetnajsto stoletje je tudi prerodilo stari, uto-socializem v realnega, v resničnega, v živo idejo, ki je goapo-zasuž njenemu proletariat cilj PRAVICE, BLAGOSTANJA SVOBODE . . . Okorno in suženjsko misleči ljudje starih časov niso mogli vrjeti, bi se morala tudi splošna sreča, blagostanje vsih ljudi izvojevati, Iboriti; mislili so, tla je tako od nekdaj, in ker je od nekdaj, mora ostati na vekov veke, da namreč ogromna večina človeštva živi bedi, trpljeriju in sponah na ljubo peščici manjšine, ki se valja rszb>šiu in bogastvu in po svoji volji razpolaga z bedniki . . . list ^modernega časa so pa dokazali, da je i to mogoče! Kakor bilo mogoče človeku s pomočjo naravnih sil, pare in elektriki, fiti čhs prometa nc glede na daljavo in naravne zbirke kakor bito človeku mogoče streti glavo aristokcatizmu in absolutizmu. sta stoletja in stoletja tlačila človeštvo — tako je mogoče Čle-ru tudi u.stvariti si take razmere, tla živi srečno in v blagostanju, len kakor drugi . . . Toda. predno so se ljudje poslužili železnice, parobroda, telegra-^ telefona in ostalih modernih naprav za transport in medsebojno mje. poslali so poprej v pokoj stare poštne, potniške in tovorne wre ladje jadrnice — in predno se je slovenski kmet preoblekel črne, suknene, v moderni tvornici izdelane hlače, vrgel je prej od tbe domače, platnene hlače, ktere je sam sešil doma. Ako hočemo torej pridobiti srečo, blagostanje in pravico za v&e li, tfioramo najprvo poiskati in odstraniti vzrok, v kterem tiči dalja gmotna neenakost, pomanjkanje in revščina. Nato nam tnl-Ipvarjajo socialisti: Današnja gospodarska neenakost, beda delav-slojev, krivično siromaštvo in večno trpljenje enih in krivično ro, blagostanje in večno lenarenje drugih ljudi ima svoj vzrok sedanjem družabnem redu, v sistemu človeške družbe, ktera še goji Iv tvoji sredi privilegirane razrede vladajočih ljudi bodisi gmotno mtttično ali duševno, in ta stari sistem je treba odpraviti, pomesti g^iiin » površja zemlje. Ko je to delo storjeno, tedaj pride nov dru-sistem, socialistični sistem, ki prinese vsemu človeštvu pravico, [Bsgostanje in svobodo v najširšem pomenu besed. To velikansko in najvažnejše delo mora pa izvršiti edinole rodni proletariat, ogromna delavska masa, ktera proizvaja in ivarja vse, a ne poseduje ničesar, — ktera največ dela in največ kpi, s nima nikakega vspeha niti ploda od svojega dela in trpljenja, ptlavstvo je temelj državam in družbi; delavstvo hrani in brani pri-JPegirane lenuhe; delavstvo ustvarja vsa dela in od dela žuljavih kok, pripogibanja sključene delavčeve hrbtenice in od pokanja nje-|fl>vih zmučenih kosti je odvisen ves napredek človeške družbe! Zato «ora delavstvo tudi samo odločevati v svoji usodi. Samo delavstvo ■ora voditi boj proti staremu in vpeljati nov družabni sistem. In boj že divja . . . Človeška družba je gospodarski v glavnem razdeljena v dva razreda: razred kapitalistov in razred proletarcev, ali v razred posed u-jočih in razred neposedujoČih. Med tema dvema razredoma divja lj»t boj, boj na življenje in smrt ; kapitalisti se naravno bore za to, kar imamo danes, da namreč ostane vedno tako, kakor je ; proletarci, delavei se pa bore proti današnjim krivicam, mezdni sužnosti, tla-*«nju, izkoriščanju in za občo pravico, blagostanje in svobode . . . Ta boj se imenuje razredni boj. Zanetili so ga socialisti, inteligentni delavci, in delavci vseh narodov Sirom zemlje, kteri s* v.. ne snujejo prvoboriteljem za blagostanje in svobodo in ne smatrajo njihovih naukov za prazne sanje, kakor so to delali naši pradedje, — de- svobodo! Prvi majnik. i w IROM zemlje potlačenim milionom dela, muke in sužnosti sinov — priklenjenih, trepetajočih pred tronofai krivice, zlobe, sile in okov — milionom proletarcev širom zemlje, sirom polja, sela, rovov in mest dobrodošel prvi maj! "O, dobrodošel! Danes trpini, združimo se v glasan protest Mera krivice je polna že do vrha, do vrha, gospodje — tudi mi smo ljudje! Delavec je človek, ni mula, ni mrha, ne mislite, tirani!. . . Dajte, kar nam gre! Nečemo palice, ktera nas bije — proč s tiranstvom! — Zgubi se beda, glad! Hočemo, da vsem solnce sreče sije, zahtevamo žuljev naših popoln sad ! . . . Pozdravljen prvi maj, glasnik svobode, mezdnim robom v tolažbo, nado, krepkost! Pozdravljena tudi ti, o, mati svobode, revolucija! — ti nam podeli prostost . . . .IVAN MOLEK. # •S lavci vseh narodov se pridružujejo temu boju, uvrščajo se v mogočno armado razredno zavednih proletarcev — mednarodno socialistično stranko . . . Socializem je danes veselje in svitla nada potlačenih, a skrb in strah tiranov! Socialistična stranka je napovedala neizprosen boj kapitalizmu in družabnemu redu sploh. Boj je na celi fronti; ni kompromisov, ni pogajanja ne popuščanja. Delavstvo v socialistični stranki je proti vnik vsake buržoazne stranke, naj ima še tako lepo ime, vsake kapitalistične vlade. Mednarodna socialistična stranka je skoz in skoz revolucionarna, protestna, protivna vsemu obstoječemu, kar služi v izkoriščanje in podjarmljevanje ljudi, kakor je današnja barbarska država bajonetov in krogelj, privatna lastnina sredstev za proizvajanje in klerikalizem, orginiziran v svoje cerkvene organizacije. Socialistična stranka je vsemu temu nasprotna iz principa in vodi največji in najljutejši boj proti vsem zaprekam svobode vsakega človeka . . . Govori se danes, zlasti pri nas v Ameriki, da je človek že svoboden, neodvisen od tuje volje in jednakopravem z največjim mo-gočnikom. Res je, da ima proletarec, delavec, danes nekoliko več pravic in malo več svobode, kakor je imel prešnji telesni rob in tla-čan. Ali kaj pomaga današnjemu delavcu vsa politična svoboda in jednakopravnost pred zakonom, če pa mora, ako če živeti, prodati samega sebe, svojo delavno moč, svqje zdravje in življenje v mezdno sužnost. Odvisnost od kapitala, od zlatega boga v podobi dolarja, od kruha je večja in močnejša, kakor pa takozvana delavčeva svoboda . . . Dalje mora delavec v večnem l>oju za obstanek, za kruh. vse svoje življenje prebiti v neznanju. Nobena šola mu ni pristopna; njemu in njegovi deci je prikrajšana vsaka izobrazba. Vsled tega je delavec, proletarec, obsojen na sužnost, na nekulturnost, na duševno slepoto! Prezirajo in sramujejo se ga ravno oni, kteri bi se morali za svoje razkošje največ njemu zahvaliti I Na svetu je najzadnji stvor! Namesto starodavnega' hlapče van j a gospodarjem, robu je in hlapčuje danes človek človeku, gospodarsko izrabljan in odvisen, zabit in brez kulture, družabno preziran in izvržen . . . Osvoboditi človeka-delavca iz današnjega robstva neznanja, je namen socialistične stranke. Da postane današnji Človek-suženj pravi in popolni človek, svoboden, neodvisen, izobražen in kteri se naj pop ne na najvišjo stopinjo znanja, izobrazbe in blagostanja — je zopet naloga socialistične stranke. S kolikor večjo vnemo se socialistična stranka bori in stremi za temi težnjami, toliko bolj tudi raste v nji bojeviti in protestni duh proletariata, kteri protestira zoper današnje družabne razmere. In ta bojeviti duh, revolucionarni in protestni karakter mednarodno organiziranega proletariata pokazuje se očito vsako leto v slavliu PRVEGA MAJA. Socialistična stranka je na svojem mednarodnem kongresu v Parizu leta 1889. proglasila prvi maj za praznik socialističnega delavstva ... Ni pa bil prvi maj proglašen mednarodnim delavskim praznikom samo zato — kakor morda kdo misli —- da bi služil delavcem v odmor, v odpočitek. Ne; tak odmor bi bil ničev in smešen, kajti delavci so od težkega garbanja v celem letu nikakor ne morejo ot i počit i v enem samem dnevu, kakor se ne od poči je jo'tudi na druge praznike, ktere so jim odmerili kapitalisti in država . . . Prvi dan v maju praznujemo in slavimo zavedni delavci prvič zato, da imamo priložnost enotno demontrirati in manifestirati za temelja načela, socializma, drugič, da protestiramo proti krivičnemu kapitalizmu in