40. štev. V Kranju, 5. oktobra 1901. II. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. ^ceioletotamo**]^ za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Gorje ti, ubogi kmet, gorje! (Doj)is iz kranjskega okraja.) Naslov sem vzel iz « Slovenca*, tekst pa iz naroda. Kdor živi in trpi na kmetih, kdor ima priložnost poslušati našega kmeta, kadrfr govori brez bojazni, da ga ne sliši blagoslovljeni berič, vedel si bode razlagati gornje besede. Vedoma jih je zapisal, zlobno se smeje našemu kmetu blagoslovljeni valpet ljubljanskega škofa in plačani priganjač dr. Žlindre. Gorje ti, ubogi kmet, gorje! Navlekel si na svoje izmučene rame poleg neznosnih davčnih in drugih bremen še breme političnih lenuhov, sebičnih zatiralcev, neodkritih sebičnežev, podlih izkoriščevalcev in kar je najhujše — kup hinavskih, neodkritih, za vsak vzvišen čut nezmožnih — prijateljev! Bog nas varuj prijateljev, sovražnikov se bomo obvarovali sami, je govoril narod. Da, govoril je, a govoril je tako, kakor so ga naučili izdajalski farizeji. Kakor so govorile priče, zapeljane po svojem dušnem pastirju h krivemu pričevanju v znani goški aferi, prisegle in klicale pravičnega Boga na pričo, tako je gorenjski kmet, zapeljan po svojih, le od svetne duhovske gosposke diplomiranih božjih namestnikih govoril na jeziku krivo, v srcu pa čisto prisego, ko je svojo od duhovnika podpisano glasovnico izročal volilnemu komisarju. Navidezno ste zmagali, ali pridržali ste si vsaj to, kar ste imeli, vendar, verujte mi, da 6te sicer dobili glasovnice, odtujili ste si pa srca! Ko se je molilo za Brejčevo zmago, rekel mi je star kmet: «Zato molijo, da bi nam Bog dal še enega doh-tarja, zato pa ne, da bi izprosili lepo vreme.» Vprašam ga, kako bo volil. «Volil ga pa bom. Bogu smo se že tako zamerili, da nas, tepe z deževjem zdaj naj se pa še gospodu, bo pa še sedemkrat slabeje. Bog bo že odpustil, gospod pa ne. Če volim liberalca, ne dobim odveze, če odveze ne dobim, mi tudi Bog ne bo odpustil.» Quis ut Deus!? Kdo je kot Bog!? Največje čudo je, pravi Valvasor, da se slovenski kmet ne boji še hudiča. Kako blizu pa je čas, da se tudi Boga ne bo več bal! Takrat pa trikrat gorje Vam. Spominjajte se francoske revolucije! Ali niso takrat nivno od katoliških duhovnikov do kosti in mozga odrti in oglodani kmetje in delavci ravnotiste mase, ki so jim bile poprej po pasje pokorne, ravno tiste duhovne klale na posvečenih altarjih in obešale njihova rejena trupla na vrvi zvonov. Hoteli so nazaj, toda prepozno! Glava za glavo je padla, sto-tisoči so umirali pod morilno sekiro. Sami so si pisali svojo sodbo. Polagoma spisujete si tudi Vi, slovenski duhovniki, svojo, sicer ne smrtno, pa moralno obsodbo. Ni daleč čas, ko vam jo bodo od Vas do kosti oglodani in izmučeni slovenski kmetje in delavci slovesno prebirali, oropani najdražjega zaklada — svete vere. Sveta naša dolžnost je tedaj, da varujemo slovenskega kmeta gotovega propada. Dolžnost naša, ki še verujemo, da je en Bog in da je Bog pravičen sodnik, ki bo v svoji neskončni pravičnosti sodil ravnotako katoliškega duhovnika po zasluženju kakor preprostega kmeta, če ne stokrat strožje je, da ohranimo tega kmeta Bogu in samostojnosti. «Do tu in ne naprej!* čujte podli izkoriščevalci vernega kmeta. «Do tu in ne naprej* naj pa bode geslo za neodvisnost kmeta vnetih mož. Svaka sila do vremena! O IzgoJI šole. Tomaž Carlvle, ki je živel sredi minulega stoletja in in je eden znamenitejših angleških pisateljev, piše o iz-goji šole tole: «Kdo bi mislil, da je pouk človeka nekaj, kar bi se moralo zaradi njegove koristi ali iz kakega drugega razloga zagovarjati, kakor da bi pouk in izgoja ne bila večna dolžnost in ena najvažnejših potreb. Pouk in izgoja je nekaj, kar bi se ne imelo zagovarjati, dasi je v naših časih treba to storiti. Da se ljudem, ki ne znajo misliti, dasiravno bi mogli, podaja dar misliti, to bi bila prva naloga, katero bi morala izpolniti vsaka vlada. Ali ne bi bilo kruto pogledati, ko bi bila v kaki deželi večina ljudi pohabljena na telesu, ko bi imel vsaki tretji mož pohabljeno roko? Koliko krutejše pa je gledati, če ima duša zapečatene ali izumrle oči! Luč je prišla v svet, ali za te uboge kmete ni prišla. Šest tisoč let so Adamovi sinovi neizrečeno trpeli, se trudili, se bojevali proti temi, zmagali so tuintam; za kmete je bilo vse to zastonj ; 24 črk alfabeta je zanj še dandanes zagonetka, so zanj rune. Kmet hodi mimo njih, in ono duševno kraljestvo, katero so ljudje priborili s toliko težavo, ne obstoji zanj. 358 Stanje hranilnih vlog. 1,100.000 K. Rezervni zaklad: nad 31.000 K. registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje po 4^ odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 164—2 Lekarna „pri zlatem orlu" Ljubljana, Jurčičev trg 2 M. ph. Mardetschlager, lekar in kemik, J.SVOBODE nasi. 80—24 Čevljarski most. Kupite ali naročite po pošti iz ta lekarne sledeča pripoznana domača sredstva: Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K. Zelodečne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K. Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škaUje 1 K. Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kolo a 40 h. 60 h, 80 h. Fluid' za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K. Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Železo-kroglice v sladkorju ali oblatih delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K. Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu 6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za prašiče in konje v Škatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K. R. LANG, LJubljana (Kollzej) tovarna za modroce na p*f*M in po»te\)ftO opravo, sialog« pohištva, priporoma vsake vrste modrocev, posteljne uluge, zrcal, podob, otrotjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) is sobno opravo 54—28 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami po*]ja zastonj Ul poštnin« prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. ti I ■ i tovarna 53_28 8 Adolf Hauptmann v Ljubljani. £ 8 8 Uustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. *V *i» .-ti či\ ;L% .-»-. ;l\ ;l: ,-t\ v ;U. .