Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 25. septembra 2020 Letnik LXXIII  št. 76  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Podravje  »Ne znam si predstavljati otroka z masko šest ur na obrazu«  Stran 2 Podjetništvo Središče ob Dravi  Jeruzalem SAT ne bo zaposloval po načrtih  Stran 5 Turizem Haloze  Oživljajo projekt Halo, si za bike  Stran 5 Kultura Panorama Ptuj  Rimsko velemesto se vse bolj razkriva  Stran 12 SPORED Tadej Pišek Poučeval bo v gledališki šoli Mini teatra! Telenovele Priljubljena serija Podaj mi roko se končno vrača! 24. SEPTEMBER 2020 ŠT. 39 Vesna Milek Predstavila Ogledala in pričarala čaroben večer! Od 25. 9 . do 1. 10. 2020 TV-spored Aktualno  Videm ustavil Eles pri gradnji daljnovoda  Stran 3  Strani 8 in 9 Foto: Črtomir Goznik Naše prireditve Ptuj  Glasba je ponovno segla do srca občinstva  Strani 10 in 11 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Ptujska Gora  Voduškova stavba v roke kranjskega poslovneža  Stran 3 Podravje  Apel za državno pomoč poštam na podeželju  Stran 2 Kmetijstvo  Visoka smrtnost majhnih telet  Stran 7 Podravje  Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Veličastna predstava izjemnih mladih pevcev Finale 6. sezone prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki je potekal na ptujski tržnici, je novi presežek v dosedanjem poteku tega projekta. Četudi se je zaradi koronavirusa moral v marcu zaustaviti, je tudi v nekoliko ožjem obsegu zbral vrhunske pevce; vstopnico za fi nale je dobilo 13 fi nalistov v mlajši in 14 v starejši kategoriji. Vsi skupaj so ustvarili izjemni poklon slovenski pesmi in prav vsi so zmagovalci. Več na straneh 21 do 28. Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  25. septembra 20202 Aktualno Spremenjeni načini komunika- cije in različna spletna orodja so bistveno spremenili naravo dela pošte. Pisemske ovojnice, razgle- dnice in voščilnice so v veliki večini nadomestila elektronska sporoči- la. Enako je s plačilnim prometom, kjer se večina ljudi poslužuje elek- tronskega bančništva. Prihodki od izvajanja klasičnih poštnih storitev ne pokrivajo stroškov. Zaradi ne- rentabilnega poslovanja (premalo strank, plačilnega prometa, po- štnih pošiljk …) je vrata v minulih letih zaprlo na desetine poštnih poslovalnic po vsej državi. Tudi na območju Spodnjega Podravja jih je uprava Pošte Slovenije precej zde- setkala. Večino poštnih posloval- nic so preoblikovali v pogodbene, nekaj so jih ukinili, nekatere zdru- žili. V regiji so bile prve na udaru poslovalnice v haloških in slove- njegoriških občinah ter na ormo- škem koncu. Prav za vsak primer je poslovodstvo Pošte povedalo, da je poslovanje dotične poslovalnice nerentabilno. Stroški na javnem delu dejavnosti previsoki SPD je zavihal rokave in pripra- vil spremembo zakona, na osnovi katere bi v državi vzpostavili me- hanizem, da se nekomercialna de- javnost pošte sofi nancira s prora- čunskimi sredstvi. Takšno ureditev ima tudi večinska evropskih držav. Da bo državni zbor zakon obravna- val, potrebujejo predlagatelji 5.000 podpisov. Do konca oktobra jih zbirajo na upravnih enotah. »Glede potrebnosti sprememb zakonodaj- ne ureditve smo v Pošti Slovenije enotni vsi socialni partnerji, tudi uprava. Politični odločevalci so se v preteklih letih ob omembi poštne- ga zakona in težavah, povezanih z njim, enostavno delali gluhe. Od Pošte Slovenije pričakujejo le do- biček, hkrati pa kot predstavniki države Pošti Slovenije ne nado- mestijo ustreznega izvajanja javne storitve, kar posledično vodi v zapi- ranje poslovalnic.« Boljše terene prevzeli komercialni ponudniki V SPD opozarjajo na konkurenco drugih ponudnikov pri raznosu po- šiljk. Komercialni ponudniki najraje opravljajo dejavnost v mestnih sre- diščih, oddaljene kraje prepustijo pošti, ker se jim delo na odročnejših terenih ne izplača. »Pošta Slovenije, kot izvajalec javne storitve, mora za isto ceno in pod istimi pogoji (vseh pet dni) pošiljke dostaviti v vse hiše in podjetja v Sloveniji. In to delamo, ker tako veleva evropska zakono- daja. Ker država od izvajalca javne storitve zahteva izvajanje neko- mercialnih opravil oziroma opravil v nekomercialnih okoljih, evropska zakonodaja dovoljuje, da država nekomercialni del dejavnosti pošte tudi subvencionira. Politiki v javno- sti radi priznajo, da je Pošta Sloveni- je zgrešila poslanstvo in zato krivijo vodstvo podjetja. Ob tem ne uvi- dijo, da je izvajanje tržnih storitev Pošte Slovenije tisto, s čimer samo nadomeščamo stroške, ki so večji od prihodkov pri izvajanju neko- mercialnih storitev, čeprav bi mora- la te stroške kriti država, ki izvajanje javne storitve tudi zahteva.« Foto: ČG V sindikatu menijo, da bi lahko bila državna subvencija zagotovilo, da se poštne poslovalnice ne bi več zapirale. Zato prosijo za podpis, ki ga je možno oddati na upravnih enotah. Navajajo tudi, da večina evropskih držav pri- speva denar za izvajanje nekomercialnega dela dejavnosti. Spodnje Podravje  Sindikat poštnih delavcev zbira podpise Apel za državno subvencijo poštam na podeželju Sindikat poštnih delavcev (SPD) si prizadeva za spremembo Zakona o poštnih storitvah, na pod- lagi katere bi zagotovili državni fi nančni mehanizem za sofi nanciranje nekomercialnega dela poštne dejavnosti. Šole so se na ta ukrep odzvale različno, v Markovcih so maske obvezne tudi med poukom, na OŠ Ljudski vrt ne. Na največji ptujski šoli so namreč sklenili, da skušajo najti najboljši možni kompromis med odlokom in življenjskostjo iz- vajanja ukrepov. Tako morajo vsi učenci imeti masko na obrazu od vstopa v šolo do svoje klopi. »Med poukom lahko tudi učenci zadnje triade maske snamejo, saj skušamo zagotavljati čim večjo možno raz- daljo. Ko pa vstanejo od mize in v času odmorov, pa imajo zaradi var- nosti masko na obrazu. Ne znam si namreč predstavljati otroka, ki je šest ur omejen z masko in da sledi razlagi učitelja, na drugi strani pa tudi ne učitelja, kako ves čas preda- va z masko na obrazu. Mora pa si jo slednji nadeti, ko pristopi do učen- ca,« je dejala ravnateljica OŠ Ljud- ski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič. »To je kompromis, s katerim hodim po robu,« je še dodala. Ob tem pa star- še in otroke naproša za strpnost in razumevanje, saj da odlok ni zrastel na šolskem zelniku. Pouk v šoli, čeprav z masko, boljša rešitev kot pouk na daljavo Nekoliko drugačno pot so ub- rali v OŠ Markovci. Ravnatelj Ivan Štrafela je pojasnil, da otroci zad- nje triade morajo nositi maske, saj da primerne razdalje ne morejo zagotavljati. »Dogovorili pa smo se, da učitelji na pol ure odprejo okna in učence razporedijo po razredu. Nato si maske otroci sna- mejo in se razgibajo.« Glede me- njave mask na dve uri pa je pove- dal, da so učenci zadnje triade že toliko odgovorni, da sami skrbijo za menjavo maske po pretečenem času oziroma vsaj enkrat na dan. O upravičenosti ukrepa nošenja mask Štrafela ni želel soditi, dejal je le, da so »pravila jasna, določilo nam jih je pristojno ministrstvo, mi jih moramo upoštevati. Še vedno pa je pouk v šoli, čeprav z masko, boljša rešitev kot pouk na daljavo, ki je resnično skrajen ukrep. Na- mreč kakovost predajanja znanja temelji na interakciji učitelja in učenca, s šolanjem na daljavo pa se vsaj del razlage ali možnosti za- njo izgubi«. Pri urah športne vzgoje otroci mask ne potrebujejo, seveda pa morajo pedagogi oblikovati pouk tako, da ne izvajajo kontaktnih športov, temveč le dejavnosti, kjer se zagotavlja varnostna razdalja. Spodnje Podravje  Pravila so jasna, šole iščejo življenjske kompromise »Ne znam si predstavljati otroka z masko šest ur na obrazu« Maske v osnovnih šolah so še vedno osrednja tema pogovorov, besednih izlivov na družbenih omrežjih med starši osnovnošolcev, politiki, dobršnim delom javnosti, manj med učenci samimi. Zadnji val ogorčenja in besednih spopadov je sprožil odlok, ki je predpisal nošenje mask za učence zadnje triade, če ni mogoče zagotoviti razdalje med učenci. Ormož  Nov razpis za direktorja javnega zavoda Kirič še ni odločen, ali bo kandidiral Dolgoletnemu direktorju javnega Zavoda za informiranje Ormož Petru Kiriču se počasi izteka tretji mandat za vode- nje zavoda in urednikovanja Radia Prlek. Svet zavoda je že objavil javni razpis, na katerega se lahko prijavijo vsi zain- teresirani kandidati. Rok za prijavo na razpis, ki je bil objavljen sredi septembra, se bo iztekel v ponedeljek, kandidati pa so imeli možnost za oddajo prijave le 10 koledarskih dni. Sedanji direktor in glavni urednik Radia Prlek Pe- ter Kirič nekaj dni pred iztekom roka še ni sprejel dokončne odločitve, ali bo na razpisu še kandidiral, in to kljub dejstvu, da je svet zavoda z njegovim delom zadovoljen. Svet zavoda zadovoljen z delom dosedanjega direktorja »Peter Kirič opravlja delo direktorja in odgovornega urednika pro- fesionalno. Ima veliko znanja s tega področja, ki ga uporablja za razvoj tega medija. Je domačin, ki ima veliko izkušenj z delom na radiu tako pred mikrofonom kot tudi z vsem ostalim delom, ki se na taki radijski postaji pojavlja. Mislim, da me občutek ne vara, če rečem, da živi z ra- diem in za radio,« je dejal Simon Kolmanič, predsednik sveta javnega Zavoda za informiranje Ormož, in še dodal, da so tudi vse morebitne težave vedno uspešno rešili. Kljub zaupanju, ki ga Kirič uživa pri svetu zavoda, pa je Kolmanič napovedal: »Razpis je odprt, prijavi se lahko vsak, ki izpolnjuje pogoje. Svet bo vse take kandidate povabil na raz- govor in se potem na podlagi vsega tega odločil za najboljšega.« Izbrani kandidat bo tako kot sedanji direktor polovico delovnega časa zaposlen kot direktor, drugo polovico pa kot odgovorni urednik. Zahtevana je dokončana najmanj visokošolska ali višješolska izobraz- ba pravne, ekonomske ali družboslovne smeri ter pet let delovnih iz- kušenj na področju vodenja javnih zavodov. Foto: KTV Ormož Foto: Dreamstime/M24 Foto: ČGButolen ne vidi ovir za državno subvencijo »Vemo, kaj v kraju pomeni pošta. Znano je, da je bilo do leta 2022 v načrtu nadaljnje ukinjanje poštnih poslovalnic na podeželju. V skrajnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi pošte ostale le tam, kjer so upravne enote. Pošta vendarle dela v javnem interesu in zato je zahteva po subvenciji upravičena, saj subvencioniramo tudi javne avtobusne in železniške prevoze. Sicer je pa sploh vprašanje, kako je lahko nekdo, ki dela v javnem interesu, rentabilen. Potem bi tako zaprli vse, od šol, do bolnic … Res je, da je Pošta gospodarska družba. A po ustavi smo vsi enakopravni, v mestu in na podeželju. Menim, da smo župani in interesna združenja lokalnih skupnosti dolžni napeti vse sile, da se trend zapiranja pošt ustavi. Sedaj je priložnost, da pomagamo zbrati podpise in morda k aktivni vlogi pritegnemo še Skupnost občin Slovenije,« je na zadnji seji kolegija spodnjepodravskih županov razmišljal župan občine Žetale Anton Butolen. Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020 COLOR CMYK stran 3 Čeprav je bilo v obdobju pripra- ve Državnega prostorskega načrta (DPN) na projekt vloženih ogrom- no ugovorov, pritožb in pobud, tako posameznih ljudi kot tudi ci- vilnih združenj, ljudskih iniciativ in lokalnih skupnosti, se je investitor (Eles) držal svojega začrtanega cilja in kot valjar povozil vse, ki so mu stali na poti. Največja težava, na katero so opozarjali ljudje, je gradnja daljnovoda v bližini stano- vanjskih območij. Med najbolj gorečimi nasprot- niki projekta je bil (oziroma še je) videmski občinski svetnik Andrej Rožman. Jasno mu je bilo, da pro- jekta ne bo moč umakniti, zato je vztrajal, da bi daljnovod v bližini naselij kablirali in da bi ljudje zaradi negativnih okoljskih vplivov lahko prejemali fi nančne odškodnine. „Gre se preko ljudi in čez trupla“ Nad dejstvom, da daljnovod prihaja v okolje, je Rožman danes zelo razočaran. „Ljudje si niti ne predstavljajo velikosti tega. Strah in sram me je, da to prihaja v ob- čino. Takšne daljnovode sem si skrbno pogledal v različnih drža- vah Evrope in povem vam, da gre za ogromne energetske objekte. Preveva me groza, zaskrbljen sem nad posledicami, ki jih bo daljno- vod pustil v okolju, v naravi, na ljudeh. Skrbijo me posledice seva- nja. Obžalujem, da nam ni uspelo tega preprečiti, posebej žal mi je za mlade družine. Kdo jih bo imel na vesti? Sedaj, ko se gradi, je pre- pozno. Ko so se urejali načrti, smo predlagali, da bi ljudje, če bo to že v njihovem bivalnem okolju, mora- li od tega nekaj dobiti, na primer rente. Ta objekt bo ostal večno, sevanje bo neprestano. Civilna ini- ciativa, krajevna skupnost in obči- na smo na projekt podali več kot 20 predlogov, upoštevali niso niti enega. Razočaran sem, da ljudje nimamo nobene besede, pohlep je nadvladal vse. Gre se preko ljudi in petek  25. septembra 2020 3Aktualno Spodnje Podravje  Prve gradbene jame za nov daljnovod so že izkopane Videm ustavil Eles pri gradnji daljnovoda Medtem ko je bil doslej 2 x 400 kV daljnovod Cirkovce–Pince narisan samo v načrtih na papirju, pa se te dni kažejo njegovi prvi izrisi v naravi. Gre za glomazen energetski objekt na 80-kilometr- ski trasi skozi Pomurje, Prlekijo in Spodnje Podravje. Osrednje poslovanje kranjskega podjetja Mif invest je upravljanje investicij. Po podatkih, ki so dostopni na Ajpesu, so rezultati poslovanja Mif investa zelo zanimivi: lani je namreč podjetje zabeležilo okrog 650.000 evrov prometa, leto prej le dobrih 8.000 evrov. Poslovno leto pa je lani končalo s 740.000 evri dobička, leto prej pa je znašal dobiček kar 1,4 milijona evrov. Kot je razvidno iz podatkov, je podjetje ogromne dobičke zadnja leta ustvarilo s poplačilom kratkoročnih terjatev. Foto: MZ Eles ima kot investitor pravnomočno dovoljenje za gradnjo daljnovoda. Na 80-kilometrski trasi od meje z Madžarsko do Cirkovc sredi Dravskega polja se bodo v prihodnje druga za drugo odpirale ogromne gradbene jame, v katere bodo vgrajevali temelje za 264 jeklenih stebrov daljnovoda. Stebri bodo visoki od 30 do 65 metrov. Gradnjo daljnovoda bi predvidoma kon- čali do konca leta 2022. Nekatere občine sporazum z Elesom že sklenile „Eles pri vseh gradnjah daljnovodnih povezav zasleduje prakso korektnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. Tako smo tudi pri projektu gradnje daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince vsem občinam na trasi poslali osnutek sporazuma, v katerem se zavezujemo, da bomo vso škodo na lokalni infrastrukturi, ki bo v teku gradnje povzročena, poravnali in zagotavljali delovanje infrastrukture tudi med gradnjo. Nekatere občine so sporazum že podpisale. Pričakujemo, da ga bomo podpisali tudi z občino Videm. Na osnovi tega sporazuma bomo ugotovili začetno stanje, se dogovorili za konkretne ukrepe med gradnjo, po gradnji izvedli ugotovitev povzročene škode in njeno plačilo,“ so o situaciji, ki je nastala v videmski občini, povedali na Elesu. čez trupla, če je potrebno. Nikogar več ni, ki bi gledal na ljudi, naravo, živali … Samo pohlep, pohlep … Ali jim ni jasno, da brez zraka, vode in kruha ni življenja,“ razočarano poudarja Rožman, ki je bil v vojni „daljnovod“ zadnji borec za pravi- ce ljudi. „Na koncu sem ostal sam. Ljudje so mi obrnili hrbet. Sedaj, ko se je začelo graditi, mi ponovno trkajo na vrata in prosijo za pomoč oziroma podporo. Ljudem sem hotel samo dobro, pa žal nisem uspel, sedaj je prepozno. Nimamo več kaj.“ Sogovornik opozarja tudi na prvo neposredno škodo, ki zaradi gradnje daljnovoda nastaja v oko- lju. „S prometnim znakom je do- voljena osna obremenitev tri tone. Ko so na gradbišče pripeljali bager in material za konstrukcijo, je to bila zagotovo 40-tonska obreme- nitev. Naše ceste so narejene za največ pettonsko obremenitev.“ Rdeča luč za uporabo občinskih cest Skozi občino Videm bo speljana 10-kilometrska trasa daljnovoda s 34 stojnimi mesti (stebri). Eles je aktivnosti na gradbišču že začel, a mu je občina prižgala rdečo luč za uporabo lokalnih občinskih cest. Župan Branko Marinič je dejal, da se bo na temo koriščenja občinskih cest za potrebe gradnje daljnovo- da s predstavniki Elesa pogovarjal v teh dneh. „Aktivnosti na terenu so se zaustavile. V naši občini je bila izjemno aktivna civilna iniciativa, ki pa je bila s predlogi preslišana. Danes ne gre prezreti njihove upra- vičene zamere do investitorja. Pra- vočasno so v postopkih podali več kot 20 pobud in niti ena izmed njih ni bila upoštevana. Razumljivo je, da so člani nekdanje civilne iniciati- ve na nogah. Predvsem jih je „dvig- nilo“, ko so videli, da se je na tere- nu začela gradnja. Eles je pridobil gradbeno dovoljenje, temu danes nimamo kaj oporekati. Nimajo pa z občino še sklenjenega sporazuma, v katerem se natančno določi, ka- tere ceste bodo koristili za potrebe gradnje in kakšne so njihove pri- hodnje dolžnosti do lastnika cest, torej občine. Na srečanju z investi- torjem bomo podrobno od lokacije do lokacije opredelili, kakšne bodo njihove obveznosti,“ je pojasnil vi- demski župan Marinič in, enako kot svetnik Rožman, spomnil na izgub- ljeno „odškodninsko priložnost“ v času gradnje avtoceste. „Izva- jalci gradnje so vozili po lokalnih cestah. Ko so gradnjo končali, so odšli, o sanaciji pa se nihče več ni pogovarjal. Zato hočemo z Elesom sporazum v pisni obliki skleniti pra- vočasno. Zahtevali bomo, da bodo cestno infrastrukturo, ki jo bodo poškodovali zaradi težkega tovor- nega prometa, po končali gradnji tudi sanirali. To je še edino, kar lah- ko v danih okoliščinah iztržimo od investitorja.“ Majšperk  Prvi korak podjetja Mif invest bo prodaja Voduškova zgradba v roke kranjskega poslovneža Po več letih podajanja kljuk sodiščnih dvoran je odslej do- končno – zgradba Vladimirja Voduška na Ptujski Gori je v celoti prešla v roke kranjskega podjetja Mif invest. »Zadeva se je končno premaknila z mrtve točke,« je dejal novi lastnik Danilo Dujović. Trietažna stavba tik ob podružnični osnovni šoli s pogledom na baziliko propada že več kot desetletje. Pred več leti jo je na dražbi kupil novinar, podjetnik, po rodu Majšperčan, Vladimir Vodušek. Iz zgradbe je želel ustvariti zgodbo, nova delovna mesta, pri tem pa je računal na pomoč občine, ki pa naj ne bi imela interesa. Kot je že večkrat ponovila županja Darinka Fakin, občina ni bila lastnik stavbe in ni imela pravice vlagati v zasebno lastništvo. Z leti in hipotekami, ki so bile vknjižene na zgradbo, je ena polovica stavbe pristala v lasti Nataše Vodušek, druga je prešla v roke kranjskega podjetja Mif invest. »Voduškova uporabljata vsa možna pravna sredstva ter oblike zavla- čevanj. Ne vem, kako lahko naša pravna država vse to dopušča. A na koncu bo stavba v naši lasti. Je pa blazna škoda, da stavba v samem centru propada, a mi ne moremo narediti nič. Samo čakamo lahko, da sodišče končno odloči. Ko pa bomo enkrat prišli do lastništva, bomo zagotovo naredili korak, in to v pozitivno smer za kraj,« je pred dvema letoma zagotovil Danilo Dujović, direktor podjetja. In po dveh letih je ptujsko sodišče odločilo, da se lastniški delež Nataše Vodušek proda na javni dražbi, 21. septembra, po izklicni ceni 87.840 evrov. »Gre za strateško lokacijo« To priložnost je izkoristilo podjetje Mif invest. »Ravno danes smo razrešili še lastništvo druge polovice stavbe, tako da naj bi v naslednjih mesecih z vpisom v zemljiško knjigo v celoti postala naša last. Končno se bo lahko nekaj zgodilo,« je na dan dražbe dejal Dujović. Na vprašan- je, kakšna bo njegova naslednja poteza z nepremičnino oziroma kakš- ni so načrti, pa je odgovoril, da jo bo skušal prodati kot celoto. »Zade- va sicer ne bo enostavna, saj so se razmere na nepremičninskem trgu zaradi covida nekoliko spremenile, po drugi strani pa gre za strateško lokacijo, ki je to vedno bila in bo. Zato me ne skrbi, da stavbe ne bi mogel prodati.« O prodajni ceni Dujović še ni želel govoriti, saj da želi najprej pridobiti ustrezno strokovno mnenje. Na občini pozdravljajo prihod novega lastnika Prihod novega lastnika pozdravlja tudi županja Darinka Fakin, ki si želi, da bi novo lastništvo pomenilo investicijo v turistično dejavnost ali vsaj obnovo stavbe, ki jo zob časa najeda že leta. Kot je poudarila Fakinova, je občina zadnja leta intenzivno vlagala v ureditev kraja Ptuj- ska Gora in omenjena nepremičnina je ostala edina črna točka, ki je še kazila izgled. Spomnimo, da je občina pred slabimi desetimi leti za dobrih 100.000 evrov obnovila Starotrško hišo, za okrog 75.000 evrov energetsko obnovila podružnično osnovno šolo, lani so otvoritveni trak prerezali na vratih obnovljenih prostorov turistično-informativ- ne pisarne s pošto ter vinoteke, za kar so namenili približno 70.000 evrov, zadnja v nizu obnov pa je bila izvedena na domu krajanov in gasilcev. Foto: Mojca Vtič Stavba, ki je bila vse do sredine prejšnjega tedna v delni lasti partnerice Vladimirja Voduška in podjetja Mif invest, je vrsto let kazila podobo Ptujske Gore. O izgubljenih adutih Andrej Rožman poudarja, da je občina Videm kar dvakrat iz rok izpustila priložnost za pogajanja z državo oziroma podjetji v njeni lasti. Prvi je primer gradnje avtoceste, ko bi po njegovem mnenju morali s pogajanji doseči, da investitor (DARS) območje ob avtocesti komunalno in prometno opremi, denimo s kolesarskimi stezami, kanalizacijskim sistemom … Enako bi se morali pogajati z Elesom, če so že bili s pobudami ob pripravi DPN neuspešni. „Občina in tukajšnje okolje bi od tega nekaj morala imeti, pravi čas za pogajanja je bil pred izdelavo dokumentacije in pridobivanjem dovoljenj.“ Foto: MZ Foto: MZ Župan Branko Marinič Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 4 petek  25. septembra 20204 Podravje Slednjo naj bi porušili potem, ko bo potekla obveza do LAS-a. Svet- niki so drug za drugim priznavali, da je ta varianta daleč najboljša, nasprotoval pa ji je Cveto Završki, ki se ni strinjal z ohranitvijo DCA: »V tej varianti vam ostaja DCA kot nek Blejski otok sredi jezera!« je bil neposreden in še dodal, da se ne strinja z rušenjem prejšnje, sta- re šole, kjer imajo svoje prostore člani kulturnega društva: »Vsi člani društva so zelo zadovoljni s tem prostorom v šoli! Čez nekaj let boste podrli še DCA. Kam boste pa dali vse te ljudi?! Predlagam, da sprejmemo četrto varianto!