družabnemu sistemu sploh, in tretjič, da zahtevamo že danes naše zahteve, ktere stavimo na današnjo družbo, da nam jih izpolni, kakor jih je v nekterih deželah;: tudi že izpolnila. Prvi maj je torej za delavce dan demonstracije, manifestacije, protesta in zahtev. PRAVICO, BLAGOSTANJE IN SVOBODO ZAHTEVAMO! Demonstriramo in manifestiramo za princip socializma, plemenitega nauka, ki prinaša svitlo bodočnost v znamenju pravice, sreče in svobode — ki nadomesti sedanje privatno lastništvo sredstev za produkcijo v kolektivistično last t. j. last cele družbe, kar ji bo le v rabo in korist, ue pa v izrabljanje poaamnikov — ki odpravi krivične razrede in izjednači vse človeštvo v eno samo bratsko družino, I.tere člani bodo vsi koristni delavci in lastniki svojega dela in pro-uukta ... Protestiramo proti današnjemu krivičnemu družabnemu redu, ki retli na eni strani do prenasičenja, napuha in preogabriosti peščico kapitaliatov. aristokratov, vladarjev, jalove gospode, zajedačev in človeških trotov, kteri niti za las ne koristijo človeštvu." Protestiramo proti družabnemu redu, ki zopet na drugi strani pušča milione in milione delavcev, malih obrtnikov in kmetov, bogastva ustvarjajačo maso, v bedi, pomanjkanju in neznanju . . . Protestiramo, da se narodno bogastvo, ki je plod delavne sile proletarcev, valja izključno pod nogami kapitalistov in človeških trotov, dasi v njegovo proizvajanje niti z mezincem ne zganejo, a stvarniki bogastva, delavci, pa hodijo bosi, raztrgani, gladili, preganjani, brez krova in lrcz prostorčka. kjer bi se odpočili ali bolni in onemogli vlegli . . . Protestirajo proti privatni lastnini zemlje, naturnih zakladov rude in premoga, dalje tvomic in delavnic in sredstev za promet in medsebojno občenje, česar posledica je, da delo proletarcem ni blagoslov, ni sreča, temveč trpljenje in prokletstvo . . . Protestiramo proti barbarski državi, ki izsesava iz proletarske mase tudi krvavi davek — vojaštvo, in ga na barbarski način mednarodno hujska na klanje in pobijanje . . . Protestiramo proti socialno-političnim in gospodarskim od-nošajem države, kjer že živimo, proti odnošajem, ki nas tepejo z ekonomskimi krizami, brezposelnostjo in političnimi in gospodarskimi progoni . . . Danes je dan naše moralne obsodbe, in v vsi svoji moči obsojamo vse one, kteri nam skoz celo leto fabricirajo zakone in našo usodo . . . Zahtevamo osemurni delavnik v vseh državah in za vsako delo... Zahtevamo sorazmerno povišanje plače v vseh strokah dela. in ista plačo za ženske, ki nadomestujejo moške delavce, kakor za moške... Zahtevamo odpravo otroškega dela pod 18. letom in omejitev žen-akega fabriškega dela . . . Zahtevamo popolne varnostne naprave v rudnikih. tvornicHh in na železnicah v svrho telesne in življenske Mirnosti delavca . . . Slovenski delavci v Ameriki! Prvega maja se pridružimo vsi milionom naših ostalih bratov, silnim milionom ameriškega delavstva, in ž njimi vred vzkliknimo: V Ameriki je sicer svoboda, a za nas delavce je ni! — v Ameriki je tudi blagostanje, a za nas delavce ga ni! — v Ameriki je tudi pravica, a za nas delavce tudi te ni! . . . DAJTE NAM PRAVICO, BLAGOSTANJE IN SVOBODO! Slava prvemu majniku! ŽIVELA MEDNARODNA SOCIALISTIČNA STRANKA! BOOXBTVO TRUSTA ZA JEKLO Bogastvo United States Steel Corporation, kakor čitamo v zadnjem finančnem poročilu tega fr®sta iz new-yorškega Wall •teteta. jf> tak ogromno, da je najbolje, če si naši čitatelji mi-•Kjo to bogastvo v sledečih pri-®erah: Ako bi ves -denar, ki ga Pwdu.ie omenjeni jeklarski trust. Menjali v same srebrne dolarje, tlakovali bi lahko s temi srebr-tesno dolar poleg dolarja, «esto široko kot je Broadway st. v New Yorku, ktera bi sezala od Yorka do Kansas Citv v dr-it* Kansas. Dalje Če bi skladali te srebrnjake drug vrh drugega, dosegel bi "kupček" višino — 2256 milj. Slednjič, če bi ves kapital jeklarskega trusta razdelili na toliko jednakih delov, kolikor je rodbin v Zdr. državah, prišlo bi na vsako družino $90; in če bi delili na osebe, dobila bi vsska oseba v Uniji $18. Ako bi pa hoteli razdeliti kapital trusta za jeklo med vse ljudi na celem svetu, prišlo bi na vsakega Zemljana 90 centov. Milionarsko-soeialistični business v ameriški socialistični stranki — ako je sploh kak milionar v stranki, kar je pa dvomljivo — je ravno tako kompcijsk, kakor je kapitalistična politika. Kes je, da se socializem v splošnem ne da prakticirati v kapitalistični družbi, vendar kako zamore član stranke, socialist, sedeti na milio-nu dolarjev krvavega denarja, ko je pa stranka tako v stiskah za stroške za propagando in volilne kampanje, ko socialistično časopisje širom republike obupno kliče za gmotno pomoč in ko se — kar je glavno — na tisoče brezposelnih siromakov potepa od mesta do mesta brez dela in tisoče naših bratov in sester in malih muči glad t Ali more biti kje sodmg-milionar, da bi vae to mirno gle- dal T Mi ne verujemo. Ne verujemo, da ima stranka kterega mi-lionarja v svojih vrstah. Ako pa le je kteri, reformira naj najprvo samega sebe, da ne bo sramotil gibanja razredno zavednih delavcev in da bo en trotelj manj na svetu. Govorica o milionarjih-so-cial istih je bržkone le prazen bluff, bedasta reklama. Ampak žalostna je ta reklama; slaba medicina za socialistično stranko v Združenih državah. ("The Wage Slave"). Ne debatirajte o socializmu z lahkoživci, kteri imajo redne dohodke od privatne lastnine, ktero posedujejo, in kteri imajo tako "zapopane" možgane, da si ne dado dopovedati, da socialistom ni do "delitvePrihraniti si besede! Poučite o socializmu raje delavca, ki živi v drugačnih razmerah in se mu ni treba bati, da bi mu socializem "pokvaril busi ness'V In delavcev je dovolj, več. kot pa starih bluffarjev, ki žive na delavaki račun. Cel kun socialističnih glasov in nobene industrielne organizacije — ne pomeni Se nikakršne zmage. Dokler se bo "jagalo" le glasove in ne množilo socialistov, kteri ostanejo kot socialisti, tako dolgo je socializem samo na glasovnicah — na papirju! Le ne preveč oficiztna, miliona-rizma in advokatizma v stranki! Drugače pridemo ravno tam, kjer so danes buržoazne stranke: v korupcijo! Pristop k socialistični stranki, delavca še nc napravi pravega socialista. Pravi socialist nc kaže samo svoje članske knjižice, temveč tudi dela. dela in dela za stvar. _ Sodrngi! praznujte dostojno I. maj! t PROLETAREC UST ZA 1NTKKKSE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. .« Lastnik in ladajat«lj. Jufotlotiaii« delavska tiskovna družba v Chicafo. III. Maroteisa: Za Amarico $1 SO in c«lo Into, 75c n pol lata. Za Evropo 12 s« calo lato, f 1 u pol lata. Oglati pa doooaom Pri tpromtubi bivalii>'a j*polt] novega mimrM l ud t STARI naslov. PROLETARIAN Owned and published Evbby Tuesday by South Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, Illinois. Jo« Jesih. President; John Petrich, Secretary; Frank Mladič, Treasurer. sons rairnoN rates: United States and Canada, tt JO a year. 7Sc lor half year. Foreign countriaa $2 a year, $1 lor half year. ADVERTISING kates op agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 537 So. Oentr« Av*.