-4-. fie. ,-t-. Najboljše najcenejše in najhitrejše kosilo in večerjo I J It napravi vsaka gospodinja iz »Ilirskih testenin* kakor so: nudelni, rezanci, makaroni i. t. d., katere so pa le zanesljivo prave v škatljah po '/» kg z napisom: • Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič, Ilirska Bistrica*. Zahtevajte iih v vseh prodajalnicah jestvin. Ne pustite se varati, da so morda druge enako dobre kot naše. 133—10 Cenike trgovcem zastonj in franko. BLED (Gorenjsko). 79-24 Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce. A. TschinkeM zet bjcjblj«r)eL Prva in edina domača tovarna cikorije, figove kaOe, keioditoiJ, kaodiraoeg« $adja priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—26 Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. stane za celo leto 60 vinarjev ved. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti i u p n e cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo, kdaja in zalaga konzorcij »Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Erien. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 360 Veroizpovedanje naj tudi goji in poučuje. Kako naj se uči vera? vpraša jezen radikalec. Ali naj se vadijo ljudje v liturgijah. katekizmih, da otroci vedno molijo vero, ali da se — kakor na Angleškem — 39 členov angličanske cerkve otrokom vedno trobi na ušesa? Prijatelji, zakaj ne gremo v Birmingham (veliko tovarniško mesto na Angležkem) ter si damo tain napraviti stroje, katere postavimo na vse ceste in vogle mestnih ulic, kjer naj noč in dan lajnajo te verske nauke? Ženij Birmin-ghama je v stanu napraviti take stroje. Pojdite v Birmingham, tisti zna napraviti stroje, ki bodo govorili litanije in verske zapovedi. Birmingham zna napraviti vse stroje, ki znajo vsako umetnost, katera je le mehanična. In kaj bi bili vsi ljudski učitelji, vsi duhovniki in vse cerkve v prispodobi s to železno cerkvijo v Bir-minghamu ? To bi bila cerkev, v kateri bi se za dva milijona funtov šterlingov (1 funt = 11 gld.) res kaj storilo. Naročite za toliko in toliko funtov šterlingov verskih zapoved, za toliko in toliko funtov šterlingov železnih župnikov, zagojzdite tiste dobro z zidovjem in neodvisno od sveta bodo ti pridigovali. Kjer je treba močnejšega glasu, napravite ventile stroja širše; vaš župnik pridiguje potem s primernim glasom, dokler mu daste dosti premoga, ne boji se nobenega in ničesar. Ali more blebetanje liturgij in artiklnov spraviti nebeški ogenj v kako dušo in jo spraviti iz zemeljske tmine do nebeške modrosti. Duša se užge le na duši. Prvo in zadnje, kar je treba pri verskem nauku, je najti človeka, ki je res veren, vse drugo potem samo pride, brez tega ni nič. Pred vsem je treba, da ljudstvo zna pisati in brati, to je priprava za ves drugi nauk, to je temeljni nauk vsega drugega nauka. Pobožno verstvo, vsi pobožni pridigarji, misijonarji naj se podvizajo, vlada naj stopi za alfabet z vsem ognjem in z vso spretnostjo in naj bo nestrpna v tej stvari, ki je bila čez 13 sto let pepeluška. Potem naj se postavi po preteku 10 let Anglež, ki ne zna pisati in ne brati, med največje skaze in naj se zaničuje dotičnega.* Te zlate besede veljajo tudi še danes za naše razmere! V Kranju, 5. oktobra. Državni zbor je sklican na dan 17. t. m. Nečuven škandal se je pripetil pri seji tržaškega mestnega sveta. Slovenski občinski svetnik dr. Rybar je šibal sklep mestne delegacije glede neudeležbe pri pogrebu pokojnega škofa Šterka. Povedal jim je nekaj bridkih resnic, kar je laške «junake* tako raztogotilo, da so s silo iztirali dr. Rvbafa in slovenskega občinskega svetnika Vatovca, ki je prvemu priskočil na pomoč, iz PODLISTEK. Iz neznanega vzroka. (Hrvatski spisal Bogumil Toni, prevel f P. L.) Zamišljena stopa po ulici. Štirinajsti dan je, odkar je brez službe. Kjer je še doslej bila, bili so ž njo zadovoljni. No, odpustili so jo. Treba je štediti, in nje niso več potrebovali. Iskala je službe na vse strani, vpraševala tuintam, a brez uspeha. In sedaj se je vračala iz neke hiše, daleč, gotovo iz predmestja. Reklo se ji je, da tam potrebujejo služkinjo. No, ravno pol ure prej so vzeli drugo. Zamišljena se je vračala. A v mraku ni opazila, kako so jo mnogi pogledovali ravno v obličje. Mlada je, lepa in —--— Nek gospod ji je sledil. Ona ga ni opazila. Pozneje pa se ji je približal in jo izpraševal razno. Prvi trenutek je hotela zbežali, ali on se ni ustrašil. Naposled pa mu je povedala ime in pripovedovala svoje težave. Ponudil ji je, da naj gre ž njim v bližnjo gostilno. Njega bi srce bolelo, ko bi ne hotela, da se okrepi. Obotavljala se je, a bila je gladna in žejna. In lakoto je tako težko trpeti .. . dvorane ob divjaškem kriku zbesnele galerije. Pač vcle-kulturen čin laške gospode. Volitve na Ogrskem so se pričele dne 2. t. m. Dosedaj je izvoljenih 203 liberalcev, 45 Košutovcev, 7 Ugroncev, ¿3 Slovaki in 2 Srba. Vladna stranka je izgubila 18 mandatov. Pri teh volitvah je tekla krt. Ljudstvo je razburjeno, tuintam je moralo poseči vmes vojaštvo. Iz Kine se je preko Trsta in Dunaja vračalo minuli teden 800 nemških vojakov domov. Sprejemali in slavili so jih kakor kakšne zmagalce. Ko so se pripeljali v Celje, so celjski hajlovci vpili: Die Ghineser san schon do! Dopisi. Iz Dovjega. Zadnjič smo čitali v «Gorenjcu» nekoliko črtic o našem občinskem gospodarstvu in delovanju kmetijske podružnice, danes pa hočemo omeniti tudi naše gasilno društvo. Lansko jesen smo imeli v vasi hud požar, ki je vpepelil tri hiše z gospodarskimi poslopji vred. Pri tej priliki je bilo samoobsebi umevno domače gasilno društvo prvo na licu mesta — žal — če moramo resnici na ljubo povedati, da se ni ravno uzorno obneslo. Ne bomo naštevali posameznih napak, katere so se opažale pri tej priložnosti, reči pa moramo, da tega ni toliko krivo moštvo kolikor načelništvo samo, ki ne skrbi za izvežbanje moštva. Celo leto pred omenjeno nesrečo ni imelo gasilno društvo nobene vaje. Gospod načelnik se je izrazil pri neki priliki, da se pri vajah preveč poškodujejo cevi. Le obžalovati moramo, da ni on vojni minister. Gotovo bi nam prihranil tudi vojaške vaje in z njimi veliko časa in denarja. Pa pustimo šalo. Vprašajmo ga le, ali se cevi bolj poškodujejo pri vaji, ki trpi le par ur ali pa pri gašenju njegovega apna, kjer je več dni skupaj tekla voda po njih? Mislili smo, da nas bode nesreča kaj spametovala, da se bo namreč v bodoče kaj bolj skrbelo za izvežbanje gasilnega društva, pa motili smo se. Čeravno bode konec oktobra že eno leto po požaru, pa nismo imeli po tistem še nobene vaje. — Ali je znabiti sedaj za nas škoda po ognju