« A preostalih navzočih ni prepri- čal. Ponudili so pravi repertoar možnosti za delovanje društva, od prostorov v DCA do prostorov prazne ambulante ali krajevne skupnosti. Z rebalansom se investicija seli v leto 2021 Ne glede na napredek v projek- tu gradnje nove šole pa je občin- ski svet že pred to točko sprejel rebalans proračuna, v katerem se rezervacija sredstev za izgradnjo podružnice seli v leto 2021, česar pa presenetljivo nihče ni proble- matiziral. Malek je pojasnil, da jim pravzaprav niti ni preostalo kaj drugega. »Glede na to, da smo že sredi septembra, pred nami pa je še pridobivanje gradbenega dovol- jenja, je jasno, da letos gradnje še ne bomo mogli začeti. V letu 2021 bomo začeli, a treba bo še prido- biti denar pristojnega ministrstva. Vse te aktivnosti bodo sedaj tekle, bodo pa že v pristojnosti novega župana,« je še dodal. Starše  Na seji občinskega sveta sprejeta odločitev Staro šolo bodo zrušili, Dnevni center še ostaja Bojan Grus je kot član občinske uprave in gradbenega odbora svetnikom na septembrski seji nazorno predstavil vse tri inačice, ki jih je v zvezi s projek- tom nove štirirazrednice v Marjeti pripravil projektant. »Gradbeni odbor je predlagal, da se izbere varianta ena s prilagoditvijo avtobusnega obračališča za šolski prevoz. To pomeni podiranje stavbe prastare šole, stavba dnevnega centra aktivnosti (DCA) pa bi ostala sredi vrtčevskega igrišča.« Foto: KG Makole  Nov most ni želja, temveč je nuja Zrušitev mostu je le še vprašanje časa Most čez potok Ložnica na najbolj obremenjeni prometnici v občini, to je med krajema Pečke–Slovenska Bistrica, je nevaren in se lahko ob neupoštevanju omejitev glede največje dovoljene obremenitve zruši, so Občino Makole opozo- rili na Zavodu za gradbeništvo Slovenije. Strokovnjaki iz zavoda so po pregledu mostu čez potok Ložni- ca in statičnem izračunu občino obvestili, da mora zmanjšati do- voljeno obremenitev mostu. To je občina nemudoma storila, po- sledično pa lahko most prečijo le še osebna vozila, katerih skupna masa znaša manj kot dve toni, čez most pa se lahko vozniki pe- ljejo s hitrostjo 20 km/h. Številni kmetje, ki imajo zemljišča na eni ali drugi strani potoka, bodo mo- rali po okoliških cestah, prav tako so se zaradi omejitev drastično spremenile avtobusne linije, ki prebivalce Makol povezujejo s Slovensko Bistrico, Mariborom oziroma železniško postajo Slo- venska Bistrica. Direktor občinske uprave Igor Erker je poudaril, da je bil takšen ukrep nujen, saj bi se lahko ob večjih obremenitvah most zrušil. Ob tem pa je priznal, da jih je tako slabo stanje mostu presenetilo, saj da študija izpred nekaj let takšnih poškodb mostišč- ne konstrukcije ni razkrila. »Sedaj bomo morali bolj ali manj ustaviti vse druge investicije ter sredstva nameniti za obnovo mostu. Letos z rebalansom načrtujemo denar za dokumentacijo in izvedbo raz- pisa, prihodnje leto se nadejamo izvedbe.« Na vprašanje, ali se lah- ko most ob jesenskem deževju spremeni v krvnika voznikov, pa je odgovoril, da naj bi večjo nevar- nost predstavljale prevelike obre- menitve kot sam tok vode in da ne razmišljajo o zaprtju mostu ob naraslih vodah. Za novi most okrog pol milijona evrov Kot omenjeno, gre za najpo- membnejšo prometnico na ob- močju občine in tudi zaposleni na občini si ne znajo predstavlja- ti, da bi bil promet za tovorna vozila, kmetijsko mehanizacijo in avtobuse več kot leto dni pre- povedan, zato so se že obrnili na državo in zaprosili za postavitev pontonskega mostu. Celotna vrednost postavitve novega mo- stu je ocenjena na nekaj manj kot 470.000 evrov. Ali bo za investici- jo potrebna zadolžitev, na občini še ne vedo. »Trenutno čakamo na razplet rebalansa državnega proračuna in razpis šolskega mini- strstva za sofi nanciranje investicij v osnovne šole, kjer kandidiramo s projektom obnove šolske jedil- nice s kuhinjo. Če na slednjem ne bomo uspešni, pa bo zadolžitev potrebna, saj je investicija nujna,« je še dodal Erker.Foto: Mojca Vtič Spoštovanje novih omejitev naj bi nadzorovali tudi redarji. Markovci  Dela pri koncu, plačilo še pod vprašajem 15 let stara streha na dvorani več let zatekala Te dni zaključujejo slabih 70.000 evrov težko obnovo dotra- janega dela strehe med športno dvorano in Osnovno šolo Markovci. Gre za vmesni del strehe med športno dvorano in šolo, kjer so postavljene garderobe. Streha je namreč leta za- tekala, vendar kljub več pregledom niso mogli najti izvora, je pojasnil ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela. Letos so na občini sklenili, da gredo v celovito obnovo. Ob sanaciji strehe stavbe oz. veznega hodnika osnovna šola–telovadnica so ugo- tovili, da je bila celotna toplotna izolacija premočena oz. neuporabna za ponovno vgradnjo, prav tako so na občini sklenili, da vse inštalacije (grelni kabli, strelovodi in cevovodi) v izogib ponovnim vrtinam na ravni strehi prestavijo. Glavnina del na 450 m2 strehe je že opravljena, sedaj poteka le še napeljava strojnih inštalacij, pogodbena vrednost del pa je nekaj manj kot 67.000 evrov. A medtem ko se dela že zaključujejo, ostaja odprto vprašanje plači- la. Namreč župan Milan Gabrovec je sredstva za obnovo strehe pred- videl z rebalansom proračuna, ki pa so ga opozicijski svetniki z večino zavrnili. »Ker rebalans ni bil sprejet, čeprav so se pred sejo svetniki z njim v večini strinjali, ne moremo v celoti plačati izvajalca. Dela pa so bila nujna in so sedaj opravljena tako, kot morajo biti. Tako da resnič- no upam, da bodo svetniki na prihodnji seji rebalans potrdili,« je dejal Gabrovec. Ob tem pa napovedal, da bodo opravili temeljit pregled do- kumentacije iz časa gradnje telovadnice. »Streha je stara okrog 15 let pa je že potrebna tako obsežnih investicij ... Če bodo odkrite napake, bomo morali izvajalca poklicati na odgovornost.« Sicer pa je neurje z močnim vetrom, ki je konec avgusta pustošilo v Podravju, nekaj škode povzročilo na objektu Vrtca Markovci. »Veter je poškodoval del strehe na terasi vrtca, ampak to bomo sanirali s po- močjo zavarovalnice,« je zagotovil ravnatelj Ivan Štrafela. Foto: Mojca Vtič Hajdina  Praznovanje prilagojeno razmeram Drugačen občinski praznik Hajdinčani so se odločili, da praznovanje za martinovo bo, a bo v celoti prilagojeno novim razmeram in omejitvam. Priprava slehernega dogodka v trenutnih razmerah za organizator- je predstavlja velik zalogaj. Prav iz tega razloga ob seznanitvi s potreb- nimi ukrepi marsikdo vrže puško v koruzo in raje slavje preloži na neke druge čase. Hajdinčani so se odločili, da velikega slavja, kakršnega so bili vajeni, letos sicer ne bo, bodo pa v spremenjenih in prilagojenih razmerah novembra vendarle slavili. Šotora pred občinsko stavbo, v katerem so se leta zbirali občani, letos ne bo. »Enostavno tega letos ni možno organizirati v obsegu, kot smo ga bili doslej vajeni. Preveč tvegano bi bilo. Bomo pa na prostem, pred kletarjevim hramom zbirali vino, prireditev Iz mošta vino pridi na Hajdino pa bo tako kot zmeraj potekala v cerkvi sv. Martina. V ožji sestavi se bomo nato v Gerečji vasi srečali občinski svetniki, nadzorni odbor, kletarji in nagrajenci, kjer bomo počastili praznik naše občine,“ je pojasnil župan Stanislav Glažar. To bo prvo praznovanje na tak način; občina Hajdina je namreč zna- na po tem, da ob občinskem prazniku priredi veliko večdnevno zaba- vo v šotoru na trgu. Foto: ČG Letos šotora ter slavnostnih podelitev prejemnikom priznanj ne bo, nagrajence bodo povabili na manjše srečanje v Gerečjo vas. Nakup zemljišč ostaja rezervni načrt Marjan Malek je ne seji svetnikom pojasnil tudi, zakaj je bil v igri morebiten odkup kmetijskih zemljišč. »Res sem se sestal z nekaterimi našimi občani, lastniki teh zemljišč. Dva sta jih ponudila po ceni 11 evrov za m², a sem obema jasno povedal, da se bomo o odkupu pogovarjali le, če boste vi presodili, da jih potrebujemo. Razmišljati pa moramo tudi za v prihodnje, če bi se pojavila potreba, da se vrtec ali šola širi.« Svetniki so se s pojasnilom strinjali in ga pozdravili. Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  25. septembra 2020 5Podjetništvo Haloze  Lokalne skupnosti se povezujejo Oživljajo projekt Halo, si za bike Župani haloških občin so že nekajkrat sedli za skupno mizo, da se dogovorijo o projektih, ki bi jih lahko izvajali skupaj in s katerimi bi kandidirali za državna ter evropska sredstva. Šesterica lokalnih skupnosti v gričevnatih Halozah se sreču- je s popolnoma identičnimi izzivi; predvsem jih žulijo ceste in plazovi, podhranjenost s komunalno opremo in vprašanja s področja energetske učinkovitosti. Župani se zavedajo, da so lahko povezani močnejši, zato so nefor- malno oblikovali delovno skupino. Prva skupna naložba, za katero vidi- jo priložnost, da jo lahko uresničijo, je projekt Halo, si za bike. Projekt so pripravljali že pred leti, z njim so kandidirali na več razpisih, a bili s prijavami žal neuspešni. Ker se na področju črpanja evropskih sredstev odpirajo nove možnosti, bo država še v tej perspektivi podprla projek- te, ki jih bo možno čim prej izvesti. To pomeni, da mora biti za projekt pridobljeno gradbeno dovoljenje in v primernem časovnem okviru izbran izvajalec del. Denar iz sedanje fi nančne perspektive EU bo na- mreč možno črpati še do leta 2023. Ker je projekt Halo, si za bike eden takšnih, ki je »papirnato« že zelo daleč, so se župani haloških občin od- ločili, da bodo z njim kandidirali za sredstva iz evropske blagajne. Foto: MZ Župan občine Videm Branko Marinič o projektu, ki ga haloške občine kot skupnega vidijo med prioritetnimi za prihodnje fi nančno obdobje EU: »Potrebujemo grebensko oziroma obmejno cesto, ki bi jo zgradili čez celotno območje Haloz od Zavrča do Žetal.« Podjetje Jeruzalem SAT Oljarna in mešalnica se ukvarja z več de- javnostmi. Osnovna dejavnost je proizvodnja krmil za govedo, pra- šiče in perutnino. Na drugi strani pa je zelo pomembna dejavnost oljarna, kjer proizvajajo bučno olje. Prav tako imajo urejeno trgovino, kjer bučno olje in izdelke z buč- nim oljem prodajajo. Poleg tega pa omogočajo turistične oglede oljarne. V letu 2019 je podjetje zabele- žilo skoraj 4,5 milijona prihodkov, kar je 400.000 evrov več kot v letu poprej. Skladno s prihodki so se povišali tudi stroški, vendar je podjetju tudi poslovno leto 2019 uspelo zaključiti s skoraj 50.000 evrov dobička. Na podlagi poslov- nega izida so imeli za leto 2020 optimistične obete. »V letošnjem letu smo imeli plane zaposliti nove ljudi, saj smo to leto upokojili nekaj sodelavcev. Zaradi manjše proi- zvodnje pa smo do sedaj zaposlili le enega,« je dejala Krabonjeva. Najbolj jih je udarilo zaprtje meja Tako kot povsod v gospodar- stvu je tudi Jeruzalem SAT občutil upad povpraševanja v spomladan- skem obdobju. »Predvsem nas je prizadelo omejeno prehajanje čez mejo s Hrvaško, ker smo čez noč izgubili njihove kupce. V času ome- jitev gibanja na občine je bilo še težje, saj k nam niso smeli niti naši kupci iz sosednjih krajev oz. občin. Naša občina Središče ob Dravi pa je zelo majhna. Izvoz olja v tujino je kar obstal. Degustacije so odpadle, skupin nismo več sprejemali. Ko- mercialisti na terenu prva dva me- seca epidemije niso bili zaželeni v trgovinah, degustacij po trgovskih centrih nismo smeli izvajati. Zdelo se nam je, kot da se svet počasi ustavlja in da kar čez noč nekateri poklici in delavci niso imeli več kaj delati,« je naštela Krabonjeva in izpostavila: »Najbolj nas je prizadel manjši izvoz v tujino!