( Chloogo, III. si Današnja družba. Izkoriščanje človeka po človeku se ne da iistolako opravičiti, kot se ne da zagovarjati navadni eestni rop. Med izkoriščanjem in navadnim ropom ni velike razli ke. Izkoriščevalec vzame delavcu dve tretinji ali se več njegova za sluika, ne da bi vprašal delavca, . ee mu je to všeč. Cestni ropar pa vzame potniku na cesti vse, kar Ima, ne zmenivši se za njegov protest. Prvi nastopa s silo gospodar ako močnejšega, drugi pa s silo orožja. Prvega se ne kaznuje, dru-zega se pa pošlje v ječo, ako pride slučajno fciričem v pest. Zakaj se prvega ne kaznuje v današnji človeški družbi f Ker se v trgovini in izkoriščanju sovraži izraz tatvina. Za prilastitev tujega blaga ali;vrednosti potom izkoriščanja se rabi izraz profit. Na ta način se izkoriščevalci izognejo kazni, ker se po zakonu kaznujejo le taka dejanja, za ktere rabi družba izraz tatvina, rop ali goljufija. Logično je torej, da odločilni faktorji v družbi, ki bazira na profitu, nočejo, da bi beseda profit pomenila isto, kar pomenijo beseda: tatvina, rop ali goljufija. Ako bi družba priznala, kaj takega oficielno, bi obsodila samo sebe, rekla bi: Danes je ves svet ena sama velika družba, kte-ro vladajo tajovi, roparji in goljufi. Izkoriščevalci in hlapci pravijo: Vsakdo si lahko pomaga s pro-fitom do boljših življenskih razmer. V ta uamenNjpripovcdujejo ginljivt; pripovedke o naselniku rokodelcu, ki je reven kot cerkve na miš vstopil v tvornico, danes je pa bogat tvorničar; zopet o drugem siromašnem dečku, ki je pričel kot raznašalec časnikov, danes je pa železniški trustjan. Tem potom se hoče dokazati, kako bla godejen je profit in kakšne zdrave razmere imamo v današnji člo veški družbi. To je navadna bedastoča. Vse to dokazuje, da se med milijoni modernih sužnjev-delavcev le posameznim posreči splezati po družabni lestvici navzgor, in da se te posameznike lahko sesteje na prstih ene roke. Ljudstvo, ki orje in R<\je. gradi palače, koplje premog in rudo, dela v tvornicah in prevaža blago na suhem in na morju, pa živi v bedi, v slabih gospodarskih razmerah. In posamezniki, ki so splezali po družabni lestvici navzgor, so to zvršili na račun svojih bližjnih. Ali naj potem nriporoeamo take razmere, tak zistemf Ali naj pravimo, da je pametno, ako izkorišča človek človeka! Ali naj trvdi-mo, da je profit posten zaslužek? Ne. s takim zistenom, s takimi razmerami se ne strinjamo. Mi obsojamo izkoriščanje, mi obsojamo pfntrty kot obsojamo tatvino in rop. Rešitev socijalnega vprašanja, o kterem se danes mlnti toliko prazne slame, je najnavadnejaa stvar. Producira naj se toliko, kolikor se rabi, zahrani naj se obo-' gatenje posameznih oseb z delom druzih. Z druzimi besedami: Pro-dneentu~defavcu naj se zagotovi polna vrednost njegova dela. Da se pa to doseže, je pa tr«ba med delavei agitacije in organizacije. Delavci se morajo organizirati strokovno in politično. Strokovno se morajo organizirati delavci, da ne opešajo gospodarsko v boju za »premenitev današnjih družabnih razmer, za rešitev so 1 eialnega vf>ra5anja. Političko se morajo delavci organizirati, da lahko s pomočjo volilnega listka zasedajo vse posta- vodajne zbore in tako vzajemno po stavnim potom izkoriščavalcem politično moč. Agitacije in organizacije nam je treba, pa bo šlo. J. Z. Svobodna misel pa so-cijalizem. Razmotrivanje. Piše Drskar. Žalostno je, da se svobodna misel ali bolje: svobodno mišljenje danes često čudno razlaga in da se jo često vlači v službo nasprotne smeri njenega pomena. Zlasti se to opaža prav sedaj v Ameriki, med našimi rojski, ki si niso na jasnem glede svobode niti glede socijalizma, pa žive na škodo obeh principov. Ker je temu tako, mislim, bo dobro, če razmo-trivarno o tem, da si ustvarimo po mogočnosti jasnejšo sliko o prvem in drugem. Da se je pojavilo zlasti med Slovenci v Ameriki zadnji čas to indiferentno čustvovanje za svo-bodotnišlenje in o svobodi sploh, je brezdvomno iskati vzrokov v napačnem — površnem propagiranju in diferentnih ljudi, potom javne besede v gotovih časnikih. Na ta način se je storilo ž* mnogo greba, kteregn bo težko popraviti. Tako se ustvarja fraze, ktere se prodaja "svobodoželjni" masi, da se igra ž njimi, kot otroci z ognjem. j* Zgodovina svobodne misli se začenja brezdvomno tam, kjer se je zastavila pot naprednim mislim. To si pa drugače ne moremo misliti, kakor da je ekzistirala dnha vladajoča država (Cerkev), ki je šla na roko telesa vladujoči državi (vladarstvom), ktere so zbog gospodarskih interesov zadrževale ljudstvo v temi, da so tem1 lož je oni živeli življenje tega sveta — onint pa nudili življenje po smrti. Napredek misli pa ni mogoče zajeziti zn stalno in tako je prišlo, da je postala nova misel o realnem življenju na tem svetu čimdalje večja in zato tudi čim-dalje bolj sovražna tistim, ki jim je kazala škoditi gmotno, če se enkrat popularizira — vsplosi. Svobodomiselnost sama na sebi že pove, da je doma z dežele misli, t. j. duha, in da se je — ker je spojena s človekom. — kakor vse drugo — ukovala v okvir gospodarske odvisnosti, sužnosti. Zato je bila "svobodna miser' nepreganjana in neranjena le te-dai. če je bila v službi posedu-iočih onranov. To se pravi: svobodna je bila le v sužnosti mate-rijalnega sveta. V idealizmu je bil vedno nje pogin, ker je prišla v nasprotstva z gospodarskimi interesi. Razumevati moramo namreč, da svobodna misel ni samo nekak fantom misli; kajti nihče ni tako naiven, da bi zahteval kak poseben "privilegij" svobode za misliti na kaj romantičnega; naprimer o kakovosti ljudi na Marsu in če je Jupiter že dosegel rekord naSe zemlje, ali koliko zvezd je posejanih na nebu našega solnčn«fira sistema. Ne, za to «vobodomišljenje, se ne bi izplačalo boriti. Toda nekaj podobne-^ sra se je zgodilo. Zgodilo se je. da «40 eelo za podobne reči umirali prvi svobodomisleei. To so je zgodilo v prav zgodnji zgodovini svobodne misli; toda tudi to. pre-orledano na dnu. niso bili motivi prazne romantike, marveč bili so materija!ni nagibi tedanjih gospodarskih interesov cerkve in države. S tem hočem reči, da ho, materijalni motivi '(gospodarski' Interesi) doprinesli smrt prvim svobodomisleeem in ne goli idealizem. Galileji in Bruno nista bila zasledovana radi tega ker sta trdila atojt nauke, marveč radi tega, ker sta te nauke hotela širiti kot znanost, ker sta te nauke hotela dati masi. kar je imelo pro-vzročiti duševno revolucijo, ki je imela omajati stari svetovni nazor. v kterem sta takrat živela — in dobro izhajala — država in cerkev. To pa je naposled imelo pomeniti gospodarski udarec cerkvi in državi, ki sta živela na ro-vaš duševne teme. 7gi pa za svobodo iz gospodarske t. j. telesne sužnosti, kar je naposled tudi plod svobodne misli. V tem zadnjem boju najde soci-jalistična stranka vsekakor več simpatij kakor v prvem. Na Kranjskem napr, vodi slov. sekcija svobodne misli boj izključno proti klerikalizmU, to pa zato, ker se klerikalizem smatra za 6-no oviro, ki zadržuje ljudstvo v duševni zaostalosti. V tem boju ima naravno socijalistično stranko na svoji strani, ker tudi ta vodi mimogrede ta boj, ker se ga izogniti ne more. Socijalizem vwebuje že v samem sebi to, za kar se "svobodomisleei" bore; kajti če pr&i socijalizem. da gredo socijalisti v boj za svobodo, enakost in bratstvo, je stem povedano, da gredo v boj za splošno svobodo. Socijalizem je vsled svoje izjave v vseh točkah jasen. Drugače pa je na strani svobodomiselnosti. Tam se ta boj idealizira in se mu da, kolikor le mogoče bolj protiklerikalen značaj, pusti so pa gospodarsko plat kolikor le mogoče iz pred oči. To pa izhaja od tod, ker samo golo svobodo-mišljenje še ni nevarno privatnim interesom, ktere imajo včasih agitatorji one idealne svobodomiselnosti vsaj zdaleka varovati. Taka svobodomiselnost je pa še»pava in ne pomeni prav mnogo. Osvobojanje misli mora biti vedno v zvezi z osvobojanjem telesa; — kajti ne samo misel je treba osvoboditi, marveč tudi telo, ki je pogoj mislim. Če*tokrat se Čuje fraza, češ, da človeka je treba na j preje osvoboditi na duhu, potem da je gospodarska e-mancipaeija le še rudiment ozir njegova poslednja volja, kako bo vse uredil. To je pa le ovinek, po kterem se radi izogiblejo gladki metafiziki realnim problemom;jaz napr. ne'verjamem, da je v svetu duhov kak sistem duhov, ki sistematično ubijajo druge duhove, kar takole. Dan na dan pa vidimo, da so si duhovi poslužili ma-terijalnega sredstva in materijal-nega sistema, da ubijajo sistematično potoni materijelnib sredstev telesa in duhove. S samimi duhovi sc torej ne ubija! \%ekakor je treba začeti pri materijalnemu sistemu, kteijega so prinesli duhovi iz dežela duhov dol v realnost. Prav zato pa je treba za jasnost: spoznavanja boja v