izključena? — Dalo bi se še marsikaj napisati, ker gradiva imamo še preveč, pa to naj za danes zadostuje. Gasilec. Iz Ljubljane, 20. septembra*). (Slov. akad. fer. društvo «Sava») je imelo dne 14. t. m. svoj sklepni oziroma prvi glavni občni zbor. Pozdravivši navzoče konštatuje predsednik teh. J. Krsnik sklepčnost ter na kratko poroča o društvenem delovanju v tekočem letu. Podrobnosti posnamemo iz tajniškega poročila, katero se je soglasno odobrilo. Notranje delovanje presega vobče *) Zaostalo. Utešila je lakoto. On jej ponudi še pijače. Bila je slabotna in od prvega kozarca se ji je porudilo lice. Zahvalila se je na dobrem delu in hotela oditi. Ali on ji ni pustil. In ona je mislila, da prihaja vse od dobrega plemenitega srca. Njegove besede so bile tako lepe, polne milosrčnosti. Bila je nepokvarjena, pa je mislila, da vsi ljudje govorijo kakor ona; samo to, kar imajo v srcu, kar čutijo v duši. In ostala je še pri njem — — — — * Drugega dne zvečer čakal jo je oni gospod v svoji sobi. Rekel ji je, da naj pride k njemu, da ji hoče pomoči tudi z novci, ako ne dobi službe. Ni prišla, čeprav se je je nadejal. Nekdo potrka tačas. «Evo je», reče sam pri sebi. Ali zmotil se je. Bila je raznašateljica novin. Prijel je za časopis, da bi hitreje potekel čas. Slučajno se mu je ustavilo oko na notici. Prečital je. V časopisu je bilo: Danes opoldne skočilo je z mosta v reko šestnajstletno dekle N. N. (a to ime mu je bilo znano). Hoteli so devojko rešiti, a bilo je prepozno, valovi sojo požrli. Vzrok samomora je neznan.* «Vraga*, reče on sam pri sebi, «meni pa ni neznan vzrok, kaj da jo je dovedlo do takega čina ...» daleko delovanje na zunaj, in to radi tega, ker se je društvo intenzivno bavilo s svojo preosnovo v smislu modernega dijaškega gibanja, katero preosnovo označuje soglasno odobreni društveni program, ki določa, da se raztezaj «Suva» potom novoutemeljenih svojih »podružnic» čez vso slovensko domovino (1), obsezajoča v sebi slovensko napredno dijaštvo — nenapredno, klerikalno dijaštvo v njej nima mesta (2), združuj tako dijaško mladež v ožje občevanje (3), prirejajoča po svojih podružnicah redne društveniške sestanke (4), ki naj po svojem prostem značaju utrjujejo oziroma ustvarjajo ožjo vez med preprostim narodom ter takozvano inteligenco. V tisto svrho služi prirejanje ljudskih veselic (G), s katerim naj se spajajo poljudna predavanja, koja vodi • predavateljski odsek Save* (7). S tem svojim programom, v prvo s točko (7), stopa tedaj «Sava» med bojevnike za razvoj slovenskega naroda. Da se konočno uredi društveni prokret, izdelal je odbor nov društveni poslovnik — prvo podlago preosnovo —, s katerim uvaja podružnice. Poslovnik je občni zbor sprejel, in se pred-lože spremenjena pravila vladi v odobrenje. V zvezi s preosnovo stoji vrsta predlogov, ki jih je zbor soglasno sprejel. Živahno notranje delovanje onemogočilo je za preteklo leto delovanje na zunaj. Zato zaznamuje »Sava* le «Savanski večer* 26. septembra 11)00. v areni »Narodnega Dorna», ki je donesel Prešernovemu spomeniku 20 K; «Savanski ples* 5. jan. 1901 brez prebitka in sodelovanje pri velikonočni Ciril in Metodovi veselici v »Narodnem Domu*, poleg tega vrsto zastopanj. Vsa poročila je zbor soglasno odobril. Odstopajočemu odboru se da obsolutorij s pohvalo, novovoljeni odbor pa se sestavi sledeče: predsednik kand. teh. Rudolf Schweitzer, podpredsednik med. Gaber Hočevar, tajnik phil. Fran Kobal, blagajnik jur. Fran Gerne, namestnika forest. Od-lasek Milko in jur. Pogačnik Štefan, preglednika tech. I. Kersnik in med. B. Cešark. Po skoro štiriurni obravnavi zaključi predsednik zborovanje ob polosmih zvečer. Novlčar. Na Gorenjskem. Zadnje četrtletje letošnjega leta smo nastopili s to številko. Pri tej priliki najuljudneje prosimo vse one, ki so z naročnino ostali na dolgu, da nam taisto nemudo- Prigodbe nekdanjih časov opisuje Matija Bobnar. V letu VII. 1816 deževno in mrzlo leto z viharji in plohami; seno ni bilo suho, mnogo se ga je spridilo; vino revno. Draginja, lakota, tretje hudo leto. 1817 To leto je bilo v tem stoletju najbolj žalostno za našo deželo. Že poprej slabe letine in sedaj je vojska mnogo vzela in ljudem je primanjkovalo vsega. Celo trava ni rastla kakor po navadi, kajti šele o sv. Florijanu se je prikazalo semterja nekaj zelenja, zato je nastala koncem maja huda lakota po vseh slovenskih deželah. Mernik pšenice je stal 6 —7 gld., druga žita so bila ravno tako draga. Ljudje so od lakote kar umirali. Revežem se je posebno slabo godilo, kuhali so jim takozvano «Rumfortovo župo», mleli so stebla od koruze, vživali so tudi kuhane koprive, jesti so morali celo sirovo travo. Zato so zlasti po Dolenjskem zelo mrli. Pripetilo se je, da so našli kakega človeka v travi ležečega, mrtvega s travo v ustih. O kresu je bilo še zmiraj hudo, vendar je dajalo žito mnogo upanja. Hiteli so z žetvijo tako hitro, da so komaj dozoreli ozimni ječmen zjutraj poželi, omlatili, ga v peči posušili, v stopah zmleli in ga še tisti večer kot jašprenj postavili na mizo. Po sv. Petru so začele padati žitne cene; leto je bilo potem dobro. A nekatere kraje je zadela druga 361 ma dopošljejo. Obenem pa prosimo somišljenike lista, naj nam pridno nabirajo novih naročnikov. Osebne vesti. Vladni kancelist g. Primož Ragazi je dodeljen okrajnemu glavarstvu v Kranju. —- Gospod Jos. Seigerschmidt, župnik v Zaplani, je inštaliran na župnijo Lesce. Cesarjev 72. god se je včeraj obhajal prav slovesno. Godba gasilnega društva v Kranju, o kateri poročamo na drugem mestu, je napravila že na predvečer bakljado in serenado, včeraj pa se je služila maša, kateri so prisostvovali zastopniki tukajšnjih uradov, mestno starešinstvo, uradniki in dokaj meščanstva. Iz raznih hiš, kjer so nastanjeni uradi, vise cesarske zastave. Gospod Tomaž Pavšlar je ponudil zgodovinske najdbe, katere je izkopal v Lajhu, za samo 40.000 K. Kranjski deželni odbor, ki itak ne ve kam z denarjem, je seveda radostno sprejel to ponudbo, Cujemo, da pride jutri v Kranj odbornik g. dr. Ivan Tavčar, da bo osebno izplačal gospodu Pavšlarju to malo svotico in da bo izrekel v imenu Kranjske dežele gospodu Tomažu zahvalo za ta velikodušen dar (tako se pač mora imenovati z ozirom na veliko večjo vrednost najdenih nakitov). Ker je g. Pavšlar baje našel najlepše stvari na mestnem svetu, nikakor ne dvomimo, da bo v znak hvaležnosti najmanj