« V času omejitev so v podjetju ne- kaj delavcev redno upokojili, drugi so v spomladanskih mesecih koris- tili še stare dopuste in nekaj viškov ur. »Smo pa jih tudi nekaj preraz- porejali znotraj podjetja in tako rešili delavce pred odpuščanjem. Če bi ostali v popolni postavi pa se bojim, da vsi ne bi imeli dela in bi morali kakšnega tudi odpustiti,« je bila iskrena Krabonjeva. Prav tako naj bi delavci obdržali tudi višino plač, znižale pa so se stimulacije. V času najstrožjih ukrepov so čas vložili v izobraževanje, nadgradili so prodajo artiklov preko spleta in iskali druge načine komunikacije s strankami. Če bi gradili zgolj na turizmu, bi slabo kazalo Oljarna slovi po več kot 100-letni tradiciji in odlični kakovosti bučne- ga olja. »Smo največji proizvajalec štajersko-prekmurskega bučnega olja v Sloveniji, ki je certifi cirano in ima pridobljen evropski znak zašči- tena geografska označba,« je na- vedla Krabonjeva. Ob osnovni de- javnosti so razvili tudi turistično po- nudbo, v okviru katere obiskovalce vabijo na oglede oljarne. V pre- teklem letu so zabeležili kar 4.200 obiskov, kar pomeni 350 ogledov na mesec. Letošnjo pomlad pa nobenega. »V času epidemije nis- mo imeli nobenega obiska. To je dovolj zgovoren podatek, da je tu izguba v realizaciji največja. Tako kot slišimo od turističnih delavcev in ponudnikov, kako slabo jim je šlo ta čas, jim lahko samo pokimamo in potrdimo, da je res pogled na to dejavnost izredno skrb vzbujajoč. Ker nimamo prenočišč, nam tudi vavčerji ne koristijo,« je pojasnila Krabonjeva in dodala: »Pozdravlja- mo pa gesto države, da je delav- cem, ki so delali v času razglašene epidemije, pripadal krizni dodatek, delodajalcem pa oprostitev delne- ga plačila prispevkov plač in refun- dacije bolniških odsotnosti.« Središče ob Dravi  Koronakriza udarila tudi podjetja v dobri kondiciji Jeruzalem SAT ne bo zaposloval po načrtih Jeruzalem SAT je dobro stoječe podjetje, ki je preteklo leto zaključilo s pozitivnim poslovnim izidom. Op- timistično so se podali v leto 2020, vendar je tudi njihove načrte prekrižala epidemija. »Tako kot vsako leto do zdaj smo si tudi za to leto nastavili smele, a realne cilje, ki bi jih verjetno tudi dosegli, če nas ne bi zajelo to gospodarsko neugodno vzdušje zaradi covida-19,« je povedala direktorica Sonja Krabonja. Foto: Jeruzalem SAT S svojo dejavnostjo podpirajo tudi lokalne pridelovalce »Sezonsko dokupujemo tudi žita, kot so ječmen, krmna pšenica in koruza, ter jih sušimo v lastnih sušilnicah in skladiščimo v silosih za potrebe proizvodnje v mešalnici krmil. S krmili, drobljenci, beljakovinskimi komponentami in žiti oskrbujemo kmetovalce doma in širše po državi. Zalagamo pa tudi večje trgovce, ki se ukvarjajo s prodajo krme za živali. Poleg tega imamo z lokalnimi kmeti in podjetjem Jeruzalem Ormož SAT sklenjene letne pogodbe za pridelavo buč, ki jih v večini odkupimo mokre in si jih posušimo,« je povedala Sonja Krabonja, direktorica podjetja Jeruzalem SAT in zatrdila: »Le s kakovstnimi surovinami iz lokalnega okolja lahko proizvajamo naše odlične proizvode!« Foto: Izimanija Videm in Podlehnik izdelujeta prometno strategijo Za prijavo projektov s področja prometne infrastrukture za držav- na ali evropska sredstva je potreben dokument Celostne prometne strategije (CPS). Zato sta se občini Videm in Podlehnik lotili njegove izdelave. »Predvidevamo, da bo CPS izdelana do konca tega leta, te dni smo sredi javne predstavitve. Računamo, da bomo dokument morda potrebovali še v tej fi nančni perspektivi, nedvomno jo bomo koristili v naslednjem fi nančnem obdobju EU, to je od 2021 do 2027 (2030). Gre za strategijo dolgoročnega pomena,« je povedal videmski župan Branko Marinič. Dodal je še, da bodo projektno dokumentacijo za projekt Halo, si za bike novelirali. To nalogo so zaupali občini Pod- lehnik, saj je tamkajšnji župan Sebastian Toplak strokovnjak na podro- čju prometa. Podeželje potrebuje infrastrukturne projekte Župani haloških občin se že tudi ozirajo proti novi fi nančni per- spektivi EU. Računajo, da bo z evropskimi sredstvi možno izvajati in- frastrukturne projekte in da denar iz tega vira ne bo namenjen samo tako imenovanim mehkim vsebinam. »Potrebujemo ceste, vodovod, kanalizacijo, energetske obnove objektov … To so potrebe podeželja, če želimo zmanjšati razvojni zaostanek. Nadejamo se, da usmeritve za črpanje evropskih sredstev niso dokončno oblikovane in da bo res več poudarka na razvoju podeželja. Vsekakor je nelojalno, da se je v tej perspektivi pri fi nanciranju dajalo poudarek mestnim občinam, med- tem ko so na podeželje skorajda pozabili. Bo pa črpanje denarja od- visno tudi od nas občin, koliko bomo pri tem aktivne. Vsekakor bomo močnejši in uspešnejši, če se bomo povezovali in sodelovali. Haloške občine smo k temu cilju že naredile nekaj korakov,« je pojasnil župan Marinič. Bučni čokoladni namaz, bučni liker, bučni piškoti ... Bogato založena trgovina na dvorišču oljarne ponuja čisto bučno olje, olje iz bučnic in ptujskega luka, olje iz bučnic in ptujskega česna, olje iz buč belic in druga hladno stiskana olja, bučna semena različnih okusov, in številna druga živila, kot so različni bučni piškoti, rezanci in druga živila, narejena z dodatkom bučnega olja ali bučnih semen. »Pri nas se najde tudi odlični liker z bučnim oljem, bučna marmelada, bučni čokoladni namaz, praline in druge lokalne dobrote,« je še pripomnila Krabonjeva. Foto: Jeruzalem SAT Poslovanje Jeruzalem SAT Oljarna Poslovanje v evrih 2018 2019 Prihodki iz poslovanja 4.046.644 4.448.186 Prihodki iz fi nanciranja 910 580 Drugi prihodki v evrih 7.634 2.327 Odhodki iz poslovanja 4.025.138 4.395.035 Odhodki iz fi nanciranja 5.034 6.280 Drugi odhodki 39 550 Dobiček/izguba + 42.948 + 49.227 Vir: Ajpes Foto: Jeruzalem SAT Direktorica Sonja Krabonja: »Letos smo imeli namen zaposliti nove ljudi, saj smo to leto upokojili nekaj sodelavcev. Zaradi manjše proizvodnje pa smo do sedaj zaposlili le enega.« Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  25. septembra 20206 V središču Zavrč  Pogovor z županom ob občinskem prazniku V Zavrču so zabeležili nenavadno, a bogato leto Ob letošnjem 24. prazniku občine Zavrč župan Slavko Pravdič obžaluje, da izjemnega leta ne morejo okronati z bogatim programom, kot se to v haloški občini sicer spodobi. Sicer pa je ob pogledu na minulo leto prepričan, da se je kot najpomembnejša pridobitev izkazala ureditev zdravstvene in referenčne ambulante. »V posodobljenih in novih pro- storih sedaj zdravstvena oskrba naših občanov poteka na vrhun- skem nivoju. Zdravstveni delavci so mi zaupali, da občani v zelo velikem številu obiskujejo refe- renčno ambulanto, medicinski tehnik se res trudi po svojih naj- boljših močeh, tako ne prihaja do čakanja. Tukaj smo naredili velik korak naprej,« je dejal Pravdič. Med investicijami, ki so jih čez leto izpeljali, je izpostavil tudi fi tnes na prostem, ki bo kmalu predan namenu. »V obdobju zad- njega leta nam je uspelo sanirati tudi dva plazova, ki sta ogrožala stanovanjske objekte naših obča- nov,« je še izpostavil. Izvedli pa so tudi dve sanaciji na cestah Turški Vrh–Drenovec in Turški Vrh–Hrastovec in prep- lastili še okoli 800 metrov cest. Še pred koncem leta bodo začeli tudi izvedbo dvoletnega projekta ob lokalni cesti Zavrč–Turški Vrh: »Iz- gradnja pločnika in javne razsvet- ljave bo zajemala tudi zamenjavo vodovodnih cevi. Projekt, ki ga bo sofi nanciralo tudi gospodarsko ministrstvo, je ocenjen na 338.670 evrov.« Veliki obeti za razcvet turizma Velik poudarek bo v prihod- nje na področju turizma. »Gradili bomo na razvoju športnega tu- rizma, ki ga bo močno podprlo zasebno podjetje z izgradnjo glamping hišk. V občini imamo za- gotovljeno odlično infrastrukturo za športnike, z namestitvenimi kapacitetami pa bomo športnike lahko gostili dalj časa. S postavi- tvijo kolesarnice s kolesi pa bomo tukaj naredili še en korak naprej,« je naznanil Pravdič, ki verjame, da bodo imeli pri tem korist tudi domači ponudniki kulinaričnih storitev. Turizem pa bodo razvija- li tudi z opozarjanjem na bogato zgodovino kraja. Obetajo si, da bi v prihodnjem letu izdali zbornik, ki bo zajemal dejstva o dogajanju na območju občine v preteklosti. V Zavrču imajo do preteklosti kraja poseben odnos. Dvorca, ki kot dediščina stoji v Zavrču, ne nameravajo spremeniti v spome- nik, ki si ga bo mogoče ogledati od daleč. Prizadevanja vodstva občine gredo v smeri, da se na tem mestu odvija življenje in da ga občani sprejmejo za svojega. Tukaj Pravdič kot župan vidi svo- je poslanstvo: »Načrti z razvojem dvorca so dolgoročni, vendar smo doslej dokazali, da lahko s skup- nim delom veliko naredimo z mi- nimalnimi stroški. Moja naloga ni razporeditev denarja, ki je na ob- činskem proračunu, ampak da lju- di držim skupaj in jih povezujem. Menim, da je usmerjanje in razvoj projektov, ki jih občani lahko vza- mejo za svoje, prava pot. Občani morajo čutiti, da so pridobitve naše, njihove!« je povedal Pravdič ter dodal: »Ob našem 24. prazniku občine Zavrč vam vsem občan- kam in občanom čestitam, z željo, da ostanete zdravi in ponosni na našo občino!« Foto: KG Slavko Pravdič Hajdina  Investicija pri gostišču Maja Krožišče dobiva končno podobo Konec decembra bo predvidoma zaključena izgradnja kroži- šča pri gostišču Maja na Zgornji Hajdini. Investicija, vredna okrog 304.000 evrov, teče po planu. Majšperk  Prireditev ob 24. občinskem prazniku letos manj slovesna Življenje je mnogo več kot korona Dogodke in projekte preteklega in letošnjega leta je v nagovoru zbranim v KPC Majšperk, in tistim, ki so prireditev spremljali preko televizijskih ekranov, povzela županja Darinka Fakin. Med drugim je dejala, da občina Majšperk letos praznuje 25 let samostojnega dela in skrbi za lasten razvoj. Izpostavila je tudi, da je ponos- na na društva in občane, ki skrbijo, da je življenje v občini Majšperk prijetno. In med občani, ki so s svojimi dejanji pustili oziroma še vedno puščajo sled na družbenem področju, so zagotovo tudi preje- mniki občinskih priznanj. Posebno priznanje županje je na slavnostni prireditvi prejel Darko Zupanc. Poveljnik CZ si je priznanje zaslužil tudi zaradi opravljenega dela v času epide- mije, ob tem pa je Zupanc aktiven še v drugih društvih in prepoznan ter nagrajen kulturni delavec. Za delo na društvenem področju je občinsko priznanje prejela Brigita Godec Bezjak, soustanoviteljica in predsednica Športno pohodni- škega društva Preša. Občinsko priznanje je županja vročila tudi Anici Tominc za 30 let soobli- kovanja društvenega življenja v občini. Pred skoraj dvema dese- tletjema je sodelovala tudi pri soustanovitvi Društva žena Tisa, katerega predsednica je, prav tako deluje v Karitas Ptujska Gora ter kot prostovoljka v projektu Starejši za starejše. Za delo na področju ohranjanja tehnične in kulturne dediščine pa je prizna- nje občine prejel Marjan Eberl. Z zbirateljstvom se je resneje začel ukvarjati pred več kot 20 leti. Nje- gova zbirka prikazuje razvoje mo- torjev od leta 1935 dalje, največ vozil je znamke Tomos. Vsa vozila pa so restavrirana in tudi vozna. Zahvalo za delo in sodelovanje z domačo občino je prejel častni občani in Prešernov nagrajenec Stojan Kerbler. Letošnja prire- ditev je bila zaradi omejitvenih ukrepov manj slavnostna, saj na odru niso mogli nastopiti osnov- nošolski otroci in društva. Names- to tega so predvajali posnetke, s katerimi so obogatili kulturni pro- gram 24. prireditve ob občinskem prazniku, v katerem je sodeloval tudi domačin in naj glasbenik Za- sebne glasbene šole v samostanu svetih Petra in Pavla David Aubel. Gre za pomembno pridobitev tako za hajdinsko občino kot širše. Dosedanje križišče je namreč bilo nevarno, hitrosti, ki so jih na tem odseku ceste dosegali vozniki, pa previsoke. „Zelo smo veseli, da investicija teče po planu. Dela je izbrani izvajalec začel prvega sep- tembra, zaključili pa bodo do konca decembra. Občina Hajdina bo pri- spevala 46.0000 evrov, preostanek pa Ministrstvo za infrastrukturo oziroma DRSI,“ pravi župan Stanislav Glažar. Preurejanje trikrakega križišča v krožišče na državni cesti, ki se priključuje na lokalno cesto, predstavlja veliko pridobitev tudi zato, ker predstavlja nadaljevanje lani začetega projekta. Občina je namreč uspešno izpeljala rekonstrukcijo lokalne ceste v naselju Zg. Hajdina, še pred zaključkom te investicije pa pripravila projektno dokumen- tacijo za ureditev krožišča na tem območju. Zagotovili so potrebna sredstva za izdelavo projektne dokumentacije in odkupe zemljišč, ostalo – 261.000 evrov – pa bo primaknila DRSI. Rok za dokončanje del je sicer konec leta, a naj bi končali nekoliko prej. Kot je pojasnil Glažar, so delo na tem območju imeli tudi arheologi, ki so odkrili nekaj dragocenih predmetov. Foto: Mojca Vtič Županja Darinka Fakin (od leve), Darko Zupanc, Marjan Eberl, Anica Tominc in Brigita Godec Bezjak Foto: ČG Dela so začeli 1. septembra. Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 7 petek  25. septembra 2020 7Kmetijstvo Kot glavne razloge zanje navaja premalo znanja in izkušenj rejcev, ki živali hranijo s krmo nizke kako- vosti, saj so mnogi še vedno prepri- čani, da mlada živina predstavlja »kanto za slabo krmo«, nepravilno rabo mlečnih nadomestkov, pre- malo namenjenega časa in vložka v vzrejo telet ter nezagotavljanje ustreznih bivalnih pogojev. Za te- leta in mlado živino je namreč še kako pomembno, da ji rejec za- gotovi čisto okolje, suho ležišče, primerno klimo in zračenje, dovolj svetlobe ter starosti in razvoju pri- merno kakovostno krmo. Kazalnik blaginje živali »V Sloveniji imamo v zadnjih letih okrog 160.000 krav. Idealna doba med telitvama je, strokovno gledano, leto dni, pri nas pa med eno in drugo telitvijo poteče več kot 420 dni, kar pomeni, da ima- mo zaradi te predolge dobe letno kar 20.000 manj rojenih telet. Tej izgubi pa je treba dodati še okrog 18.000 telet, ki poginejo do staros- ti šestih mesecev, kar skupaj znaša že skoraj 40.000 telet manj, kot bi jih lahko vzredili,« svoje ugoto- vitve utemeljuje Glač. »Kot kažejo raziskave, telički najpogosteje po- ginjajo zaradi napačne oz. pomanj- kljive vzrejne tehnologije. Tako je podatek o smrtnosti telet, še posebno do starosti pol leta, celo eden najpomembnejših kazalnikov zdravstvenega statusa kmetij in blaginje živali.« Lahko bi prepolovili uvoz Smrtnost telet do šestih mese- cev starosti naj bi se po ocenah razvitih govedorejskih držav gibala med dvema in desetimi odstotki. V Sloveniji je bil ta delež že v prvi raziskavi za obdobje 2005–2012 nekaj nad zgornjo mejo. Kot je raz- vidno iz priložene tabele, pa trend naraščanja števila poginulih telet v zadnjih letih samo še narašča in je zdaj že blizu 12 odstotkov. »V Sloveniji je že dalj časa za- znati, da se število krav počasi, a vztrajno zmanjšuje in število po- ginulih telet povečuje, posledično pa primanjkuje vedno več telet na trgu, zato jih je treba iz leta v leto več uvoziti. Letno tako uvozimo od 25.000 do 30.000 govedi, pred- vsem telet. Glede na predstavlje- ne podatke bi lahko ta uvoz več kot prepolovili, če bi v rejah krav zmanjšali dobo med telitvama na ekonomsko še sprejemljivo mejo 390 dni in smrtnost telet do sta- rosti šestega meseca pod sedem odstotkov, kar se z ustrezno os- krbo in tehnologijo reje da zlahka doseči. Ob obstoječem številu krav bi tako lahko vzredili dodatnih 18.000 telet iz slovenskih rej.« Ključna oskrba v prvih mesecih Da je pravilna oskrba telička od kotitve naprej odločilna za njego- vo nadaljnje življenje in ekonom- sko korist, dodaja Glač. »Že tem- peratura okolja in suho ležišče sta pomembna za začetek, nato pa vsi ustrezni ukrepi ob kotitvi. Teličku je treba pomagati, da čim prej za- diha, očistimo mu dihalne poti, ga zmasiramo, razkužimo popek in damo v čist boks ustreznih dimen- zij. Ta mora biti takšen, da živali omogoča nemoteno vstajanje in leganje, dobro odtekanje urina, enostavno oskrbo in nadzor rejca ter obenem preprečuje poškodbe. Natančno je treba slediti urniku krmljenja z vsemi dodatki, sicer teleta ne razvijejo pravilno preba- vil in tega kasneje tudi ne morejo več nadoknaditi. Kot odrasle živali namreč ne bodo mogle zaužiti za- dostnih količin krme, zato bodo dosegale slabšo mlečnost in pri- raste.« Slovenija, Podravje  Visoka smrtnost telet do pol leta starosti Telički niso kante za slabo krmo Kljub temu da je vzreja zdravih in vitalnih telet kmetova investicija v prihodnost, Stane Glač, strokovni sodelavec za področje živinoreje na KGZS, ocenjuje, da ji slovenski rejci običajno posve- čajo premalo pozornosti. Zato so tudi rezultati, če jih primerjamo z razvitimi govedorejskimi deželami, slabši. Foto: M24 Podravje  Spremembe pri zavarovanju Zavarovalnice stopile naproti sadjarjem Zavarovalnica Triglav, Agro Zavarovalnica Maribor in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije so se pogovarjale o nujni spremembi začetka zavarovalnega kritja. Spomladanska pozeba je prizadela številne slovenske sadjarje, do- datne težave pa jim je nato povzročilo še uveljavljanje odškodnin pri zavarovalnicah. Spomnimo, da je Tomaž Toš iz Sadjarstva Toš v Vito- marcih že marca letos zavarovalnicam očital, da so v prvi vrsti zavaro- vale same sebe. Zavarovanje pred pozebo namreč po doslej veljavnih pravilih začne veljati šele s prvim aprilom, prej pa ne, kar pomeni, da sadjarjem škode za marčevsko pozebo nihče ne bo povrnil, četudi so plačali zavarovalnino. Da so se razmere v sadjarstvu spremenile in da bo treba začetek za- varovalnega kritja po spomladanski pozebi prestaviti na zgodnejši da- tum, so na seji ugotovili tudi člani strokovnega odbora za sadjarstvo in oljkarstvo pri KGZS. Pri Zavarovalnici Triglav je pogoj za zavarovalno kritje za pozebo 20 % odprtih cvetov, pri Agro Zavarovalnici, pri kateri ima svoje nasade zavarovane večina podravskih sadjarjev, pa je ta rok 1. april oziroma 20. marec za obalne občine. Kot rečeno, sta obe zava- rovalnici pripravljeni nekoliko zrahljati svoje pogoje in stopiti naproti sadjarjem, saj obljubljata spremembo začetka zavarovalnega kritja, ki bo prilagojena novim razmeram in bo tudi bolj ugodna za sadjarje. Po besedah predsednika Borisa Oreška je odbor predlagal tudi novi način zavarovanja pridelka sadja, na osnovi katerega bi se zavarovalo samo letne stroške pridelave. Obenem so se zavzeli še za dvig stopnje sofi nanciranja zavarovalnih premij z dosedanjih 50 na 65 % ministrstvu. Foto: SD Največji zavarovalnici za sadjarje obljubljata, da bosta prilagodili pogo- je za odškodnine po spomladanskih pozebah. Prihaja Izbrana kakovost za sadje Promocijska kampanja Izbrane kakovosti (IK) za sadje, ki stavi na višjo kakovost, dodatno kontrolo ter na slogan Pridelano in predelano v Sloveniji, se bo predvidoma začela te dni. Za izvedbo promocije je predvidenih 897.700 evrov, od tega naj bi 642.000 evrov prispevalo kmetijsko ministrstvo, 255.700 evrov pa pridelovalci iz sektorja sadja. Za izvedbo promocije je bila izbrana agencija Pristop, ki si že ogleduje predlagane lokacije za snemanje reklamnega oglasa. Te so v okolici Ljubljane, na Gorenjskem, Primorskem in v Posavju. V spotu torej ne bomo videli nobenega sadovnjaka iz severovzhodne Slovenije. Slovenija  Več sredstev za kmetovanje v hribovskih območjih Cilj je mlade zadržati v hribih Člani strokovnega odbora za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) in agrarne skupnosti so se sestali z vodstvom KGZS in kmetijskega ministrstva, da bi skupaj prevetrili predloge projektov, ki naj bi bili fi nancirani iz mehanizma za okrevanje po pandemiji. Spomnimo, da naj bi bilo v pro- gramu Next generation za kme- tijstvo namenjenih 75 milijonov evrov, za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19 pa skozi nacionalni program še 1,6 milijarde evrov. Nabor projektov, usmerje- nih k okrevanju pa tudi k evropski- ma strategijama Od vil do vilic in Za biotsko raznovrstnost do leta 2030, so pripravili na resornem mi- nistrstvu, vendar je v njih premalo zastopana živinoreja, predvsem govedoreja, iz razpisov pa po nji- hovem mnenju ne gre izpustiti tudi drobnice in investicij v gorsko me- hanizacijo. Neživljenjski razpisni pogoji »Brez možnosti nakupa ustre- zne gorske mehanizacije, brez ka- tere je obdelovanje že tako težko dostopnih hribovskih območij še zahtevnejše, mladih ne bomo za- držali na hribovskih kmetijah, saj v takih pogojih ne bodo pripravljeni delati in prevzemati kmetij. Pri tem smo opozorili tudi na problem razpisnih pogojev, ki jih velikokrat male kmetije ne morejo izpolnje- vati,« je povedal strokovni tajnik odbora Jernej Demšar. Člani odbora so podprli nabor predlogov KGZS, poslanih na re- sorno ministrstvo, v katerem so določene prednostne naloge oz. podpore, in sicer za dobrobit živali za vse živalske vrste, za ekološko kmetovanje, za izgradnjo celovi- te infrastrukture na podeželju z vodovodom, cestami, kanalizaci- jo, optičnim omrežjem … ter za nakup specialne mehanizacije za težke obdelovalne pogoje. »Gle- de na trenutno stanje upravičeno zahtevamo, da se sredstva za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost v novem programskem obdobju povečajo. Prepričani smo namreč, da je to povečanje nujno tudi zaradi pred- videne ukinitve plačil za kmetije na območjih z naravnimi omejitvami.« Foto: Zeleni raj Prikaz števila rojenih in poginulih telet v Sloveniji med letoma 2014 in 2019 Leto Število rojenih telet Število poginulih telet do 6. meseca starosti Delež poginulih telet do 6. meseca starosti 2014 159.013 17.065 10,73 2015 162.382 17.977 11,07 2016 165.723 18.235 11,00 2017 165.415 18.509 11,19 2018 161.500 19.030 11,78 2019 / 18.146 / Vira: SURS, UVHVVR Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  25. septembra 20208 V središču Spodnje Podravje  Glasovanje županov kot po maslu Nov fi nančni vir za vodovod V roku tedna dni sta bili v ptujski Mestni hiši sprejeti odlo- čitvi, ki sta morda odločilnega (zgodovinskega) pomena za prihodnji razvoj mesta in okolice. Najprej je mestni svet z odločitvijo o zaprtju odlagalnega polja v Cero Gajke presekal večletno agonijo na področju odpadkov, teden dni za tem so župani občin Spodnjega Podravja brez pomislekov dvignili roke za regijski projekt obnove vodovoda. „Očitno smo se nehali zafrkavati“ A korona, kolikor je prinesla slabega, je po drugi strani prinesla nekaj dobrega. Na ravni Evropske unije se je oblikoval Sklad za okre- vanje in odpornost, v katerem sedaj spodnjepodravske občine vidijo možnost črpanja sredstev za obnovo vodovoda še v tem fi nančnem obdobju. Zato so odločitev o podpori projektni nalogi in razpisu za izbiro projektanta župani na ponedeljkovi seji kolegija sprejeli soglas- no in brez pripomb. Prav tako ni bilo zaznati kakršnegakoli nezado- voljstva, kar daje slutiti, da so se o zagonu projekta poenotili. „Očitno smo se občine nehale zafrkavati in smo resno pristopile k projektu. Jasno nam je bilo povedano, da bodo fi nancirani projekti, ki bodo pripravljeni na izvedbo. Vsa sanjarjenja, pa bi ali ne bi, malo sem in tja – to ne pije vode. Ali imaš projekt in z njim resno kandidiraš, ali pa te ni. Tako bo najbrž tudi v naslednji fi nančni perspektivi EU in zato sprememba v miselnosti, ki je očitno bila nujno potrebna. Kot kaže, čas prinese svoje, situacija