osvoboditev iz obojnega sveta — razrednega čustvovanja in razrednega boja. da pade ta sistem. Vedeti moramo, tla motivi za drža nje ljudstva v duševnem zasužnjen ju ne izhajajo iz tega, ker ne je samo dopadlo komu da je bil bolj 'knnšten' nad drugim, ne tla bi M prvi zavedal, da ima kaj dobička <>.1 tega. Kjer obrnemo list v knjigi zgodovini in čitamo, povsod najdemo, tla so bili v zvezi zasužnenja vedno koraki dobička. Ta dobiček pa naj je že potem prišel v bisago katoliških, mohamedskih. budistskih — popov, ali pa "svobodomiselnih", heretakih — kapitalistov. Samo izrazi duševne ali gmotne svobode u* spremene stvari. Treba je t^rei realnega boja za realno Živ-Ijonje. iz kterega ima odsevati svoboda vewti in dnha. To se pravi, piMfet je treba osvoboditi po-! torn telesa iz gospodarske sužno-' «di. kajti dokler je zasužnjeno te-1 lo je zaman pričakovati svobod-' ne inisli, ki naj bi pomenila vmes kaj več kot smrt. Trdimo lahko — vzeto Realno — da se svet lahko "osvobodi" otl dogem, ki so jih postavile razne cerkve, vzlic temu bi pa to še vedno ne pomenilo osvobojenja iz gospodarske sužnosti, če bi se boj direktno ne nanašal na to u-prašanje. V očeh socijalizma ni torej tak "idealen" boj za svobodno mišljenje ni^ druzega, nego izraz liberalizma v najožjem smislu besede — če se ta boj ne izvaja potom programa, ki ima vsebovati poleg »vobodomiseljnosti: razredno čustvovanje ter načrt realnega boja iz gospodarske sužnosti, kar pomeni ob enem tudi svobodo duha. Videli smo, da je treba za osvo-bojenje misli voditi realen boj na gospodarskem polju, če hočemo, da ne doživimo farse. Sicer je svobodna misel in svoboda le prazna fraza. Svoboda in svobodna misel ne more pomeniti samo za nekaj ljudi, ki tiče slučajno v verskih dogmah, ampak za vse ljudstvo, ki se hoče osvoboditi iz gospodarsko sužnosti. Zakaj bi ljudem pripovedovali v kakšnih verskih zmotah da žive, poleg pa molčali o gospodarskih zmotah, ki so predpogoj drugim zmotam in v kterih dan na dan umira na tisoče ljudi. To da človeku misliti; kajti na dlani je. da se taka svobodomiselnost kmalu pokveči in se jo suče po svoje, kakor komu bolj , prav pride. Sadovi se semtertje že kažejo. Svobodomisleei se danda-ines (zlasti v Ameriki) nazivljejo tisti, ki menijo, da se za to krin ko-lahko skrivajo, kadar se jim gre za dobiček. Pod tem geslom umevajo, da se svoboduo zavija resnico, laže, zabavlja, blati, "kritizira" in kdo ve kaj še vse. Tako se izkorišča namen svobodne misli v najgnusnejše svrhe, da se zadosti najnižjim človeškim inštinktom in vse to se da potem ljudstvu kot merilo svobodomi seljnega čustvovanja za duševno hrano. Seveda za taka dejanja niso od-govorni tisti, ki imajo druge pojme o svobodomiselnosti in ki jim je boj za stvar in ne za nizkotne instinkte posameznikov v današnji družbi. Svobodno misliti nikakor ne pomeni, da lahko eden stori na svojo pest, kar se mu zljubi; svobodomiselnost ni liberalizem pa tudi ni absolutizem. Svoboda ne zapoveduje, niti ne brani storiti nekaj; — ima pa v sebi lastnost maščevanja, ki pride iz nje rav no tako svobodno ,kakor svobodno jo kdo prelomi. Svoboda in svobodna misel, o kteri mislimo mi, pa ni fantom, ampak je del življenja, s kterim imamo deliti. In ker imamo deliti ž njo, jo moramo tudi poznati. Svoboda, ki ne služi vsem enako. ni več svoboda: treba nam je torej uka, da jo spozravamo; ali bolje: treba nam je uka, da spoznavamo sami sebe, kajti kakršno svobodo si bomo ustvarili, tako bomo imeli. Trdimo toraj, da je gospodarska svoboda pogoj duševne svobode. In ker je temu tako — nam je gospodarski in politični boj toliko vreden — Če ne več — kot boj za osvoboditev duha. Rabite premog? Rabita drva? To yam najboljše in najhitreje preskrbi Frank Udovič, EKSPRESMAN 539 W. 18th Street m CHICAGO, ILL. Prevaža poh &tvo* premog, drva in drugo. Oglasite *e pri njem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. Ali se selite? Dr. W. C. Ohlendotf, M. Zdravnik sa notranjo bolezni ln ranocolnlk. Isdravniika preiskava brezplačno-« dati je le sdavila, 647 in 649 Blus I| Ave.t Chicago. Za dne ure. Od 1 j i -""--!»«. »JU l- UH. VAJ 1 | . >1. Od 7 do 9 sveder. Izvan Ohi iveči bolniki naj pitalo slovenski popo iiveJ Najboljše in najfinejše obleka so po nizki ceni na pro pri H. 8CHWARTZ, 16—18 N. Halstod St., Chid Velika zaloga klobukov, Čepic, vljev, perila in kovčekov. i ! Kdor kupi za pet dolarjev, d darilo. Aka hočež dobro naravno viao s oglasi ae pri JOS. BERNARD. 620 Blue Island Avenue Telefon Canal S42I CHICi Pri njemu dobil najbolja kalifor aka in importirana vina, I. STRAUB URAR 336 W. 18th St., Chicago, Ima ved jo zalogo ur, veri lie, p« nov in drugih dragotin. Izvršuje | vsakovrstna popravila v tej stroki zelo nizki eeoi. Obiičite ga t Drnitvene regalie, kapo, prekoran« bandera itd. za slovenska društva najbolje pre4 Emil Bach m a 580 So. Centre Ave., ■ Chicago, Najbolje in na ji ne je obuvalo kup pri John Klofi 631 Blue lslaok in druge bolezni. Preiftče in svetuje zastonj. DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST. CHICAOO. (Med. Randolph in Lake St.) Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop. Domača oštarija. ' Podpisani naznanjam, da toči« i turno domače vino in dobro pivo. t Na razpolago imam tudi prostanf DVORANO j za veselice, za svatbe in seje. Za obilen obisk se priporoča FRANC CEH, 568 So. Centre Are. Chfei Halo, Johny! Kje ai pa bil včeraj?' Saj vež k je, t kjer je največ zabave. AliSenev« da je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 590 S6. Centre Ave., Chicago. V slučajih nesreče Izvijenja udov, ako skoti kost Iz svojega ležiftta Itd. rabite takoj Dr, R1CHTERJEV Sidro Pain Expcller, On sufti, ztlravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno domain skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na eti-/F\ keti. V vseh lekarnah jk> 25 iu 50 centov. F.AD. RICHTER&CO. 215 Pearl Street, New York. POZOR! * SLOVENCU POZOR! SALOON s modernim ke?lji&en Sveže pivo v sodčkih in »buteljkah in druge raznovrstne pijače Fer unijake smodke. Potniki dobe čmIjio preno čižče za nizko ceno. Postrežba točna in isborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča M A HI IN POTOK AR, 564 SO. CENTER AVE., CHICAOO M. A, Weisskopf, M. D, Izkufren zdravnik. Uraduje od 8—11 pred poldne in od H—M sveeer. 885 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Ohieago. 111 Jože Sabath advokat in pravni sastopnik v skih in clvlnih zadevah. Pišite slovenski! 1628 1638 Unity Building, ] 79 Dearborn St., » hieafa, Res. 5155 Prairie Ave. Phone Drezel 7271. * * eopotd ODVETNIK v kazenskih in *eivilnih za< « * Vuto Phone 6065. Office Phone Main 3065 Residence Phone Irwing URAD: 27 METROPOLITAN Severozsp. t>gel Randolph in fk Salle nlice Stanovanja: 12f7 Sheridan Roa# Pristno domače CATAWBA . ...........70—7fte BELO VINO...............flod RDEČE VINO............. 50C RDEČE STARO VINO 40C RMENO VINO....... 58C i Poaoda prosta. Te cene veljaj jemalcem od .">0 galunov n i;>relr kot 50 gH In no v ne ne pošilja. ^ šiljam proti predplačilu ali po (V po vsi Ameriki. Priporočam se rojakom tudi ta t I« po u reje me gostilne r isbl pijačnml in z vedno pripravljeni! stim prigrizkom. Za dobro in točno poatre>ho, tudi za pristnost vina jamčim. JOSIP ZALOKAl 899 Edison Road N. E., Členi 'i.^.JJ.. . ..... .i..., 1, '« aJh, m . h . ; JU /1. f^,. [2IVLJENJA BURZOAZIJE. L kdo miili ali ljubezen do f blttnj «g». f Lr^mik: — Slabi čaait L ju I L^r: — Shfb pcmel! 8vet pre-Cyniira! Treba bi, da He po U kolera, onda bi «e nekaj za- »ficir: — Skoro eel vek samo PI Kako »e naj proslavim., trgovec: — Da mi bog da to d« moj sosed bankrotira Mobil bi si vse njegove odje» Kmet:.