polovico denarcev odstopil kranjski občini, ki bo vsled tega imela skoro skupaj ves potrebni denar za novo klavnico. Cez sedem let pride vse prav in tako bodo stari Slovenci, ki so bili neki pokopani v prijaznem Lajhu, koristili s svojim lišporn še po preteku stoletij in stoletij poznim vnukom. Slava njihovemu spominu, slava vrednemu vnuku, velikodušnemu Tomažu. Gospoda Eoblar & Pavšlar ali kakor se v »Slovenskem Listu* bombastično nazivljeta »Več meščanov-davkoplačevalcev*, sta v zadnjem »Dihurju* zopet začela pripovedovati ono neizmerno dolgo povest o vodovodni kači in o električnem polžu. V prihodnjih številkah se bo menda nadaljevala ta že neštetokrat pogreta «storija» za pridne, Koblarju in Pavšlarju poslušne otroke. Pač, za izpremembo je pa vendar izumila nekaj novega ta brihtna dvojica. Med dolgočasno povest sta nasula slavna kranjska tehnika toliko vprašanj na »Gorenjca* in kranjski občinski odbor, da bi morali napisati kar cele strani, ako bi hoteli zadostiti radovednosti poukaželjnih, se- nesreča. Tisti dan po sv. Urhu, 5. julija je bil ve-likansk vihar v kamniškem in brdskem okraju, ki je na hišah in drevju naredil veliko škodo. Toča je padala debela kot kurja jajca, ptiči so ležali pobiti od toče po gozdih, ljudje so komaj ostali živi, kar jih je bilo na prostem. Tri dni po Vel. Šmarnu je hudo pobila toča po Dolenjskem in Štajarskem. 1818 rodovitno in gorko leto. Začeli so dežele meriti. 1819 rodovitno in gorko leto. V jeseni je cvetelo drevje. 1820 še dosti dobro leto; samo 21. maja je nastala huda slana, ki je napravila mnogo škode po deželi. 1821 jesen deževna, vino slabo — kislo. Zima je bila pozna, a jako prijetna, skoro brez snega. Božični dan je bilo tako gorko, da so otroci na kmetih šli bosi v cerkev. Popoldne tistega dne se je vlila ploha. 1822 zima brez snega, spomladi vse lepo cvetelo, poletje prineslo obilo sadu. Prav dobra letina. Močvirje nad Ljubljano so začeli sušiti in so napravili vodotoč za gradom. 1825 16. maja je zapadel sneg. Meseca junija je bilo deževno vreme. O sv. Jakobu je zopet zapadel sneg po planinah, po ravninah je bilo zelo mrzlo vsled tega. Letina je bila zelo dobra. Na trgu v Kranju se je dobila pšenica mernik po 2 gld., rž pa po 60 kr. 362 veda tudi pouka potrebnih gospodov. Čislani čitatelji naj se ne boje, da bi odgovarjali na ta vprašanja. Ne pišemo « Gorenjca* samo za Koblarja in Pavšlarja, tudi nismo v šoli, kjer bi morali odgovarjati na vprašanja kateheta Koblarja in ne glede na to se je ta tvarina že tako na dolgo in široko mrcvarila po »Slovenskem Listu* in pojasnjevala v »Gorenjcu*, da bi nam ne preostajalo drugega, kot vse še enkrat ponavljati, kakor to delata Pavšlar & Koblar. Gospoda naj ne zamerita, če jima ne sledimo na to polje. In morda nas bota tudi oprostila, ako se jima drznemo nasvetovati, da naj se nikar ne norčujeta preveč iz potrpežljivosti sicer gotovo nad vse lahkovernih bralcev »Slovenskega Lista* odnosno svojih redkih pristaše.. Mi mislimo namreč oni klasični račun o troških in dohodkih eventuelne občinske elektrarne, katerega podajata v zadnjem »Slovenskem Listu*. Ves račun sloni na trditvi, da ima mesto 72 konjskih sil na razpolaganje, dasiravno nimata za to trditev nikake realne podlage (v kratkem bo občina v pomirjenje duhov po nepristranskih tehnikih dala konštatirati število konjskih sil). Pa recimo, da je razmerje dejanski tako, recimo, da bi ta sila, kakor naprej izvajata, dajala res 1500 žarnic po 16 sveč in sicer zato toliko, ker gori po njih zatrdilu k večjemu le dve tretjini žarnic (kar se pa more trditi le pri velikomestni uporabi na podlagi dragih elektroštevcev, nikdar pa ne tam, kjer se oddajajo luči za letno pavšalno svoto), recimo tedaj, da bi bilo vse to res, toda nadaljne trditve o troških in dohodkih elektrarne so pa že tako gorostasne, da jih ne moremo imenovati drugače, kakor čisto navaden «C«impelfang». Vse troške za elektrarno in kabel nastavita tjavendan s 60.000 kronami, vsakoletne dohodke s 16.400 K in to že po odbitku vsakoletnih troškov za obrestovanje ter amortiziranje najete glavnice, za popravljanje, vzdrževanje in nadzorovanje; elektrarne. Znano pa je, da najugodnejše napravljene elektrarne donašajo okrog 6 odstotkov dobička ! Priliko smo imeli pred kratkim govoriti s strokovnjakom, kateremu smo pokazali Pavšlarjev račun. Najpoprej je debelo gledal, potem se je pa začel smejati in se smejal toliko časa, da smo se že bali — za njegovo zdravje. Solzami v očeh nas je vprašal, če leta v Kranju mnogo takih oslov prostih okoli, ki verjamejo temu računu. Na čast našega dobrega mesta smo povedali z mirno vestjo, da so redko sejani taki čudaki, kajti, da govorimo odkrito, šteti nismo marali vmes niti Koblarja in še celo ne Pavšlarja, ki pač sama ne ver-jameta takim oslarijam, temveč nudita v »Slovenskem Listu* gotovim četveronožcem tako klajo in osat, kakor jim gre pač v slast. A še ti se bodo polagoma zbrihtali. Malo jih je še, ki verujejo Pavšlarjevim, po Koblarju obelodanjenim računom. Gospod Pavšlar se je v svojih računih že prevečkrat zmotil, hvala Bogu, dosedaj vedno le v svojo škodo! 1 konjska sila = 6 mož. Kranjski občinski odbor je v svoji včerajšnji seji vzel na znanje poročilo odbora «Dijaške kuhinje*, podelil je dosedanjemu odboru absolutorij in mu izrekel zahvalo in priznanje na uspešnem delovanju. Iz obširnega in temeljitega poročila navedemo le, da je imela dijaška kuhinja v drugem polletju šolskega kita 6867*04 kron dohodkov, troškov pa K 602830. Pregledovalcem računov sta se določila občinska odbornika M. Matia-šič ter K. Pučnik in iznova so se izvolili v odbor kol zastopniki občine V. Majdič, dr. V. Korun in dr. E. Šavnik. Občinski odbor seje na predlog policijskega odseka izrekel ugodno o prošnji Ivam; Šumi, neugodno pa o prošnji Emila Brandla za koncesijo gostilniške obrti. Pri glasovanju o prošnji Marije Jakolčič ni dobil noben predlog potrebne večine. Ko so se rešile še tri prošnje za vspre-jem v občinsko zvezo, je župan zaključil sejo. Mirozov po mestu je napravila godba prostovoljnega gasilnega društva in prostovoljno gasilno društvo v proslavo godu Njega Veličanstva Franca Jožeta I. v četrtek dne 3. t. m. zvečer ob devetih. Obenem je bila serenada in bakljada navedenih društev pred c. kr. okrajnim glavarstvom. Trume ljudstva, katere so sledile godbi, so priča, kako priljubljena je. Priporočamo godbo, katera nam je preskrbela že toliko veselih uric, vsestranski pod- pori, ker — kakor čujemo — sedanje število članov in njih doneski ne zadoščajo v pokritje rednih troškov, prosimo in pozivljemo p. n. gg. meščane, uradnike in profesorje, da pristopijo, kdor še ni, kot podporniki društvu, saj stane mesečnina samo eno krono. Napredovanje kranjske gimnazije pod vodstvom ravnatelja Hubada, pokazalo se je letos. Kar 53 (reci triinpetdeset) dijakov je manj nego lansko leto, a to ni glavno, kajti zavod je bil itak prenapolnjen, ampak to, da ta primanjkljaj odpade za dobri dve tretjini na višje razrede in ako pojde v tem razmerju naprej, imeli bomo višje razrede kmalu prazne. Zakaj pa je vzelo toliko dijakov višjih razredov koncem šolskega leta prostovoljno odhodno klavzulo, gospod ravnatelj! Za člane »Gorenjskega Sokola* je na razpolago knjižnica s precej raznovrstnim čtivom. Knjige se izposojajo vsak petek od 8.