— Kakšno prokletstvo! Ljjg je prevee rodila! Kako |7iovfk potem proda kak pri L|c is dobro ceno !! Advokat: — Neumen in mrtvi Ljudje se ne pravdajo! Kje [ f zameni denar! Plkovnik: — Ali! Kako bi lepo ^obro bilo, da je narod na vse It neumen in zabit! Ali bi ne Lqio živelo v imenu božjem in UvAte device, matere bogoro- Policaj: — Oil česa bi jaz živel, bi na zemlji ne bilo lopovov! trni hi jaz satu moral biti lo- Ik" Deltvec: — K vragu takovo ž.i-jenjr! Dela nit denanpk ni, krulili! Da bi bog dal le kak velik jtr ali potres! . o! Tu imate nekaj istinitih i, i i kterih si lahko sesta \ ite, lbralci, popolno sliko današ sveta. dvoma je i to verska sli-. . Ljudje molijo boga, da bi ravi, a zdravnik in lekar-iele in morda tudi idihuje bogu, da bi poslal bolezen ... »bar ni želi čim več mrliče v krvolitja . . . Trgovec bi ičil soseda-trgovca . . . Pone more drago prodati ijih pridelkov, zato se jezi in inja, da povsod dobro obro-je trg pro poln živeža . . . t mrzi ljudftkP mir — rad se ves svet tožari . . . Do-k si želijo ljudje znanja in izo-»be, stremi duhovnik za tem, bi bil narod vedno bedast in •čji, kakor je bil pred tisoč L .Policaj se boji za svoj rttnek če bi ne bilo lopovov, te bilo treba tudi policajev; o si želita policaj in žandar, da' nikdar ne zmanjkalo zločiri-F. : . Delavec je brez dela; ni-kaj jesti, nima se v kaj obleči, ta kje spati. Ni čuda, da si že-rtrašoih katastrof: požara, pott. povodnji itd! Po požaru, aresu je dela dovolj! . . . Čaka'je ljubezen do bližnjega, je temeljni princip krščanstva današnje civilizacije!!! ijubezen do bližnjega — kolona laž. laž in zopet laž! Wek ni danes človeku človek. *ek je stvar, blago, ki se mora izkoristiti — zavreči — poga-'t— uničiti! Obstanek enega toji v uničenju drugega. Bo-tvo enih obstoji v bedi drugih. Ijenje enega pomeni smrt dru-w . .'' . . In tako bo zmirom. ierbodo ljudje stremeli za pri-oiin bogastvom, dokler bodo amniki ali partije kupičile ka »1 le zase. Resnična ljubezen do bližnjika človeka - vznikne le tedaj, ko svet ena velika organizacija, žina. ko bodo ljudje delali jwnno. kadar bodo vsi ljudje jvgi in vsi lastniki — kadar se En družba uredi po načelih ma. lir—•- MULA. vozi, vozi, vozi! . . . Ma, vozi! — bi drugo! Od zore do mra-dan na dan. *mo vozi! Kaj pa si za drugo, rPORO. Ob priliki revizije S. N. P. J. nabrano pri Martinu Pot o kar ju $5; Nabrano na Hanketu oh priliki pet letnice 8. N. P. J. $UJM»; dolnji rdeči na Banketu $3.11. — Vsem iskrena zahvala! Brez želodca. Mnoge operacije so dokazale, da more človek nekaj časa živeti tudi, če se mu odvzame želodec. Toda, kakšno življenje ima tak človek! Zaveda se ga le malo, ko ne more jesti brez bolečin in drugih neprilik. Človek z bolnim želodcem je docela podoben človeku brez želodca. Dokaz, kako važno je, im*?ti skrb na najmanjo nerodnost v prebavijanjtt. Kakor se o-pazi sprememba v apetitu in telesni moči, je takoj rabiti Triner-jevo zdravilno grenko vino, ktero stori, da prebavljalni organi pravilno delujejo, osveži ves telesni sistem, naredi čisto in bogato kri, kar poživi vsak del našega telesa. Uživajte ga kadarkoli rabite dober želodec. V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 So. Ashland av., Chicago, 111. SLOVENSKO-ČEŠKO-HRVAT-SKO POMOŽNO (stavbinsko) DRUŽTVO otvarja v pondeljek 3. maja svojo drugo serijo v društvenih prostorih pri g. Martin Potokarju of>4 So. Centre Ave., ogel 17. ulica, kjer se vrše redne seje vsak pondeljek zvečer. Denar se posojuje na male obresti brez nadaljnih stroškov v najkrajšem času. Delnice po 25 centov. Dobijo se v društvenih prostorih ali pri u-radnikih: George Mamek, predsednik, 581 So. Centre Ave. Joseph Šiman, tajnik, 570 So. Centre Ave. Martin Potokar, blagajnik, 564 So. Centre Ave. Frank J. Petru, notar, 591 W 18th St. Slovensko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka, 9 Albany St., N«w York. N. Y. Neglede kako majhna je leoča v kteri živiš, toliko prostora bo vedno, da postaviš v njo stekleni co Anchor Pain Kxptller. Trga nje, onemoglost in druge pritikli ne pridejo nakrat — in tO je pri potnoček. 25c in 50e. Sveti kruh in fino pecivo dobite vedno v hrvatsko slovenski peksrui Curiš i Rad&kovič 623 So. Throop Street Vosi tudi ns dom CHICAGO Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St.. La Salle. Ill Učite se angleško! Brez znanja anglešaega jezika ni napredka v Ameriki; to zna vsakdo Zlasti je neprecenljive koristi za delsvca, ki se mora pri angleških podjetjih boriti za svoj kruh. V Chieagu smo pred kratkim odprli slovensko angleško šolo, kjer učimo na podlagi slovenščine pisati. Citati in govoriti angleški jesik. dola traja v»ak pondeljek, sredo in petek od 7 dor9Vs sveCer na 587 8o. Centre Ave. v nekdanjih prostorih slovenske čitalnice. Šolnina stane $3 na mesec. Rojaki v Chieagu. kterim manjka znanja an-gleščine, pr.dite in se vpišite. Učimo tudi ienake. Za rojake izven Chicago imamo ponebrti tečaj; učimo jih pismenim potom in to po najnovejši in jako praktični metodi učenja. Natančneja pojasnila pošlemu vsakemu na zahtevo. Rojaki, učite se angleško! Slovensko-angleška-korešpodenčna šola, VABILO NA MAJSKO SLAVNOST ktero priredi SLOVENSKI SOC. KLUB, štev. 4 V LA SALLK. ILL. DNE 1. MAJA * % to na soboto vtčer V prostorih sodr. Val. Potiska. 1237 Main Str. Na programu bodo govvri, petje in ples. Za govornike je preskrbljeno o*l mednar. stranke v Chieagu. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K obilni udelfcbi vabi ODBOR. i Vabilo na majsko slavnost ktero priredi Slovenski socialistični klub št. 1. * družbi s ženskim klubom "Proletarka" na severni strani Chicage v dvorani št. 367 Grand Ave., in Ada St. V SOBOTO, 1. Maja 1909. Na programa: govori, deklamaoije, j»etje in ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Rojaki k West Side naj vzamejo (Vntre Ave. karo s ktero naj se peljejo do Grand Ave. Od tam je treba hoditi še dva blocka proti zapadli (west); ravno nasproti dvorane je "Neekel Theatre", tako da je lahko najti prostor. Rojaki-delavci, vsi nS delavsko prvomajsko slavnostt VSTOPNINA 15c. — DAME V SPREMSTVU PROSTE. Dp. Wm. A. Lurle, IZKUŠEN ZDRAVNIK. • Uraduje: Anda's Druir Htore, 611 H Centre »ve., < rt 11—12 t»o dnevi. Drugi urad: 100 M te St., Room 210, od 4—5 uie popoldne, izvzem&i nedelje. Stanovanje: 1346 W. 22nd Street. Telephone, Canal 859. Znamenita ponudba. Izvrstne wste otroških voslčkov po 83.95. Cena, ki odgovarja po|>olno delu te vrste. Vozički so lični, streha in cela konstrukcija'se da zlotiti skupaj. Streha je izdelana iz dobre kote. Barve «u različne: črne, rmene ali mo dri k s ste $fl..">0 i.n............♦S.05 Popravimo kolesa na vožičkih z ro-Isurjevmi natečaji. JOS. KRAL. 417-419-421-423 W. I8tk Street. CHICAGO. ILL. Toil vse, gostilni podrejene pijač« Lnse priporoča rojakom m obilen obisk Poetretba točna in solidna. M. Lvbvifi 11 Fr. 978 West 1 N v h St., ChUago MODERNO OPREMLJENA 8LOVEN 8KA TRGOVINA Z JE8TV1NAMI (GROCERIJ A.) Najboljši rit, kava, čaj, moka itd., sploh vsakovrstno domače in prekomor sko blago vedno svete po najniiji eeni na prodaj. Na zahtevo rasvatam blago tad na «lom, za kar nič ne računim. Joseph Kratky, 575 W. 17tli St.. Chicago, III. Izdelovalec najfinejših cigar vsake vrste. Na debelo in drobno. Fin» Opremljena Gostilna z najboljimi pijačami kaker z Atlas in Pilzen pivom, vinom in rasnovrst nimi likerji, dalje s smodksmi in pro stim "lunehom". Zastopstvo nsjboljlh parobrodnih črt; prodaja parobrodnih listkov in pošilja nje denarja v staro domovino. Postretbs točna in solidns. Mohor Mladič Novi prostor: 583 So. Centre Ave. vogel 18th St. Chicago, 111. POZOR! Mogoče kdo misli, ds v Cbicagi nI dobiti tacega mesa kot v stari domovini. Ampak to je zmots! Pri meni se dobi: domače klobase, domače suho meso, ilvs kokoši čist« kokoši in meso vse vrste. r< ne najnižje, blago najbolje. MIHAEL LACKOVIČ, 376 W. ]8th St., Chicago. Slovencem in Hrvatom! nasnanjasno, da ladeJujtfmo raznovrstne obleke t* uaJnoveJ*t*m kroju, linijsko delo; terpetno in lite« V zalofi imamo tudi razne droge potrebščine, k epa. daji v delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte si nsAo izlotbo. Z vsem spoštovanjem star raCTII Ni dobro in vedno preskrbljena z najboljšimi pijačami, unij-skimi smodkami in prostim prigrizkom. r\yA|*'itiA za društvenene seje, svatbe, UTvI flllly zabavne večere, veselice itd. o Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočava se vsem v miogobrojen obisk Šajnek & Hans (Narodna dvorana, prej Frank Mladič) 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO, ILL. G.Vokfliin 559 W. 18 St. Chicago. Popravlja dei-nike in pipe po primernih cenah. Pozir Rojtvj Slovfinci! Prevzel ?em na novo opremljeno go-stilno"TRIGLAV'*od brata Mohorja. Točim sveže pivo, domače vino in druge raznovrstne pijače, na razpolago imam moderno kegliSče in potujočim vedno pripravljeno prenočišče. Postrežba točna in solidna. Priporočam se za obili obisk. John Mladič, 617 So. Centre Av., Chicago, III. KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina i mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. Vsakdo LEPE SLIKE Mi vemo, da smo vetanu izdelati take slike, da jih eodete veseli Vi in Vaši prijatelji. jc izkušen fotograf, Sedaj smo v poloiaju fotogrsfirati ob večerih, a pomočji elektičnih azrnic z najboljšim vapehom. 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. Slovenci Pozor! I! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ MAMEK Ž51ST TZ, blizo 18. ul., Chicago V kratkem izide I Primemo delo dobiš le, ako si zmožen angleščine. Slovensko-angleška slovnica, Slovensko-angleški tolmač in Angleško-slovenski slovar. Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in jo dobiš pri V J. KUBELKA AND CO, 9 Albany* 8t , New York, N. Y. ZEMANOVO "GKENKO VINO", je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boles- !! nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJ1V LEK ZA MALO KRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodeČni grenČec.Tatra je izdelan« iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. B7 P M A IV 777 AI por Street, • Chicago, III. ALOIS VANA — i zdelo vate', j — sodovice, mineralne vode in raznih necpojnfti pijač. •2-84 Flak At. Tel. Canal 140S DR. F. J. PATERA % Ordinnje: na sevsrosah. vogla ASHLAND IN MILWAUKEE AVI od IS. do 8. ure ure svečer v po trtkih la petkfk. Telefon Canal 110. od r. d« torkih, i ■ wt" liliji J.IIHi, lilijupp^. ■ PROLSTAEIO > i < * Od blizo in daleč II — V naši republiki sopet gledamo, kako on nam moderni kla-tivites lahko oropa in dere vse ljudstvo. Prepovedano je dražiti splošno potreben živež z namenom oboga-tenja. Prepovedano je tudi hraniti sadež, kterega rodi zemlja v srambah, v ta namen, da ae ga postavi na trg, ko je ljudstvo sestradano. Tudi borzna igra je prepovedana, ako se gre za "kupčijo" s hranjenimi pridelki, ki ekzistirajo le na papirju. V avrho nadziranja priobčuje poljedelski oddelek v Washingtonu, D. C., mesečna poročila, koliko obeta žetev a kakšna je bila žetev. V normalnih razmerah se določajo žitne cene po žitni potrebi in žitnem preostanku ali prebitku. Vsa ta obrambna sredstva so v resnici za nič. Na borzi se ne "proda" le desetkrat toliko žita, kot se ga pridela, ampak borzni špekulan-tje se .tudi ne zmenijo za vladne izkaze in odredbe. To je dokazal Patten, špekulant s pšenico, ki je podražil pšenico, da je groza. Poljedelski minister je nastopil energično in dokazal s priočbami, da je bila žetev normalna, da Patten ni opravičen dražiti pšenice. Poljedelski minister ne bo s tem dosegel nič. Saj je Patten izjavil cinično, da je pripravljen za boj. Milijonar Patten- se ne briga, Če ljudstvo plača po pet ali deset centov funt kruha. Njemu se gre, da s podraženjem pšenice "zasluži" zopet nekaj milijonov dolarjev. • • • — Mednarodna gonja proti Častni, ekspredsedniku Venezuele, je delo mednarodnih tatov na debelo. Dokler je bil Castro predsednik, je konzekventno zastopal načelo, če se v Venezueli krade, ne sme nihče drugi zvrševati ta posel kot on in njegovi prijatelji; da bi inozemci smeli krasti, posebno Američani, se mu je pa zdelo odveč. Vsled njegove odsotnosti in kasnejšega odstavljenja so se razmere za inozemce obrnile na bolj« 'še. Zdaj, nakrat pa hoče Castro nazaj v Venezuelo. Seveda bi lahko Castro zopet čez noč postal predsednik. Gotnez, sedanji predsednik, kterega so podkupili ameriški kapitalisti, je oseben prija telj Castra. Gomeza so tuji kapitalisti plačali dobro. Ali Gomez je omah ljiv, posebno, če je treba nastopiti napram Castru. Tujim kapitalistom bi se ne godila dobra, če bi se vrnil Castro. Ameriške korporacije so radi tega skozi ameriško vlado spravile po konci vse kapitalistične države, ktere se je dalo doseči. Radi tega smo doživeli, da Anglija, Francija in še celo mala Danska gonijo Castra od mesta do mesta kot kakšnega vagabunda. Castro je — kot pravi Ljubljančan — " pošten kot Lahov koš, ki je nosil sedem let kontra-bant." Vseeno je pa več simpatije vreden, kot pa tisti ljudje, ki so zdaj provzročili gonjo proti njemu. * • • — Da so trusti pre potreb ne naprave, se hoče s tem dokazati, češ, da trustjanski način pridelovanja olajšava produkcijo in zaeno pri- 4 delek poceni. Vse je to velika laž. Vsak trust vniči tisoče samostojnih izdelovalcev, zaeno pa podraži tudi pridelek, če nima konkurenta. Tudi za špekulacijo z žitom na borzi se trdi, da je potrebna. V resnici pa ta špekulacija prisili kmeta, da proda žito pod ceno, z druge strani pa dere konzumen-te. Truste in špekulacijo z žitom pa zagovarjajo eniinisti ljudje, ker je oboje ugodno za milijonarje. Pod raze nje pšenice po Pattenu pa še dokazuje, da je liberalni manšesterski nauk popolnoma napačen, ker uči, da je nemogoče, da bi človeška volja in vpliv nadzirala žitni trg. Milijonar Patten je dokazal, da je teorija manšesterskega nauka napačna, kot so druge skui-nje pobile druge teorije tega na-nka druga za drugo. Predenj je maniesterski nauk prišel do velja ve, je bila špekulacija za podra-ženje živil hudodelstvo. Danes se pa smatra to umazano špekulacijo za umetnost, za ktero plačnje-jo troške vsi narodi. Prišel bo čas...! Spisal Jože Zavertnik. Sedem let je skoraj minolo, odkar je Matej zapuatil Trst. Danea zopet stopica zamišljen po tržaških ulicah; lahka severozapadna sapica pila okoli vogalov in čiati zrak. V mestu je vse tiho, vtihr nil je šum ropotajočih koles težko obloženih tovornih voz. Tudi v luki ni slišati .rožljajočih verig in cvileČih saiuotežnikov in iz tvor niških dimnikov se dviga le lahe-le in siv dim. Delavci hite mimo njega v praznični obleki, na kteri imajo pripet rdeč klinček. A Matej vse to ne vidi. V misli zatopljen obrne 8voje korake od trga della Caserma proti cerkvi "Pismo ni bilo malce — — — ampak surovo je bilo!" ae je zgražal kanonik. "Ljubi kolega, vi ste pozabili, kakšno pokorščino in spoštovanje morate skazo-vati njegovi kuežjokofovaki mi-loati /" "Novo, nisem nič pozabil. Potrpežljivost sem zgubil. Mislil pane, luknjičave in airgaue obleke. Korat ae nikoli ni brigal za avet in politiko. Tudi a teologijo ae je pečal le praktično. Podučeval je kmete, kako je treba živeti dos-tojno. * V njegovi prijetni sobi stoji star, obrabljen divan. Korat ae vaede le redko kedaj nanj. Po na- sem , če ne opravim nič z lepa, vadi rabi še bolj obrabljeno na-j bom pa poskusil z grda. In men slonjačo. Na divanu ima razvršče- se dozdeva, da sem ukrenil pranih nekaj debelih teologičnihfol- vo! In korat je namežiknil kano-jantov. Za to je menda ta kos po- niku. hištva tudi namenjen. Med knji- "Nikar si tega ne domišlajte, garni je tudi večje delo o Aasto- gospod kolega," je ugovarjal ka-ralni teologi jii, s kterim seicorat nonik." Nisem prišel, da bi uatre-kaj rad pobaha. "Za to knjigo sr«l vaši želji, ampak da konsta-sem plačal 20 gld. in 4 gld. pa še tiram fakta." posebej knjigovezu," tako je ko- "No, le konstatirajteI" je rat rad pripovedoval. Ti podatki spregovoril korat in se smejal ka- in ime lastnika so tudi zapisani noniku. sv. Antona. Pred sedmimi leti jej natančno na platnicah. Drugače Kuharica je mejtem postavila hodil tudi to pot, ko je odhajal iz pa zgleda to delo tako novo, da steklenico vina na mizo. Gospod Trsta, da vidi zadnjič historična tla, ktere je močila proletarska kri in da na tem mestu priseže, lahko rečemo, da korat ni nikdar kanonik Dobrojed je spraznil na-druzega čital kot le naslov. glo dva kozarca in dejal: "Kon Zdaj, že dve leti sem ni bil ko- štatiram, da vam ore dobro. Vaša da bo ostal zvest vojak velike me- rat pri trdnora zdravju. Noge so fara je majhna, in oskrba duš, dnarodne proletarske armade, ki pešale, "preklemanske noge niso vam ne daje mnogo dela." bije dan za dnem boje z buržoa- nič prida," kot je korat večkrat "Ali menite z oskrbo duš vas, zijo za preporod današnje človeš- sam dejal. Že večkrat je vložil ali celo faroT" je vprašal zveda-ko družbe. j prošnjo na konzistorij v Ljublja- vo korat. V luki se je oglasila parna piš- no, da bi mu dodali kooperatorja "Seveda, farol" čalka malega parobroda, ki vozi v pomoč; kajti "giht" ga tako "Ah, tako! Potem še pojma ni-med Trstom in Koprom. Matej se muči, da ne more hoditi. Konzis- mate o ti stvari!" rekel je korat je zganil, pogledal je kviško, kot torij je pa ostal gluh za te prdš- in udaril s svojo koščeno pestjo ob bi se prepudil iz težkega spanja, nje; dovolil je koratu delati in mizo. "Ali veste, kako daleč je Stal je pred cerkvijo. pošiljati toliko časa prošnje, da zadnja bajta, ki je v ti fariT Pet "Ha," zamrmral je poluglasno, »e mu je pretrgala nit potrpežlji- ur! Ali res mislite, da lahko še "to je mesto, kjer je počila prva vosti. hodim tako pot t" salva. Tu, tu so ležali moji vbi- Ker na svoje uloge ni dobil ko- "Seve, z vašega stališča, cenje-ti tovariši, ktere so usmrtili uni- operatorja, se je korat Martin ni kolega, ste v pravem! Hm, da formirani morilci — proletarci v Kralj nekega dne vsedel in vzel t- ali pomislite vendar, da mora-pisanem vojaškem jopiču, da ču- veliko polo papirja, na ktero je te ponižno spolnjevati v prvi vr-vajo in varujejo koristi omehku- napisal pismo knezoškofu v Ljub- sti odločbe vaših višjih!" "Torej naj grem jaz h Kruin- pirčevem Tonetu t" je boječe vprašal kanonik. "Ne bo drugače. Če bolnik zahteva versko tolažbe, se mu jo ne sme odreči. Pa naj bo Krurapir-čev Tone, ali pa kdo drugi." "Ali ta človek ima delirij," je ugovarjal kanonik. "Ali ni to bolezen t" je vprašal korat. "Je že res. Ali povedali ste mi, da ste šli večkrat k njemu zastonj ..." "Mogoče je pa zdaj resno bolan! Krumpirčev Tone se hoče spovedati, ker ima delirij, ker je to bolezen in ker se boji kazni na drugem svetu. To je kes. In versko tolažbo se mu ne sme odreči "To je pa že preveč!" "To ni nič od več. To je oskrba duš v planinah." "Vi mislite, da naj res grem ob ti vročini ..." Gospod kanonik je boječe gledal skozi okno. Na horizontu so se zbirali viharni oblaki. "Seveda, da mislim — "je odgovoril korat. "Ali prevzamete vr odgovornost, če se Krumpirčevem Tonetu kaj pripeti. Pri deliriju človek nikdar ve, kaj se lahko zgodi.' V kanonikovih možganih je nastal hud boj. Kaj mu je preosta-jalo druzega, kot oditi na težko pot. Vendar mi mogel samega sebe blamirati pred hribovskim duhovnikom s tem, da bi komu odrekel dušno tolažbo. "Nehajte!" je zarentačil koi rat. V mestu ne razumete našega ,dela. Kaj pa vi veste o oskrbi duš v planinah? Vam gre dobro. Vi vladate duše iz pisarn." "Prosim, ljubi kolega!" je rekel kanonik, ki je postal rdeč, žene in gnile buržoazije." jlano. Pisal mu je ostro pismo, v Pogledal je doli ob kanalu, kterem ni bilo besedice o dolžni Tam od Corsa sem je marširal v pokorščini. prvi vrsti stavkujočih delaveev, Koratu je odleglo, ko je pismo ko se je doigrala žaloigra pred oddal na pošti. No, zdaj bodo v cerkvijo. Tovariši, ktere so zadele Ljubljani saj vedeli, kako da je. kroglje iz repetirk. so mrtvi. Ali Minolo je več tednov, ne da bi tržaški delavci ne bodo pozabili bil dobil odgovor iz Ljubljane. Še kot kuhan rak. tega strahopetnega umora. Vojna zmenili se niso več za njega. Ma- • • je pričela in neumnost je govori- gari, če je vprav nastopil surovo.! * ti o miru med delavskim in*pose- In danes je starega korata zopet V l-em trenotku se je oglasil dujočim razredom. Delavci so v držalo v nogah. Sedel je v naslo-i zvonec v vežl- Kanonik se je zge-ti splošni stavki spoznali svojo njači in noge je imel zavite v o- 0,1 nervozno. Korat je dejal kra-moč. Zmagali so in imeli so žrtve, dejo. tk<> "aha". Potem je pa slušal ker so bili preslabo organizirani Zunaj je bil soparen, poleten Pazno Da ^P01 v veži> 1Z ktere in izurjeni v gospodarskih bojih. dan. Morda dobimo, nevihto, je Je stopil mah hlapec. Kako se bo to vse spremenilo, premišljeval korat. Kedar se je '/Kaj 1)H Je?> vprašal je Korat. ko bodo vsi delavci organizirani, pripravljalo k nevihti, ga je "Gospodar me pošilja," je po-ko bodo za seboj imeli zgodovino "giht" mučil preklensko. rodalf hJaP<*- "Slabo mu je zo gospodarskih in političnih bojev. V veži je zapel zvonec. Kmalu Milijoni izvrstno organiziranih na to je kuharica odprla sobina r "Ali se je spet napil?" je vpra delavcev bodo stali nasproti pes- vrata in vstopil je zastaven du- korat. čici kapitalistov — zajedačev, ki hovski gospod, danes žive o žuljih in sragah de- Bil j§ star kakih petdeset let. lavnega ljudstva. Bog, denar bo Fin in eleganten talar je pokri- zgubil svojo privlačno silo--val debelo telo. Obraz došleca je Prišel bo dan vstajenja za tlače- bil rdeč in napihnjen, drugače pa ne, oropane, gladne in bedne siro- dobrohoten. malte. "Hvaljen bodi Jezus Kristus! j Potrdl1 mova hlaPec- Matej se je obrnil na desno in je dejal došlec. "Kfll n* odšel proti delavskemu domu. Že "Na vse veke, amen!'' je odgo-od daleč je videl, kako hite de- voril korat in zvedavo ogledoval lavci v praznični obleki na ljud- prišleca. ski shod. Od vseh strani priha- "Vroče, je vroče 1" je zdihoval jajo krdela, da praznujejo delav- drugi. ski praznik, prvi maj. Na njih o- "Ne občutim vročine tu v so-brazih je čitati, da zaupajo v svo- bi!" je menil korat.. "Oprostite, "Da. Malo, ga že ima," je potrdil hlapec. "Ali danes je pa zelo slak." "Kaj je posebno preveč pil t" je spraševal korat. "Da, malo ga je preveč," je Kaj pa hoče Krumpirčev Tone?" "Spovedal bi se rad." "Ali nič druzega?" "Ne, gospod!" "Le pojdi v kuhinjo in reci kuharici, da ti da škodelico kave." Bog plačaj," je dejal hlapec io moČ. , da ne vstanem. Danes me zopet in zginil je v veži. Mateju je ob tem pogledu pre- drži v teh preklemanskih nogah. "Krumpirčev Tone bi se rad podila mirfel vse žalostne spomine Sedite!" je vljudno povabil doš- spovedal. Kaj pa pravite k te- mu?" se je obrnil korat do kanonika "Spovedali ga bodete." "Menite? Ali veste, kje je posestvo Krumpirčevega Toneta." "Ali jo daleč od tukaj?" "Ne preveč. Dobre tri ure je in ga navdala z veseljem: Prišel leča. bo čas, ko vstali bodo tisti, ki da- Zdihujoč se je prišlec vsedel. nes so še daleč od svojega cilja, "Prihajam iz Ljubljane in moje ktere verska tema in tiranska zlo- ime je kanonik Dobrojed." Ta-bnost držita k tlom. Ne bodo se ko se je predstavil obiskovalec, čuli težki in okorni koraki suš- "Eh, Dobrojed ste 1 To me vese-njev in tl^čanov; človečka druž- li!" je dejal korat. "Čital sem ba ne bo poznala pesni o bedi in vaše ime v duhovniškem šematiz-! treba lezti v hrib. Ali pot je sla siromaštvu. Prišel bo čas, prvi mu." ba. Krumpirčev Tone je vrag. Ta maj za človeški rod, dan vstaje- "Po nalogu knežjoškofijske mi ima delirij, ker pije kot goba. Ke-nja, dan svobode, enakosti in losti sem na vizitaci.iskem poto- dar ga drži delirij za vrat, takrat bratstva. , van in," je nadaljeval kanonik, se hoče pa spovedati. Pa naglo. ____hm — no, njih knežjoskofij- Takrat se boji pekla in peklenš- ska milost misli, ker sem že na čkov. Ali po spovedi takoj zopet potu, da pogledam, kako je pri pije, koine in igra karte. Bil sem