—9. ure zvečer in se morajo menjati oziroma vračati v 15 dneh. Obenem pa se obrača podpisani zbor na člane s prošnjo, da naj vsak, kdor ima kaj knjig na razpolago, tiste njemu blagohotno podari, da se bo na ta način popolnjevala knjižnica z malimi troški. P. n. darovatelji naj blagovole oddati knjige bratu Jankotu Rozmanu. Vaditeljski zbor «Gorenjskega Sokola*. Umrl je včeraj v jutro po skoro štiriletnem bole-hanju c. kr. davčni praktikant g. Rudolf Jäger, sin tukajšnjega kavarnarja g. K. Jägra, šele v 21. letu. Lahka mu bodi žemljica! Tombolo priredi prostovoljno gasilno društvo v Šenčurju pri Kranju v nedeljo dne 6. oktobra na vrtu g. Fr. Kuialta. Začetek ob treh popoldne. Po tomboli koncert ravnotam. Pri koncertu svira godba kranjskega gasilnega društva. Ob neugodnem vremenu se tombola preloži na prihodnjo nedeljo, dne 13. oktobra, K obilni udeležbi vabi odbor. Slovensko bralno društvo v Tržiču je na občnem zboru dne 29. m. m. sledeči odbor, obstoječ iz gospodov: predsednik Lenart Klofutar, podpredsednik Mihael Debelan, tajnik Fran Zoreč, blagajnik, Josip Vidmar, odborniki Franc Borštnik, Franc Deu, Richard Maly in Rajmund Pollak. V Križih pri Tržiču je dne 1. t. m. ob poltreh zjutraj vpepelil Urbanovo hišo v Sebenjah št. 16 z gospodarskim poslopjem vred. Zgorela je tudi ena krava in dva prašiča. Pravijo, da je gospodar sam zažgal. Občinski odbor v Škofji Loki je imel 27. septembra svojo sejo, v kateri se je sklenilo sledeče: 1. Pregledovanje računov za leto 1900. Odsek, ki je bil izvoljen v svrho pregledovanja računov, je našel te popolnoma v redu ter jih odobril. — 2. Poziv c. kr. okrajnega glavarstva, naj prispeva mestna občina letnih 78 kron za nastanjenje okrajnega živinozdravnika, se vzame na znanje in se sklene postaviti za prihodnje leto omenjeno svoto v proračun. — 3. Poročilo o pritožbi g. J. P.-a, kotlarja v Škotji Loki, zoper odlok županstva, glaseč se, da mora g. P. svojo drvarnico in svinjake, katere je postavil brez stavbinskega dovoljenja, odstraniti, se ne I ugodi, pač pa se da g. P.-u ukaz, da smejo omenjeni objekti stati do spomladi, a potem jih mora podreti. — 4. Poročilo o vodovodu. Po daljši debati se je na pred-; log občinskega odbornika g. notarja Niko Lenčeka sklenilo, da se, predno se prediože okrajnemu glavarstvu ; že izdelani načrti za mestni vodovod, pokliče izvedenca, kateri naj bi konštatiral, jeli smejo opravičeno braniti Staroločani napeljavo vode izpod Križne gore v Loko in da preišče izvir vodo pod sv. Lovrencem, za slučaj, ako bi se vodovod zgradil od omenjenega kraja do Loke. Vremensko poročilo s Kredarice meseca avgusta 1901. Srednji na 0 stopinj C. reducirani zračni tlak je ¡ znašal 557*36 mm; najvišji 19. avgusta 5615 mm, najnižji 27. avgusta 551 mm. Srednja toplina bila je-j-5*7 stopinj G, najvišja 5. avgusta -j- 15*8 stopinj G. najnižja 29. avgusta — 34 C. Srednja relativna vlaga 85'3 odstotkov. Prevladovali so sicer severni vetrovi, pa vendar je bilo vreme za turistiko neugodno, ker je bilo v tem mesecu 14 deževnih dni z 228*8 mm padavine ter je lGkrat nastopila megla. Trikrat je razsajal vihar. Najlepši dnevi so bili 4., 5., 20. in 21. avgusta. Surovost. Kapelan v Smledniku, strasten agitator, izvrsten muzik, dober larokist i. t. d., hoče šolarjem s silo ubiti v glavo krščanski nauk. Večkrat rabi najhujša sredstva, da doseže svoj namen. Tako je letos poleti prišel v neko gostilno. Ko pride neka pastarica v sobo, skoči kapelan k nji in ji z vso silo da zaušnico, da se je dekle jokaje zgrudilo na tla, rekoč: «Ali se bodeš učila krščanskega nauka — in potem, ko je dekle vstalo, dal ji je še par zaušnic. Na ta način ta olikanec ne bo opustil svojega političnega fanatizma in namesto politike oznanjeval v cerkvi božjo besedo. — Župljane v Smledniku in sploh povsod pa prosimo, da nam take in enake slučaje vedno naznanjajo. Bojkot. Župnik Mikš iz Trstenika je prišel pred par dnevi v narodno gostilno v Kranj. Videč ležati na mizi »Slovenski Narod», pokliče natakarico in pravi: «Kaj imate pri vas tudi »Slovenski Narod»? Natakarica mu hladnokrvno odgovori, da tudi. Nato pa vstane župnik Mikš in pravi: »Ce je tako, pa ne pridemo več v vašo gostilno.» — Na ta način hoče sedaj duhovščina bojkotirati narodne gostilne. Mislimo in tudi prepričani smo, da narodnim gostilničarjem ne bo žal, če jih taki fanatični duhovniki ne bodo obiskovali, na drugi strani naj pa tudi njih kuharice ne hodijo v gostilne po »Slovenski Narod», da bi jim bil doma v zabavo, če je že proklet tisti gostilničar, ki je naročen na ta list. — Kakor čujerno, se je menda sedaj vendar usmilil nek gostilničar takih fanatikov in jim priredil posebno sobo v prvem nadstropju, kjer se bodo shajali, dasiravno se bere v pritičju tudi «Slovenski Narod». V Gorjah je minulo soboto zvečer nastal med fanti pretep, pri katerem je bil fant Jakob Poklukar sunjen z nožem v trebuh. Prepeljali so ga v deželno bolnico v Ljubljano. Malo je upanja, da bi okreval. Na Kranjskem sploh. V Ljubljani so minuli teden slovesno otvorih novo dekliško osemrazrednico, krasno poslopje, eno najlepših sol na Kranjskem. Včeraj pa se je otvoril in prometu izročil novi jubilejni most. Novi most stane 270.000 K. Pred kratkim so dobili Ljubljančanje električno železnico, ki jako živahno pospešuje promet v mestu, tako da postaja Ljubljana vedno moderneje mesto. Osušenje ljubljanskega barja. Vladni svetnik v poljedelskem ministrstvu pride v Ljubljano, da