vas. Da, da, tako." že tolikrat pri Krumpirčevem To- Naatala je kratka pavza. Kano- netu, da no seštejem teh potov, nik je kihnil. Korat je pa sedel v Večkrat zastonj. Kedar mu je od Korat. Poslovenil J. Z. j naslonjači ip se dobrohotno sme- leglo, pa se ni hotel spovedati." častiti jal, ne da bi zinil besedico. i "In vi ste vi selej šli, kedar vas je vpra- Že nad trideset let je gospod Martin Kralj, kurat, lo-j "Tako, tako, pogledate naj pri je poklical ta pijanec? kalni kaplan in župnjiski provi- meni," je pričel po kratkem mol- šal kanonik, zor pasel duše v oddaljeni planin- ku korat. "Tu ni treba pregledo- "Seveda. Kaj pa da," je odgo-ski fari na Gorenjskem. Z fa ran i vati mnogo. Saj vidite, kajto mi voril korat resno, je bil v tako tesni zvezi, kot zem- gre. Pomoč potrebujem, koopera- aTo je moja dolžnost. Ako se ljišča s kmečkimi bajtami. torja potrebujem." Krumpirčev Tone hoče spovedati, Ljudje so mu rekli korat. On "Hm, da. tako — " je pričel pa noče k meni, moram pa jaz k pa tudi ni zahteval drugačnega kanonik. "Vi ste pisali knežjo-' njemu!" naslova. Tikali so ga vsi, kot je škofijski milosti pismo — " ; "Morda, tudi danes ni resno on tikal svoje ovce. | "Da. Že pred tedni. Pa še ni- bolan," je menil kanonik. Korat je bil že sedemdeset le- sem dobil odgovora," je menil' "Mogoče. Pa kdo naj to ve? ten starček, srednje postave in korat dobrohotno. Krumpirčev Tone sc hoče spove- suh. Pa saj tudi človek nima pri- "Saj ga tudi ne dobite," je ka- dati. Mogoče je enkrat v resnici 1 A ■*»•>« Mm A m . J d* tv - Mm A a. - J .k ^.1.1 — - A - - — - - 9 % % % S • M M mmm al * A mm od nonik rekel s povdarkom. "To pi j smo je bilo v takem — no, surovo, ložnoati, da bi se odebelil v Boga pozabljeni gorski fari. I Že leta nosi star, obrabljen ta-j impertinentno je bilo! Gospod ka^ lar, ki mu sega le do kolen in se nonik se je naslonil in gledal je blišči v vseh barvah. Rjava bar- j zgražujoče zlikovca. va sili najbolj na dan. Za korata1 "No, no. Malce sem že pisal je še dobro, da nikdar ne preko- preveč," je pritrjeval korat. 'Ve- rači mejo svoje fare. Morda bi i- mel še sitnosti radi njegove zakr- potrpeŽljivoat. • ste, vsake ovce tudi mine enkrat resno bolan." "Kaj naj pa atorimo?" je vprašal kanonik nervozno. "Temu se lahko odpomore," je dejal korat. "Hvala bogu, da ste tu, gospod kanonik. Da ne moram danes h Krumpirčevem Tonetu, uvidite lahko sami. Komaj bi prišel s stola do vrat." In če sc Krumpirčevemu Tonetu res kaj pripeti, če se zve, da je težkemu bolniku, morda umirajočemu odrekel versko tolažbo, bi imelo to za njega slabe posledice. Škodovalo bi njegovi karijeri, če bi ves dogodek prišel kasneje v socialistične časnike. Pod vodstvom hlapca je odšel kanonik h Krumpirčevemu Tonetu. Bila je slaba pot. Po debelih licih je drl kanoniku pot s čela. Xa poti navkreber ga je pa davila še naduha. Domišljal si je, da ga mora vsak trenotek zadeti kap. Hlapec je pa stopal tudi tako brzo, da ga je moral kanonik večkrat prositi za božjo voljo, naj ne hodi tako hitro. Nevihta se je tudi bližala. Ko je bil kanonik sredi pota, je pričelo: dež, grom, strele in toča, vscl n^vskriž. Nikjer nobene strehe, posamezno drevje in kamenita pot. Gospod kanonik je na tihem preklinjal dan, ko je prvič stopil pod streho tega korata. Pridušal se je, da bo v prihodnje vedno glasoval za nastavljenje pomož nih duhovnikov, kjer jih bodo zahtevali. Ker drugače zna on ali pa kteri drugi gospod iz Ljublja ne zopet doživeti kaj takega. To je strašno. Najprvo se človek peče na solncu. Zdaj pa moker do kože. Tudi niti ni suhe na njemu ob ti strašni nevihti. Saj lahko smrtno nevarno oboli, ali pa dobi "giht" za vse svoje žive dni. Preklemanski Krumpirčev Tone! Vprav danes mora imeti delirij! .... Bolj mrtev kot živ je prilezel kanonik na Krumpirčev dom vrh hriba. Mejtem se je zvedrilo. Žgoče solnce je zopet pošiljalo svoje žarke na zemljo. Na klopi pred hišo je sedel star kmet in pušil iz kratke pipe. "Kde je bolnik?" je vprašal kanonik. "Kdo!" "Krumpirčev Tone?" "To sem jaz!" "Kaj? Kdo? Vi? je zarezal kanonik. "Vi niste bolni." "Ne!" je odgovoril Krumpirčev Tone, "Zdaj mi je odleglo\ Ali hudo, hudo mi je bilo." "In pri takem vremenu vi zvabite človeka sem, češ, da ste hudo bolni. To je sramota," je jezno dejal kanonik. "Kaj?" je rekel Tone, kot ne bi hotel razumeti. . "Star pijanec ste," je siknil kanonik. "Zadel si," je rekel Tone. "Pijem preveč. Danes me je držalo, da sem mislil, da je po meni. Ali si morda ta nov komprator?" je Tone vprašal zvedavo. "Ne. kanonik sem iz ljubljene." "Lej, lej! Iz Ljubljane. No, za to si pa tako hud gospod." "Ali se hočete spovedati?" je vprašal kanonik ,ki se je zopet spominjal, zakaj je naredil to grozno pot. "Ne! Jega pa zdaj ni treba!" je hladnokrvno odgovoril Tone. "Ti ai mi preveč zopern. je bolj fajn človek." Kanonik Dobrojed ni čaaa pri Tonetu, kot ga za neobhoden počitek, kterega mu je Tone po odvrnil jezno. Navzdol je bilo atopati za njegu je bila vseeno te: pot. Debeli trebuh mu je del žave po strmi poti navzdol pol ure hoda od župnišfa j vjela ploha. Vatopil je pm in slabe volje v sobo. Ko ga je zagledal korat, nasmejal. "Vas je plačalo,,v Mokri ste, kot krščena mil' "Lahko je vam, smejati | ko vreme, taka smola," se kanonik. "Temu, kujonu, ni nič." "Nič! To je prav!" "Vi sedite prijetno v sob sem pa naredil taleb pot."l "Ej, to ni nič," je meni rat. "Zdaj poleti! Po zimi,j mi! Takrat pojdite h Tonet sneži in vihar nosi snežinke,i ne vidi roke pred očmi, in 1 ne ve, da mu pridrvi nasproj dičeva snežena plast. Taka lahko govori o težavnem j pa ne zdaj, če malo dežuje!" rat je potrkaval s prsti i slonjači. "Ali preobleči se i te takoj. Jaz imam še en sti laj v omari, kuharica bo pi hala vino. Ta vas bo pogrd' Minolo je komaj dva tedu korat, Martin Kralj je dobj operatorja. Kanonik Dobrq i pa zavoljo prehlajenja čut tedne sobo. To je zvedel pod roko. "Da, da mestjani," takoj droval, "so za nič. Če bi l jeda ne bila vjela ploha, bi i nes ne imel kooperatorja. vreme je bilo, grdo!" prit poredno nasmeje. "I Tone pa tudi ni najbolj ovca v moji fari. Če bi se' tako napil, da je dobil delil gospoda v Ljubljani še dai verjela meni. Zahvaliti se Tonetu in njegovemu delirij sem dobil pomočnika. Da. ds Bog se posjuzi včasih čudna tov, da razsvetli višje. Glej, še v sanjah ne bi mislil kaj ga, da bo Tone pregovor konzistorij!" , Nove socialistic zmage. Pri volitvah v mestne in < ne zastope, ki so se vršile mesee malone po vsi Tniji,i segla socialistična stranka če V8pehe: V MoKeesportu, Pa., je 1 socialist za šolskega nad« s 16.") glasovi proti 135 gli svojega nasprotnika. V townshipu CharlevoitJ je socialist izvoljen za coun pervisorja. V Laguna Beach, Orange ty. Calif., sta prodrla dvai lista v šolski svet z nadpok večino glasov. Sod ruga Conrad Hoffman Grover v Two Rivers, Wis izvoljena, prvi za aldeim! drugi v okrajni odbor. V townshipu Farmington, sta izvoljena dva saeiaiii rovnima sodnikoma. V mestecu Brainerd. Mil izvoljeni štiri kandidatje if petih na socialistični! tiketu:i Adolph Ousdahl za mayors bstali sodrugi za aldermane. dahl je zmagal z večino 86 | Lep napredek so dosegli listi v Milwaukee. Wis. Krnil Seidel je izvoljen al4 nom "at large" in pridobi dva nova mandata v mestne! stopu, tako da imajo sedaj listi v Milwaukee enajst a^ nov. Razuntega sta še u sodruginja Mrs. V. L Bel sodrug Fred. Heath v šolal Ravno poslednja dva sta največjo opozicijo od rnznfl| venih organizacij, ktere dobili podporo iz mest! skega fonda za svoje sekt le, a socialisti so se -temu uprli. V nedeljo pred so po katoliških cerkvah na tisoče imitarnih glasovi belim napisom "Citizens cialist Ticket": na volilni]^ pa cerkve poslale nad f>OOS ven na ulice, da so a citirali socialistom. Toda cerkveai pneži so bili le poraženi: Seidel je dobil 8555, docimj 1 .Citizen Anti-Socialist samo 7556 glasov. »J -J^iJteiLivMlk • , ^ . iif kl&tfti , v.7*