konečno določi načrt in troškovnik za osušenje ljubljanskega barja. Volilni shod. Gosp. državni poslanec Ivan Plantan je sklical v četrtek volilni shod v Novem mestu, na katerem je poročal o pretečenem zasedanju državnega zbora. Napredek v pivovarništvu. Gospod F. Fröhlich, pivovarnar na Vrhniki, proizvaja novo vrsto piva «Granat-Porter», ki se obeta tudi pri nas udomačiti kot zimsko pivo. To pivo je popolnoma enako monakovskemu «Spaten» in slovečemu angleškemu pivu «Porter». Križem sveta. Mačji davek. Društvo za zaščito živali je v Bero-linu podalo na magistrat prošnjo, da se vpelje davek na mačke. Najbrž bi želelo to društvo vsled tega omejili število mačk, ker so te živali sovražnice ptic, za katere se društvo posebno vnema. Velikanska steklenica šampanjca. V Dürkheimu bo razstava, na kateri se razstavi velikanska steklenica, v kateri bo prostora za stotisoč navadnih steklenic šampanjca. V podnožju velikanske steklenice bo urejena gostilna. Bazno. V Zagrebu so stavkali dijaki. Več dni jih ni bilo v šolo.-- V Petrogradu so osnovali društvo debeluhov. Kdor hoče biti član, mora tehtati najmanj 112 kilogramov. — V Saraingu se je pričel veliki rudarski štrajk. 4000 rudarjev stavka. — V Pragi so obesili dne 2(5. m. m. morilca lastnega očeta Antonija in Vaelava Slaničko. — Strašen požar je bil v gliškem mestu Balin, kjer je zgorelo 340 poslopij. _ 363 Gospodarske stvari. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu septembru 1901 je vložilo 332 strank K 68.688*70, dvignilo pa 211 strank K 75.896*94, 13 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil K 18.000-—. Stanje vlog iznaša K 2,568.925-53. — Stanje hipotečnih posojil K 1,718.317-72 in denarni promet K 196.394-02. Mestna hranilnica v Badovljici. V mesecu septembru je 156 strank vložilo K 61.211-56, 141 strank dvignilo K 54.30902.41 strankam seje izplačalo posojil K 43.880*—. Denarni promet K 204.456*23. Mestna hranilnica v Kamniku. V meseca septembru 1901 je 73 strank vložilo 44.600*01 kron. 8 stranki sta vzdignili 1367*32 K. 8 strankam se je izplačalo posojil 4150-—. Stanje vlog K 126.142*54. Denarni promet 104.998-28 kron. _ Domača knjižnica. Poročilo odbora »Dijaške kuhinje v Kranju» za šolsko leto 1900/1901 je pred kratkim izšlo. Iz njega posnamemo, da je dobivalo v »Dijaški kuhinji* tekom leta 113 učencev hrano; koncem leta jih je očtalo še 75. Vsem se je izdalo 20.109 kesil in 18.329 večerij. Pod-piranih je bilo 30 iz škofjeloškega, 25 iz kamniškega, 24 iz radovljiškega, 11 iz kranjskega, 4 iz brdskega, po 3 iz tržiškega, kranjsko-gorskega in idrijskega, po 1 iz krškega, litijskega in vrhniškega sodnega okraja. — Prejemkov je bilo 6867*04 K, izdatkov pa 6221*28 K. Na koncu izreka odbor v svojem in podpirane mladine imenu najsrčnejšo zahvalo vsem dobrotnikom, posebno: Visokemu deželnemu zboru kranjskemu, mestnemu zastopu kranjskemu, Kranjski hranilnici v Ljubljani, okrajni posojilnici v Kamniku, hranilnici in posojilnici v Mengišu in občinskim zastopom: Jesenice, Kamnik, Kovor Lesce, Preddvor, Radomlje, Smlednik, Šenčur, Škofja Loka, Špitalič, Voglje in Zminec. Nov list je začel izhajati v Žalcu na Štajarskem z naslovom «Občinski časnik«. Strokovni list za slovensko občine. Prinašal bo kratke dopise o vsaki novi zadevi, o občinskih volitvah, o zgradbi novih šol, občinskih cest, mostov in drugih naprav, o sejmih, letini i. t. d. List toplo priporočamo, ker je koristen in potreben. Najnovejše vesti. Ljubljana. Geometer c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Beljaku, g. Ferdinand Hanskv, je premeščen k ekspozituri za transiranje na Jesenicah. Loterijska srečka dne 28. septembra 1.1. Gradec: 23 31 54 45 27 Tedenski sejem v Kranju dne 80. m. m. Prignalo se je 66 glav goveje živine, 3 telet, 4 S prašičev, 55 ovac, — kozlov, 112 buš. 50 kg: pšenice K 7'75, prosa K *650, ovsa K 6-— do 6*50, rži K 6*50, ajde K 7*—, ječmena K 6-50, krompirja K 1*80, fižola (ribniški) K 9*—, mandaloni 6*50, koks 9'25, navaden rdeč 8*50, zelen 7*— do 8-—. Posamezne številke „ Gorenjca" se prodajajo po 10 vin. v Škof ji Loki pri g. M. Zigonu, trafika na glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika. ^o$tCr> dečko iz dobre hiše, ki je dovršil par gimnazijskih razredov ali pa vsaj ljudsko šolo, se takoj sprejme v trgovino z manuiakturnim blagom 169-2 FRANC CROBATH, trgovec v Kranju. pisma. m Okkultistična IF. Cenjena gospa! Človeško truplo s svojimi živci, celicami in možgani, bilo bi nekaka mrtva materija, da tiste ne oživlja neka iskra, atom iz pravira vesoljnega življenja. To mogočno in vseoživljajočo iskro pa imenujemo — duh. Med tem, ko si-truplo pridobiva svoj razvoj iz preproste hrane, črpa duh, božja cmanazija, svoje moči iz vsemirja in ustvarja občudovanja vredne stvari. Mojster svetov je namreč v svoji neomejeni modrosti in previdnosti obdaril človeka s tajnimi zmožnostmi, ki so več ali manj lastne vsakemu normalno mislečemu človeku. Posebno znatno mesto med takimi zmožnostmi zavzema psihometrija, simpatična vez, ki spaja človeka z vsemirjem, odpirajoč mu vhod k zasledovanju čudežnih fenomenov. Tedaj psihometrija je zelo važna pojava zagonetnih zmožnosti človeškega duha. Psihometrični fenomeni so bili poznani že v davni dobi; v novejšem času pa jih je zopet zasledil dr. J. Buchanan, profesor v S. Frančišku. Dr. J. Rodes Buchanan je leta 1842 predaval na medicinski fakulteti v Bostonu, Iz zdravstvenega stališča je bil mnenja, da se je treba duševno uglobiti v notranjost bolnika, ako zdravnik resnično hoče spoznati in olajševati bolečine. Na podlagi takega mišljenja je polagal svojim mlajšim v roke zavitke z nepoznanimi in živce razdražujočimi substancami, zahtevajoč od njih, da po okusu ali po drugih živčnih občutkih začutijo ali poznajo vsebino zavitka. S takimi poskusi je že takoj v početku dosegel marsikaj, po daljših zasledovanjih pa je dospel do velevažnih rezultatov. Nekega dne je n. pr. izročil nekemu dijaku zaprto pismo, došlo od imenitne, značajne in dijaku nepoznane osebnosti. Dijak, držeč nekoliko trenutkov pismo v roki, je opisal duševno in telesno stanje pisatelja tako natančno, kakor bi mogel le kdo, ki je z dotičnikom v najintimnejši zvezi. Drugikrat je neki osebi pritisnil na čelo denar iz davno minulih časov. Oseba, na neizmerno začudenje navzočih, je videla in pripovedovala stvari in dogodke iz one dobe, ko je denar krožil v svoji prvotni veljavi med ljudstvom. Pozneje je Buchanan izvršil še mnogo takih in enakih poskusov, opisavši jih v knjigah in časopisih. Koliko vrednosti je pripisoval svoji iznajdbi, je razvidno iz nastopnega odstavka: « Psihometrija je razvoj in uporaba transcedentalnih moči, spavajočih v človeku. Oni temni svet intelekta, v katerem srečujemo odgovore orakla, razodevanja magne-tičnih somnambul, prerokovanja svetnikov, izpričevanja poznavateljev usode, tajnosti polna čutila in momentne vlise — potem misterijozni vplivi gotovih krajev, amuletov in spo.ninkov ... da, vse to bo pojasnjeno s psiho-metrijo*).» Buchanan pripisuje vplive predmetov dejstvu, da baje vsaka stvar izpuhteva nekak magnetizem, siičen vonjavi cvetlic, ki poseduje na različne osebe različne vplive. Kakor vonjava cvetlic, ravno tako vplivanje izvršuje magnetizem raznih predmetov na senzitivne osebe. Poznano je, da se na nekaterih krajih, prostorih i. t. d. nekateri ljudje ne počutijo dobro, brez da bi si znali tol-meiiiti to dejstvo. Psihometrija pojasnuje take hipno vplive s kakim lam izvršenim umorom ali zločinom, kajti magnetizem posameznih oseb, dogodkov in predmetov vpliva na gotove osebe še dolgo časa izza storitve. Pred nekaj leti so uradno zaprli sobo nekega londonskega hotela. V dotični sobi so se trije popotniki usmrtili zaporedoma, to pa na enak način: z britvami so si prerezali vratove. Motivov tem groznim samomorom ni bilo *) 1. R. Huchanan: I\syhometry. Predgovor. mogoče doznati. Tujci so bili imovlti, duševno in telčsrio zdravi ter, vkolikor se je dognalo po poizvedoVanjUj brez nesrečnh ljubimskih razmer. Louis Napoleon je pustil podreti neko stražnico, v kateri so se obesili trije vojaki. Zdravniki zatrjujejo vedno in vedno, da je škodljivo zdravju otrok, ako tisti ležijo pri starih osebah, ker se na ta način navzemajo oslabujočega magnetizma; pri tetn ko zdravi in krepki ljudje zelo dobrodejno vplivajo na občutke v bližini nahajajočega se bolnika. Živali čutijo iz daljine svojega sovražnika, bližina volkov provzroča tuljenje psov, a sokol katalepsira boječega škrjančka iz precejšnje visočine. Analogije opažamo tudi v rastlinstvu, da, celo v mineralijah. Toliko o vplivu občnega magnetizma na senzitivne osebe; o življenskem magnetizmu pa Vam sporočim v prihodnjem pismu. Dalje moram omeniti, da poleg mag-netične sprejemnosti treba psihometričnemu mediumU tudi precej izurjenosti v koncentraciji in meditaciji mišljenja. Pod izrazom koncentracija je namreč umeti stalno mišljenje v enakem smeru, medtem ko meditacija označuje mišljenje v raznovrstnih smerih, kakršne ravno vstvarja volja učenca. Najprvo se je treba Uriti v koncentraciji, potem pa pride na vrsto meditacija. Sicer pa so težke take vaje, ker je treba vedno in vedno odstranjevati vsiljujoče se misli ter ponosno iskati v početku namišljeni preduret. Ko učenec enkrat dospe tako daleč v svoji vaji, da lahko brez ozira na vplive zunanjih in notranjih nemirov, obdrži 4—5 minut vedno eno in tisto misel, tedaj šele se pred njegovim duševnim pogledom započnejo širiti prej nepoznane perspektive, ki temeljijo v okkultizmu. Moč mišljenja je nekaka podlaga skoro vsem ok-kultističnim vedam. Moč mišljenja je že od nekdaj poznana tudi katoliški cerkvi, ki jo je sistematično organizirala v svojo svrho. Svetovno sloveča teozofinja mrs. Besant zatrjuje*), da vsakikrat, kadar cerkvena vodstva nameravajo kam odpošlati svoje misijonarje, zbero višji dostojanstveniki nekoliko mesecev poprej malo šlevilo svojih zvestih, da si v duhu predstavljajo dotične kraje in meditirajo o gotovih dogmah.. Na ta način pripravljajo iz daljine tuja tla in vzbujajo v tamošnjih prebivalcih naklonjenost naukom misijonarjev. Konec pride. *) The Theosophical Review. Julij 1901. Najlepši in najboljši železni Nadgrobni križi s kamnom in brez kamna se dobe pri Wiih. Kiiier i74-i JBflT v Kranju. ^ Napis na zahtevanje na lastne troške. & Dva vrta j£| s oa3uim 3i*ojem ttt ne&cvfifio y>a^e sta way>today v ^ILil^aiv ot. $ pst Vitanju. S)tcifatičneje :>« iz*vi pti pos«tni6u a. Plutonu Sitat^u v cTa.u-u & 182. 168—2 glavnim šolskim vodstvom na (gorenjskem! Pri naročevanju šolskih tiskovin naj se blagovolijo slavna šolska vodstva obračati na ■l-i«r>Lr^v*^^\ i/ W i-o niii Se udano PriPoroča z odličnim spoštovanjem USKamO V l\ianjU. Ml Jy, £ampret, tiskar v JCranju. Mestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog: 2,568.925 kron 53 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,718.317 kron 02 vinarjev. 4—22 Emil Brandt slaščičar v Kranju naznanja slavnemu občinstvu, da se dobiva od 1. oktobra naprej ir prekajena mesnina (Wurst\varen). Nadalje priporoča svojo posebno prekupovalcem, trgovcem in gostilničarjem dobro znano veliko zalogo vsakovrstnega slaščičarskega blaga. Pošilja se z obratno pošto. — Znaten popust. — Zaboj in poštnina je pri odjemu 5 K prost. 173—1 2)r. Sukan je danes odpotoval in se vrne prihodnjo soboto. 170 365 V)izitnice in kuverte 0 0 * po zelo nizkih cenah priporoča Jv. J?r. Sampret v JCranju. Hočete kupiti prav dobro slamo-reznico ali gepelj? 108—14 Obrnite se na skladišče v Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu") kjer vselej dobite tudi najboljše mlatilnice, čistilnice za žito, mline za žito in sadje, reporeznice, brane Za travnike in stroje drugih vrst, posamezne dele in klinje. Trambe za vodo in gnojnico, cevi za vodvode, se tukaj dobijo najceneje. Predtiskarija Predtiskarija RANJA MERSOL LJUBLJANA, Mestni trg št. 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih žwi-skih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158—5 Monogrami in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. TrpTsli učenec iz poštene hiše se takoj sprejme. Vekoslav Sesek 17i Sodrašica. v Zeleznafo vino LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Dobiva se v lekarnah j 10" krepca malokrvne. nervozne in slabotne osebe Edina zaloga na Kranjskem lekarna Pieeoli pri An golu * Ljubljana dunajska ceste. Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar GABRIEI* PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje I66a—3 znesek po poštnem povzetju. 366 Doktorja pl. Trnkoczvja preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 167—2 že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnkčczv v Ljubljani. Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če m naroča po poAti, odkoder ae ta zdravila v ei£ve hramlno Bredirtvo v Zav0jček (četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6czya Želodčne kaplice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir-m . . JuJoce> krepilno, bolest uteeujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 n, pol tacata t K. KrOtrliCG odvajalne, Želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo o* ~" blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih Kroglicah. Skatlja 42 h, dest skatjic 2 K 10 h. - Po cukrene kroglice. Skatlja 80 h, tri skaUje 2 K, PrSIli plučr.i in kasljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko . raztvarljivim apnonim železom , utesuje kašelj , raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzmija tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. DrOTlilni a" u usefY kavvafa, tvipc^nc iti cene -priporoča pz,va itv ■največja 73—25 JOSIP WE1BL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilna miza, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i t. d. 85—24 v Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnlc, kmetijskih strojev, l.moraveka mehanična tkalnica cevi in pasov R. A. SMEKAL v Cechu pri Prostjevu in Smictiow-Praga. Podružnica v Zagrebu, Fr«*ukop ulica 9 priporoča 83—24 slavnim gasilnim društvom, obrinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s knjižna zainoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba t teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brisgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. G. Tdnnies Ljubljana B6_2S tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje. Optični zavod Jos. Ph. Goldstein Ljubljana, pnd trančo št. I priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—27 a 159-5 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko spadajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. Zunanja naročila se izvršujejo točno in po najnižjih cenah. N* Ceniki se razpošiljajo zaslon] in frankovano. ^^^^^^ JslÄ £fa »5fcW r^-» čšf> Äfc» Tvrdka R. MIKLAUC LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5 naznani da je že popolnoma založena z jesenskim in zimskim blagom. Posebno omeni o svoji jako veliki sukneni zalogi za raožke, kakor kam ga m, štof, ševiot, gorenjsko sukno i. t. d., katero blago prodaja po krojaških cen ali, toraj cenejši kakor povsod drugod. Omenim nadalje tudi, da je v zalogi najnovejše blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah o d 30 kr. naprej. Tudi imam prav lepe parhete, kamhrike, kotenine, cvilu za postelje, koče, odeje i. t. d. V vseh vrstah rut vedno zadnje novosti. Toraj povabim si. občinstvo na nakup, da se prepriča o posebno ugodnih cenah, o dobrem blagu in prijazni potrežbi. 172—25 Spoštovanjem R. Miklauc. 367 Najceneji in najboljši poljedelski stroji dobe se pri Karol Kavšeka nasl. v SCHNEIDER & VEROVSEK Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine n poljedelstvo. 69—26 Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d. Prva in največja tvrdka za prodajo in izposojevanje glasa-virjev. LJubljana sv. Petra cesta st. 20. Velika zaloga kratkih klavirjev in pianinov največje popolnosti tako glede na glas, konstrukcijo kakor na trajnost v jako okusni opremi vseh slogov. 115—14 v- Specijaliteta: pianini z moderatorjem. Vedna zaloga preigranih klavirjev po najnižjih cenah. — Zavod za uglaševanje in popravljanje klavirjev vseh vrst. — Najnižje ceh« za izposojevanje. Na deželo se tudi izposojuje. FRAN DEM LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1 Prva in najstarejša 156—6 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 109—17 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošjjejo na zahtevanje zastonj. P@!®Pf Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka* 97—21 kakor kegle in krogle, krogle za balin in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na \i)&r)s Uidrr)€r-jci 5trugarja O bjubljarji, duo«J5k* cesta 11. 368 Stanje hranilnih vlog. 1,100.000 K. Rezervni zaklad: nad 31.000 K. Posojilnica t Mimjici registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje po ^odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 164—3 Lekarna „pri zlatem orlu" Ljubljana, Jurčičev trg 2 M. ph. Mardetschlager, lekar in kemik, J.SVOBODE nasl. 80—25 čevljarski most. Kupite ali naročite po pošti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredetva: Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K. Želodečne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K. Odvajalne kroglice, v plehastih čkatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K. Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 h, 60 h, 80 h. Fluid za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K. Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Zelezo-kroglice v sladkorju ali oblatih delajo in pomnožujejokri, 1 K in 2 K. Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu 6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Uarlalje se priporoča redilna št up a za živino, za rogato, za prašiče in konje v škatuljoh 60 h in odprto pol kile 1 K. R. LANG, LJubljana (Kollzej) tovarna za modroce ca peresa in posteljno opravo, saloga pohištva, priporoča vsake vrste modrocev. posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih vozilkov, naslonjačev, počivalnikov (scta. kanape, divan) in soono opravo 54—29 po najnižjih cenah. Cenike h 300 podobami posije zastonj m poitnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razp« ciljanje točno. S S v. Adolf Hauptmann f tovarna 63-29 I Ur I v Ljubljani. ++++ $ * Dustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. £ fmi. 79—25 BLED (Gorenjsko). Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domaČa plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce. A. Tschinkelna zet bjubljeiP)«. Prva in edi \ domaČa tovarna figove kaDe, kar>dir«r>cgči $adja priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—27 mm lil'« Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja p > poiti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 60 vinarjev. Dostavljanje na dom. stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 106 nasproti lupne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi s« ne vračajo, Isdaja in zalaga konsorcü « Gorenjca*. OdgoTorni urednik Gašper Erlen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.