je dozorela do točke, da vprašanje obnove vodovoda premaknemo naprej. Upam, da nam bo sredstva iz sklada za okrevanje uspelo počrpati in da bomo končno pristopili k obnovi sistema, za katerega vemo, da ga nujno potrebujemo,“ je poudarila županja mestne občine (MO) Ptuj in predsedujoča spodnjepodravske- mu županskemu zboru Nuška Gajšek. Povedala je še, da prva faza, s katero bi kandidirali za sredstva iz evropskega sklada za okrevanje, zajema obnovo transportnih (povezovalnih) cevovodov. Kakšen fi - nančni kolač si lahko občine obetajo iz razpisa, je za zdaj vprašanje za milijon dolarjev. „Jasno je, da želimo pridobiti čim višji znesek. Treba je počakati na projektantsko oceno, potem se bomo lahko pogovarjali o konkretnih številkah,“ je dejala Gajškova. Prvi mož Komunale zadovoljen Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, ki upravlja s ptu- jskim vodooskrbnim sistemom, je z odločitvijo županov zadovoljen. Opozoril je, da ni časa za odlašanje, zato bo treba poskrbeti za pra- vočasnost priprave projektne dokumentacije in pridobiti služnostna soglasja. „Če bo projekt potekal po zastavljeni oziroma pričakovani časovnici, bi lahko konec naslednjega leta začeli polagati nove pove- zovalne cevovode. Teh je na celotnem vodooskrbnem sistemu 72 kilo- metrov,“ je povedal direktor Širec. Foto: ČG Če želijo občine za regijski projekt obnove vodovoda še v tem fi nanč- nem obdobju EU črpati denar iz sklada za okrevanje, je treba čim prej pripraviti dokumentacijo in pridobiti dovoljenja za gradnjo. Do konca letošnjega leta bi izbrali projektanta(e), graditi bi začeli najkasneje ko- nec leta 2021. Po več letih nesoglasij so župani pred začetkom letošnjega poletja ptujski vodovodni sistem skoraj pripeljali do razpada. Veliko pomisle- kov je bilo slišati o vlaganjih v sistem in (ne)transparentnosti fi nanci- ranja. Na enem izmed zadnjih kolegijev so že sami ugotavljali, da se vedejo kot otroci. Jasno je bilo spoznanje, da bo vsak moral nekaj po- pustiti, kajti le tako bo možno narediti korak naprej. V začetku junija je prišlo do tega streznitvenega momenta, saj so se zedinili, da v zgodbi vodovoda ostanejo občine skupaj. Strinjali so se, da je kljub zamuje- nim priložnostim smiselno pogled usmeriti v prihodnost in začeti vse potrebne postopke, da bi bili pripravljeni vsaj na prihodnjo fi nančno perspektivo. Spodnje Podravje  Projekt kolesark skozi več občin zaradi izjemno visokih stroškov vprašljiv Skupna kolesarska mreža občin Ker so občine očitno podcenile višino potrebnih sredstev za izgradnjo štirih odsekov kolesarskih z občino Dornava, ki je medtem že »padla«) stali dobrih 9,4 milijona evrov. Po oceni projektantov Samo Mestni občini Ptuj „manj- ka“ približno 1,3 milijona evrov. Če dodatnega evropskega in državne- ga denarja ne bo, so pripravljeni od projekta celo odstopiti. Soča- sno pa bi padel tudi za vse ostale občine, ki so vezane na Ptuj. Po iz- delanem projektu za izvedbo (PZI) se je namreč izkazalo, da je delež denarja, ki manjka za realizacijo izgradnje regionalnih kolesarskih povezav v Spodnjem Podravju, ogromen. Samo za prvi planiran odsek Ptuj–Hajdina–Kidričevo– Majšperk je razkorak med investi- cijskim projektom in projektom za izvedbo težak okrog 3,7 mili- jona evrov. Drugi odsek se je po ocenah projektantov podražil za polnih 100 odstotkov (z 1,75 na 3,3 milijona evrov)! Dodatni denar bi morale zagotoviti vse občine, tudi MO Ptuj, saj evropskih sredstev za zdaj ni na razpolago. „Upoštevajoč vse obveze, ki jih imamo, in glede na vse, kar želimo v prihodnjih letih početi, bomo ta denar težko zago- tovili. Je pa res, da so druge obči- ne odvisne od MO Ptuj. Dogovor- jeni smo, da če dobimo dodatna sredstva iz naslova razvoja regij, projekt nadaljujemo, sicer pa ne,“ je na zadnji seji mestnega sveta po- jasnila županja Nuška Gajšek. Težave s fi nanciranjem kolesark so skupni problem vseh občin, ne le Ptuja. To je očitno še en nes- lavni skupni podravski projekt, ki je pod velikim vprašajem. Prav iz tega razloga je mestni svet sprejel sklep, da bodo o tem, ali z gradnjo prvega odseka, ki bi vodil do Maj- šperka, še odločali. „To je varoval- ka za primer, da nam ne uspe za- gotoviti teh dodatnih sredstev,“ je še dodala ptujska županja in opo- zorila, da Ptuj lahko tudi samos- tojno nadaljuje projekt, saj ima prometno strategijo, ki je pogoj za prijavo in izvedbo. „Druge občine brez nas pa ne morejo,“ je pouda- rila Gajškova. Čelan: »Ni problem le denar, pač pa tudi število kolesarjev po izgradnji!« Trasa kolesark bi potekala pre- težno ob regionalni cesti in po ob- stoječih poljskih poteh, ponekod, kjer pač res ne gre drugače, pa kar po cesti. Štefan Čelan, mestni svetnik ter direktor ZRS Bistra, je na seji zraven ogromnega razko- raka v vrednosti projekta izposta- vil še dodatno težavo, s katero bi se lahko spopadali po izgradnji: vsebina oziroma evidentiranje. Za prejeta sredstva bi namreč morale občine dokazovati upravičenost s statističnimi podatki o dnevni mobilnosti in uporabi kolesarskih povezav: „Takih ukrepov po vzoru velikih mest copy-paste enostavno ne gre zgolj prenesti na Slovenijo. Te kolesarke bi bile namenjene za pospeševanje zelenega gospodar- stva, treba bo prikazovati kazalni- ke o uporabi, ni problem le denar, pač pa tudi vsebina.“ Ob tem je Če- lan še dodal, da so na terenu veliki problemi s pridobivanjem zemljišč in obenem pomenljivo opozoril, da bi bilo možno ta evropska sredstva namesto za kolesarke koristiti tudi za izgradnjo kanalizacije. Ptujski podžupan Marjan Kolarič je pripomnil, da bi Ptuj brez ostalih občin ta projekt že dokončal. „Dejstvo je, da so bila sredstva Foto: ČG Po prvotni oceni naj bi štirje odseki kolesarskih poti, ki povezujejo več spodnje- podravskih občin skupaj z MO Ptuj, stali dobrih 11 milijonov evrov. Ker je občina Dornava vmes že odstopila od projekta, bi trije odseki tako stali približno 9,4 mi- lijona evrov. Projektanti pa so zdaj izračunali, da naj bi trije odseki stali vsaj 15,2 milijona evrov. Za vse odseke 9,3 milijona evropskih evrov, zgolj prvi naj bi stal 8,8 milijona evrov! Po zadnjih projektantskih ocenah so se stroški s prvotno predvidenih petih milijonov evrov zgolj za prvi odsek (Ptuj–Hajdina–Kidričevo–Majšperk) dvignili na kar 8,8 milijona evrov. To je za 3,7 milijona evrov več, kot je bilo predvideno v idejni dokumentaciji. Za ta odsek je sicer na razpolago 4,1 milijona evrov sofi nanciranja, kar pomeni, da bi vse občine skupaj zgolj za ta odsek morale zagotoviti več kot polovico (4,7 milijona evrov) potrebnih sredstev. Ptuj bi samo za prvi odsek moral prispevati milijon evrov lastnih sredstev, polovico več, kot so pričakovali oz. je bilo prvotno navedeno. Ta znesek naj bi se sicer z »odstopom« Dornave nekoliko znižal, saj se sofi nancerska sredstva iz tega odseka porazdelijo na ostale odseke, lastna udeležba občin pa se na ta račun znižuje. Toda vprašanje je, kakšne ponudbe bodo oddali potencialni izvajalci. Te so praviloma še višje od projektantskih vrednosti ... »Evropskih sredstev še vedno ni dovolj za pokritje vseh upravičenih stroškov, vendar so župani sodelujočih občin enotni glede fi nančne konstrukcije posameznih odsekov, tako da bodo vloge oddane do roka za oddajo,« so še pojasnili na ptujski občini. Foto: Profimedia/M24 najprej na voljo za ptujsko občino. To, da so se pridružile še druge, je bil solidarno- stni moment. Mi lahko sami kandidiramo, saj imamo prometno strategijo, oni brez nas ne morejo. Nekaterim drugim obči- nam manjka še bistveno več sredstev kot nam. Vsi skupaj pa si seveda želimo, da se projekt izpelje, najslabša varianta je, da izgubimo denar iz kvote, ki nam je dode- ljena,“ je sklenila Gajškova. Hajdina bo za svoj odsek zagotovila ves potreben denar Občine, ki so se prijavile skupaj s Ptu- jem, sicer očitno upajo, da se bo projekt nadaljeval. Hajdinski župan Stanislav Gla- žar je dejal, da so na zadnjem sestanku razrešili dileme in da investicijo nadaljuje- jo: „Relacija Ptuj–Hajdina–Kidričevo–Maj- šperk je usklajena, in če bo treba, bomo dodatna sredstva zagotovili. Koliko de- narja bo dejansko potrebnega, bo poka- zal razpis. Bolj problematičen je odsek od Ptuja proti Dornavi in Juršincem.“ V drugi fazi prijave za neposredno po- trditev operacij na Ministrstvo za infra- strukturo posamezni odsek predstavlja samostojni projekt. Rok za oddajo pro- jektov se izteče naslednji teden, 30. sep- tembra. Za projektiranje štirih odsekov je bila junija lani podpisana pogodba za projektiranje prvega odseka: Ptuj–Haj- dina–Kidričevo–Majšperk. Kolesarska povezava med njimi bi bila dolga 26,85 km. „Trenutno je projekt v zaključni fazi pridobivanja soglasij. Aktivno pa poteka tudi pridobivanje zemljišč na terenu,“ po- jasnjujejo na MO Ptuj. Kidričevo do kolesark bodisi skupaj v projektu bodisi sami zase V Kidričevem se sicer zatika zaradi pri- dobivanja zemljišč, o čemer smo že poro- čali. »Osem lastnikov se s prodajo ne stri- nja. V petih primerih bomo najverjetneje morali poseči po instrumentu razlastitve. Nekaj težav s pridobivanjem zemljišč je tudi zaradi nerešenih zapuščinskih po- stopkov, zlasti za zemljišča v okviru agrar- ne skupnosti. Če nam bo omogočeno, Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  25. septembra 2020 9V središču Možnih izidov je več Nekatere občine so se že lotile priprave svojih prometnih strategij, kar pomeni, da bi lahko v naslednji perspektivi s projektom kolesark kandidirale samostojno. Kot možna opcija se omenja tudi, da bo projekt kolesarskih povezav v celoti zradiran in bodo občine denar skušale prenesti na druge investicije, najverjetneje v izgradnjo kanalizacije. Čeprav so doslej že porabile kar nekaj sredstev za pripravo »kolesarske« dokumentacije. V najslabšem primeru pa se lahko država odloči in dodeljeni denar namesto Podravju za kolesarke nameni zahodnemu delu države. Foto: Arhiv ŠT NKD obsega skoraj 2.000 trgo- vin v Sloveniji, na Hrvaškem, v Nemčiji, Avstriji, Italiji in na Če- škem, v katerih vam iz tedna v teden nudimo najnovejše mo- dne trende, dodatke in tekstil za vaš dom. S ponosom pou- darjamo, da imamo v Sloveniji 58 poslovalnic in smo prisotni skoraj v vseh večjih krajih. Naše ugodne cene in prepričljive ak- cije vam bodo olajšale odlo- čitev za nakup pri NKD ter ga naredile še privlačnejšega. Med naše storitve sodi garan- cija za zamenjavo tudi pri naj- manjšem nakupu. Upamo, da boste z nami zadovoljni in da boste radi nakupovali pri nas. Radi bi vam predstavili tudi filo- zofijo podjetja NKD. Za sloganom podjetja »Čudovi- to. Prihranim. Lepše živim.« se skriva nadvse ugodno razmerje NKD – trgovina za vsakogar Želimo, da naši kupci v svoji NKD vrečki najdete same lepe stvari: visokokako- vostna in modna oblačila, ki vam bodo najbolj pristajala, praktične izdelke za vsak dan ter lepe stvari za vaš dom. Ponudbo zaokrožujemo z akcijskimi izdel- ki s področij dekorativnih dodatkov za dom, igrač, gospodinjskih pripomočkov, električnih naprav in darilnih izdelkov. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji nagradne igre na www.radio-ptuj.si. vsak torek med 17. in 18. uro Ptuj Ime in priimek: _________________________________________ Naslov: _______________________________________________ Telefon: _______________________________________________ Podpis: ________________________ med ceno in kakovostjo ter do- daten nasmeh, ki ga podarimo našim kupcem ob vsakem na- kupu v NKD. V želji, da bi zadovoljili čim več želja in potreb naših kupcev, ve- dno znova razširjamo svojo po- nudbo, zato vam je v nekaterih poslovalnicah na voljo tudi VE- LIKA MODA za močnejše po- stave, in sicer ženska kolekcija Laura Torelli Plus v velikostih 44/46–56/58 ter moška ko- lekcija ReWard Plus v velikostih 3XL–6XL. Za mlade pa smo pri- pravili žensko kolekcijo Young Fashion, ki je na voljo od veliko- sti XXS. Seveda vas želimo vedno znova pozitivno presenetiti, saj lepe reči niso nujno drage! V četrtek, 24. septembra. je iz- šel naš nov letak, v katerem bo- ste našli pestro ponudbo oblačil za vso družino ter čudovite de- korativne artikle, s katerimi bo- ste polepšali vaš dom. V trgovini NKD na Puhovi v Qcentru Ptuj se veselimo va- šega obiska! Prvotna ocena stroškov za tri odseke: 9,5 milijona evrov K pripravi projekta gradnje regionalnih kolesarskih povezav je pristopilo osem občin Spodnjega Podravja: Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Dornava, Juršinci, Markovci, Gorišnica in Ptuj. Februarja 2018 so vse omenjene občine potrdile idejno dokumentacijo s štirimi odseki kolesarskih povezav. Prvi odsek: Ptuj–Hajdina–Kidričevo–Majšperk (prvotna ocena stroškov: 5.046 mio evrov) Drugi odsek: Ptuj–Dornava–Juršinci (prvotna ocena stroškov: 1,75 mio evrov) Tretji odsek: Ptuj–Markovci–Gorišnica (prvotna ocena stroškov: 2,65 mio evrov) Četrti odsek, ki ga ne bo: Ptuj–Dornava (prvotna ocena stroškov: 1,9 mio evrov) Projekt štirikrake kolesarske mreže je bil uvrščen v t. i. Dogovor za razvoj regije. Občinam je bilo za izvedbo te kolesarske mreže odobreno skupno 9,5 milijona evrov (7,4 milijona evrov iz evropske blagajne in dobra dva milijona z Ministrstva za infrastrukturo), kar pomeni praktično 100 % pokritje vseh stroškov razen DDV. Po prvotnih ocenah je namreč znašal skupen strošek za celotno mrežo dobih 11 milijonov evrov. Projektantske ocene stroškov za tri odseke: 15,2 milijona evrov Toda projektantske ocene stroškov so pokazale precej drugačno fi nančno shemo. Prvi odsek: Ptuj–Hajdina–Kidričevo–Majšperk (projektantska ocena stroškov: 8,8 mio evrov) Drugi odsek: Ptuj–Dornava–Juršinci (projektantska ocena stroškov: 3,3 mio evrov) Tretji odsek: Ptuj–Markovci–Gorišnica (projektantska ocena stroškov: 3,2 mio evrov) Po tem, ko so se v Dornavi odrekli gradnji povezovalne kolesarke s Ptujem (gre za t. i. četrti odsek od Ptuja mimo CERO Gajke do središča Dornave), so se stroški po prvotni oceni znižali za slaba dva milijona evrov. S tem so ostale občine, ki v projektu kolesarske mreže ostajajo, v dodeljeni kvoti evropskega denarja (ki se zaradi tega ne zmanjšuje) »pridobile« nekaj sredstev. Kljub temu pa so že ocene projektantov pokazale, da bo izgradnja kolesarske mreže hudo dražja od prvotno predvidene ocene stroškov. Foto: Sta/M24 se že na papirju draži kot žafran povezav, se zdaj soočajo z resnimi problemi. Po prvotnih ocenah naj bi trije odseki (brez povezave pa naj bi bili stroški za dobrih 60 odstotkov višji; vsaj 15,2 milijona evrov! da vprašanje lastništva zemljišč uredimo v obdobju do konca grad- nje, potem bomo projekt začeli. V nasprotnem primeru projekta ne bomo odpirali in ga bomo prene- sli v naslednje fi nančno obdobje EU. Tudi to je ena od možnosti. Sočasno pripravljamo Celostno prometno strategijo (CPS), ki nam bo omogočila samostojno prijavo, brez MO Ptuj, ki je sedaj nosilka projekta. Trenutno smo še v sku- pnem projektu. Če nam zaradi pri- dobivanja zemljišč ne bo šlo skozi v tej fi nančni perspektivi, bomo projekt začeli v naslednji, ki se pa tako ali tako začenja že v letu 2021. Morda bi projekt potem razširili, zgradili krak kolesarske povezave do Vidma in gramoznice Pleter- je–Green Lake. Nimam nobene bojazni, da kolesarska steza, ki jo načrtujemo od Ptuja čez Hajdino in Kidričevo do Majšperka, ne bi bila zgrajena. Menim, da smo na varni strani, vprašanje je le, ali bo to v tem ali naslednjem fi nančnem obdobju EU. Morda nam bo uspe- lo doseči tudi 85-odstotno sofi - nanciranje z evropskimi in državni- mi sredstvi,« je razložil kidričevski župan Anton Leskovar. Dornava se je že »izbrisala«, ostale občine ostajajo v projektu Kot je znano, je iz skupnega pro- jekta kolesarske mreže že izstopila občina Dornava. Na drugi strani projekt nemoteno izvajajo v obči- nah Gorišnica in Markovci. Ta krak po besedah obeh županov sploh ni vprašljiv. Županja občine Majšperk Darin- ka Fakin se nadeja, da bi krak ko- lesarske steze do njihove občine lahko zgradil še v tem fi nančnem obdobju EU. Povedala je, da ima- jo – podobno kot v Kidričevem – nekaj zapletov s pridobivanjem zemljišč, a meni, da bodo tudi za te ovire našli ustrezno rešitev. »Pro- jekt gre naprej,« je dejala. Po besedah župana občine Jur- šinci Alojza Kaučiča se izvajajo vse aktivnosti tudi za gradnjo kraka kolesarske steze v smeri njihove občine. Pojasnil je, da so sicer spre- minjali traso in da še iščejo rešitev, kako prečkati reko Pesnico. »Ven- dar pa, ne glede na težave, projekt teče naprej,« je poudaril Kaučič. Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  25. septembra 2020Naše prireditve10 Za vse, ki so jim želeli prisluhniti, na teh dogodkih sicer ni bilo pros- tora, ker je korona kriza naredila svoje. Lahko pa jim bodo prisluh- nili v televizijskih oddajah RTV Slo- venije. Kakor koli že, na svoj račun so prišli tako glasbeniki in pevci, za katere je oder na nek način njiho- vo življenje, in občinstvo, ki si želi živega stika z njimi, jim zaploskati in tudi sicer obeležiti nastope svo- jih glasbenih in pevskih izbrancev. Koncert Z glasbo do srca, ki se je z marčevskega datuma prestavil na september, je letos gostil Tjašo Hrovat Steklasa in Uroša Steklaso, Nino Donelli, Majo Oderlap, Nušo Derenda, Wernerja, Vilija Resnika, skupino Eros, Marka Škugorja ter Tanjo Žagar z bendom Avantura. Z izbranim repertoarjem so se do- taknili občinstva. Za večino je bil to eden izmed redkih koncertov po koronakrizi, če ne prvi. Vsi ko- maj čakajo, da bodo odri ponov- no polno zaživeli in da bo glasba ponovno polno živela, da se bodo nastopi odvijali v živo, v neposre- dni povezavi z občinstvom, brez mask in brez priporočene razdalje. Vse to in še več so organizatorji, pevci in občinstvo morali dosle- dno upoštevati tudi na ptujskem tridnevnem glasbenem dogajanju. Oddaja Z glasbo do srca in isto- imenski koncerti imajo že dolgole- tno tradicijo. Poseben pečat pa jim daje voditelj Marjan Nahberger, ki se je z oddajo Z glasbo do srca na valovih Radia Ptuj prvič oglasil 9. septembra leta 2001. V tem tednu je bila na radiu predvajana že 977. oddaja. Kronika pa je bogatejša za nove izvajalce, ki z največjim veseljem prihajajo v oddajo in se odzivajo na koncerte. Doslej jih je bilo že krepko čez 500, glasbenih skupin in posameznikov. Do 20. praznika v letu 2021 jih bo še veli- ko več, mnogi med njimi pa bodo nastopili tudi na prazničnem odru v tem letu. Ptuj  19 let radijske oddaje in koncertov Z glasbo do srca Glasba je ponovno segla do srca občinstva Preteklo nedeljo se je še tretjič dvignil zastor odra družbe Radio-Tednik Ptuj, ki je na ptujski tržnici pripravila tridnevno glasbeno dogajanje, največji praznik glasbe v Sloveniji v tem času s toliko izbranimi izvajalci narodno-zabavne in zabavne glasbe ter najboljšimi glasovi 6. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Foto: Črtomir Goznik Občinstvo je nadvse uživalo, z njim pa vsi nastopajoči, ki letos zaradi koronakrize svoje koncerte štejejo na prste ene roke. ZNANJE PRIHAJA IZ NARAVE SANAAMICUS d.o.o. rce 75, 2242 Zgor Kor www Foto: Črtomir Goznik Tjašo Hrovat Steklasa in Uroša Steklaso je v glasbeno orbito izstrelila pesem Boš znal me naprej ljubiti, zapela sta jo tudi na Ptuju. Rada pojeta pesmi o ljubezni in o življenju, pri čemer polagata na srce, da je sreča v malih stvareh. Črtomir Goznik Vili Resnik in Erosi so nastopili posamično in skupaj. Povezala jih je tudi pesem Moja generacija. Erosi veliko pozornost posvečajo a'capella petju ter ohranjanju slovenske narodne in umetne pesmi. Na njihovem repertoarju pa je tudi dalmatinska pesem. Vili Resnik, ki je na glasbenih odrih uspešen že več desetletij, pa je še posebej navdušil s svojo novo pesmijo Še zdaj ne vem, zakaj, ki je logično nadaljevanje skladb Diham zate in Moj objem. Generalni sponzor koncerta Z glasbo do srca je bil SanaAmicus, za podporo pa se zahvaljujemo tudi MO Ptuj, Ekotalu, Vargas-Alu Kidričevo, Gastroju Ptuj in Vrtnarstvu Iris, Sveti Jurij ob Ščavnici. Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  25. septembra 2020 Naše prireditve 11 Socialna aktivacija – novi izziv za dolgotrajno brezposelne Socialna aktivacija omogoča izboljšanje storitev znotraj struktur so- delovanja javnih institucij (CSD, UD), saj z novim pristopom aktivnega iskanja skritih poklicev in kroženja udeležencev (brezposelnih) v pro- gramu socialne aktivacije doprinese bistvene spremembe v razumeva- nju razlogov za naraščanje števila brezposelnih, kljub ponudbi dela na trgu. Inovativni pristop 2SoKroG prispeva k aktivnemu reševanju de- mografskih problemov in stanja na trgu, kjer v trenutni situaciji število dolgotrajno brezposelnih, zlasti mladih, narašča. Z vidika sistema socialnega varstva in zaposlo- vanja je dolgoročen namen socialne aktivacije zmanjšati število prejemnikov denarne socialne pomoči z aktivnejšim pristopom v socialni politi- ki, kar ne pomeni zmanjšanja izdatkov iz proraču- na, ampak njihovo prerazporeditev v aktivnejše politike. Model socialne aktivacije 2SoKroG – preko ak- tivnega urejanja socialne problematike ranljivih oseb, informiranja in podpore za njihovo opol- nomočenje, dviga različnih funkcionalnih kom- petenc, širjenja socialnih omrežij in stikov, dviga delovnega potenciala (s pridobivanjem novih spre- tnosti in znanj), podpore za njihovo ponovno akti- vacijo in integracijo v različne družbene sisteme zagotavlja zdravo, varno in dostopnejše obmejno območje. Projekt 2SoKroG se izvaja v okviru Programa so- delovanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška za obdobje 2014–2020 in ga sofinancira Evrop- ski sklad za regionalni razvoj (1. 9. 2018–30. 9. 2020). Partnerji v projektu: ZRS Bistra Ptuj (vodja projek- ta), Center ponovne uporabe, Razvojna agencija Savinjske regije, Zavod RS za zaposlovanje – OS Ptuj, Center za socialno varstvo Čakovec, Javni za- vod za regionalni razvoj Varaždinske županije in Javni zavod za razvoj Međimurske županije REDEA. Foto: Črtomir Goznik Tanja Žagar je z bendom Avantura v zaključku koncerta poskrbela, da je tudi letošnji koncert Z glasbo do srca dodobra razvnel občinstvo. Žagala je tako kot zna le ona. To je bil njen prvi nastop v živo po korona pavzi. Foto: Črtomir Goznik Nuša Derenda še vedno navdušuje s svojo energijo in izjemno pesmijo Za Slovenijo živim. Tudi evrovizijska pesem Energy je ena tistih, ki je najbolj zaznamovala njeno kariero. Foto: Črtomir Goznik Nina Donelli je priljubljena tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Zelo je pono- sna na svoje pesmi. Prvo ploščo je izdala leta 2014. Foto: Črtomir Goznik Marjan Nahberger že 19 let vodi oddajo na Radiu Ptuj Z glasbo do srca in istoimenske koncerte. V tem tednu se je zavrtela že 977. oddaja. Tudi z letošnjim koncertom je spisal novo uspešno poglavje v tej zgodbi. Foto: Črtomir Goznik Werner je kot vedno na oder prinesel dobro voljo in temperaturo dvignil s svojimi pesmimi. Ne gane me je še posebej izstopajoča. Foto: Črtomir Goznik Za Majo Oderlap, mlado mamico, je bil ptujski nastop še posebno čustven. Na Ptuj vedno rada prihaja, saj je tu vedno dobro vzdušje. Zapela je svojo najbolj znano pesem Vem, jokala bom in venček zaljubljenih pesmi. Foto: Črtomir Goznik Marko Škugor je popihal na dušo s svojimi pesmimi, ki se dotaknejo vsakogar. Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 12 petek  25. septembra 2020Ljudje in dogodki12 Mestna občina Ptuj, ki želi na ta mestni grič umestiti velik arhe- ološki park, je v letu 2015 naročila obsežne arheološke geofi zikalne raziskave tega območja. Rezulta- ti so razkrili urbanistično zasnovo s potekom ulic in pravokotnimi stavbnimi parcelami. „Rezultat je zelo dober, ker vemo, kje so stale hiše na Panorami, kje so bile ulice, kje so bili trgi, na podlagi zidovja lahko tudi sklepamo na funkcije posameznih stavb. Geofi zikalne raziskave so pokazale tri velike bivalne stavbe, po vsej verjetnosti gre za luksuzna bivališča mestne elite. Ena je blizu sedla, ena je v sredini pobočja, ena pa blizu vrha. Ta na vrhu ima tudi polkrožne in krožne prostore, ki kažejo, da so bili tu termalni deli te velike stav- be. Na vrhu domnevamo, da je stalo svetišče. Tam so bili najdeni posvetilni kamni Jupitru, pred ne- kaj leti pa tudi majhne fi gurice bo- žanstev, ki so značilne za svetišča. Na podlagi tlorisa in starejših izko- pavanj leta 1948 naj bi na tem ob- močju šlo za eno osrednjih svetišč Panorame. Deloma je bil raziskan tudi vodovod, ki pride po dolini Grajene. Geofi zikalna raziskava je pokazala, da se zaključuje z večjim objektom, morda vodnim stol- pom. V spodnjem delu prve geo- fi zikalne raziskave niso dale tako dobrih rezultatov kot na sedlu. To pa zato, ker so zemeljske plasti zelo debele zaradi erozije, ki je ma- terial nanašala s pobočja. Tako je vrh rimskih zidov na globini metra in pol ali še globlje. Letošnje geo- fi zikalne raziskave pa so pokazale, da je bil ves ravninski del, tudi na vznožju, pozidan,“ je rezultat ge- ofi zikalnih raziskav povzela Jana Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Odkrili rimski zid, zgrajen iz rečnih prodnikov V prvem letu raziskav v okvi- ru večletnega projekta raziskav Colonia Ulpia Traiana Poetovio – nastanek in razvoj mesta, na Pa- norami, ki ga fi nancira agencija za raziskovalno dejavnost RS skupaj z MO Ptuj, so terenski arheologi raziskovali majhen prostor, velik 60 m2. Geofi zikalne raziskave so pokazale, da se po robu pobočja v globini vleče zelo debel zid. „Skle- pali smo, da gre morda za obzidje mesta. Odkrili smo obzidje, široko 1,10 m, in priključen pravokotni stolp. Zidovi so bili v vrhnjem delu izropani. Ko so gradili ptujski grad ali srednjeveško mesto, so prihajali na Panoramo in uporabili kamen, ki je ostal iz ruševin rimskih stavb. Vrhnji deli zidov so močno poško- dovani, na dnu, v globini več kot en meter, pa je zid še ohranjen. Po tehniki gradnje pravijo kolegi s Ptuja, ki so na tem veliko delali, da gre za zgodnje rimski zid, ki je zgrajen iz rečnih prodnikov, polo- ženih v vrste in zalitih z malto, na zunanji strani pa iz klesanih kam- nov,“ je prva odkritja predstavila Jana Horvat. Našli kipec Vulkana, ki so ga častili kovači Na zunanji strani tega obzidja so stale delavnice. Našli so živalske rogove in več koščenih igel. Do- mnevajo, da je bila na tem mestu ali v bližini delavnica za obdelavo rogovine. Zelo dobro se vidi tudi zadnja delavnica iz 2. polovice 4. oz. začetka 5. stoletja. „V njej je bil tudi bronasti kipec, šlo naj bi za boga Vulkana, božanstvo, ki so ga častili kovači. V delavnici so bili deli železne, bronaste pločevine, livar- ski lonček z ostanki brona, in pa železna sekirica, tako da verjetno gre za delavnico, v kateri so obde- lovali kovino,“ je tik pred koncem raziskav povedala Horvatova. Panorama pa kljub dokazano iz- jemnemu arheološkemu bogastvu še vedno čaka, da jo bodo razglasi- li za kulturni spomenik državnega pomena. Ptuj  Raziskave na Panorami odkrivajo mestno rimsko preteklost Rimsko velemesto se vse bolj razkriva Vodja letošnjih raziskav na Panorami Jana Horvat je prepričana, da so raziskave na tem območju verjetno zadnja priložnost, da se bolje razsvetlijo začetki, vzpon in propad enega največjih rimskih mest na prostoru srednje Evrope. Z novimi raziskavami so omogočili vpogled v strukturo rimske pozidave na Panorami. Foto: Črtomir Goznik Dr. Jana Horvat, vodja raziskav na Panorami, v pogovoru z upokojenim arheologom Ivanom Tuškom, ki je že pred desetletji izkopaval na Panorami. Foto: Črtomir Goznik Na mestu izkopa so odkrili obzidje, široko 1,10 m in priključen pravokotni stolp. Slovenija  Politiki brez mask Za šole ena, za ministrico druga pravila?! Na dobrodelni prireditvi Olimpijskega komiteja Slovenije v ponedeljek gostje za omizjem, med katerimi je bila šolska ministrica Simona Kustec, niso nosili zaščitnih mask, čeprav so v zaprtih javnih prostorih obvezne. V SAB, Levici in LMŠ menijo, da bi morala ministrica odstopiti. Vlada mora po besedah predse- dnice SAB Alenke Bratušek jasno povedati, ali so ukrepi, ki jih spre- jema, sploh potrebni. Če uvede obvezno nošenje mask tudi za otroke v šolah, potem pa je isti večer organizirana večerja, kjer to ni noben pogoj, je po njenih bese- dah vprašanje za vlado, »s kom se šali«. Če bi se ministrica za izobraževanje, znanost in šport »pogledala v ogledalo in ugotovila, kaj je naredila«, bi po njenem mnenju morala odstopiti. »Ne moreš od ljudi zahtevati nečesa, česar sam ne spoštu- ješ,« je poudarila. Foto: M24 Destrnik  Državno zlato Mladih raziskovalcev Slovenije Kaj imajo skupnega šport, matematika in logika? Lanskoletne devetošolke na destrniški osnovni šoli Ana Po- točnik, Nina Horvat in Daša Polanec so za svojo raziskovalno nalogo z naslovom Kaj imajo skupnega šport, matematika in logika pred dnevi prejele zlato državno priznanje. V kategoriji Druga področja je komisija podelila štiri odličja, od tega pa dve nalogi razglasila za absolutni zmagovalki, in sicer poleg ome- njene destrniške še nalogo iz Maribora. Mlade zmagovalke so v svoji tematsko zelo zanimivi nalogi ugotav- ljale, ali obstaja povezanost med povprečno oceno učencev iz znanja matematike ob polletju, rezultati merskih nalog gibalne sposobnosti koordinacije ter rezultati preverjanja znanja iz logičnega mišljenja. Poleg tega so skušale odkriti tudi razlike med spoloma, razredom in statusom učenca, predvsem pa, ali bodo učenci po pettedenski do- datni vadbi za izboljšanje gibalne sposobnosti koordinacije dosegli večji napredek v rezultatih merskih nalog kot učenci, ki te vadbe niso imeli, pa tudi, v katerem razredu bo ta napredek največji. Po besedah njihove mentorice Urške Janoš in somentorja Draga Preloga je bilo v raziskavo vključenih 111 učencev in učenk 4., 5. in 6. razreda OŠ De- strnik-Trnovska vas. Še en dokaz o zdravem duhu v zdravem telesu Horvatova, Polančeva in Potočnikova so jih razdelile v eksperimen- talno in kontrolno skupino, za merjenje gibalne sposobnosti koordina- cije pa izbrale pet merskih nalog: poligon nazaj, taping z roko, taping z nogo, bočne poskoke in test agilnosti. Kot so povedale, so učenci v eksperimentalni skupini pri rednih urah pouka športne vzgoje pet tednov izvajali desetminutno vadbo, učenci v kontrolni skupini pa so bili brez dodatne vadbe. Po končani pettedenski vadbi so testiranje ponovili. »Za vsak razred smo sestavili ustrezno preverjanje znanja iz logičnega mišljenja. Učitelji matematike so učence razdelili glede na njihov status: na tiste z učnimi težavami, povprečne in nadpovprečne učence. Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina v vseh merskih nalogah dosegla veliko večji napredek od kontrolne skupine. Rezultati kažejo, da obstaja statistično pomembna povezanost med povprečno oceno iz matematike ob polletju in rezultati merskih nalog poligon nazaj in taping z nogo. Slednja naloga kaže povezanost tudi s preverjanjem znanja iz logičnega mišljenja.« Rezultati niso pokazali nobene razlike med spoloma, so pa pričakovano najslabše rezultate v merskih nalogah gibalne sposobnosti koordinacije dosegli učenci z učnimi težavami. Foto: osebni arhiv Ana Potočnik, Nina Horvat in Daša Polanec so s svojo raziskovalno nalogo dokazovale povezavo med športom, matematiko in logiko. Foto: Črtomir Goznik Pri izkopavanju prostorov delavnic so naleteli na bronasti kipec. Šlo naj bi za boga Vulkana božanstvo, ki so ga častili kovači. Oblečen je v tuniko, vedno tudi uprizorjen z eno golo ramo. Na Panorami tudi vojška utrdba V naslednjem letu želijo z nadaljevanjem raziskav potrditi domneve, da se pod gričem skriva tudi antično svetišče in zgodnje krščanska cerkev. Njene dele, 20 metrov vstran letošnjega izkopa, je leta 1983 že izkopal arheolog Ivan Tušek. „Koščke mozaikov in oltarnih pregrad smo našli tudi v vrhnjem delu našega letošnjega izkopavanja. Na podlagi že opravljenih raziskav tako bolje razumemo, kaj bomo pri naših izkopavanjih našli. Zelo pomembno je, da je arheologinja Marija Lubšina Tušek že pred leti zbrala vse podatke v zvezi s Panoramo, ki so jih nadgradili z geofiziko. Zbrano vedenje smo združili, da točno vemo, s čim imamo opravka, kaj je bilo doslej odkritega, da bomo sedaj korak naprej pri poznavanju antičnega Ptuja kot pomembnega mestnega in upravnega središča, ne samo kot vojaške postojanke,“ je Jana Horvat poudarila pomen vseh dosedanjih raziskav o rimski Petovioni. Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 13 Z Goričani imajo Kidričani precej negativno skupno statistiko med- sebojnih tekem, a se je ta v zad- nji skupni sezoni v 1. ligi (2018/19) močno spremenila: na zadnjih šti- rih tekmah je Aluminij vknjižil dve zmagi, dve tekmi pa sta se končali z remijem. Nadaljevati v tem stilu je nedvomno edina želja rdeče-be- lih tudi pred sobotnim gostova- njem. Rezerv v sami ekipi je še og- romno, predvsem v napadalnem smislu. Le dva dosežena zadetka na treh tekmah (Kukuličić v Seža- ni in Matjašič v Kidričevem proti Olimpiji) je res malo, iz tega vidika so štiri točke na računu kar dober izkupiček. Poškodba Leka (9 golov prejšnji sezoni) in odhodi Živkovića (15), Vrbanca (5) in Štora (4) za- gotovo terjajo pričakovan davek pri manjšem številu golov, zato je resnično nujno v stare tirnice čim prej vrniti Klepača (9), ki je zadnji prvenstveni gol dosegel na tekmi z Olimpijo v 33. krogu pretekle sezo- ne. Flakus Bosilj je na zadnji tekmi pokazal velik napredek v razmi- šljanju, za tako mladega igralca je v dvobojih z veliko izkušenejšimi branilci Olimpije zadržal zelo veliko število žog v svoji posesti, oz. jih je točno oddal do soigralcev. Goli iz »druge linije«, kot je bil npr. Matja- šičev (lahko bi zadel tudi Pečnik, a mu je to preprečila vratnica) so v tem trenutku absolutno nujni … Beograjčan naslednji, ki zapušča Kidričevo V tem tednu so v NK Aluminiju prekinili sodelovanje še z enim no- gometašem, ki v dresu šumarjev ni pustil močnega pečata. To je 26-letni Miloš Šaka, ki v novi sezoni sploh ni bil v kombinacijah trenerja Gruborja, v lanski sezoni pa je zai- gral na 14 tekmah. V Kidričevem je preživel približno sedem mesecev. Novinec je mladi 18-letnik Prestopni rok za prvoligaše je še v polnem teku, zadnja okrepitev v rdeče-belem dresu je mladi brani- lec Aljaž Džankić. Ima slovenski in hrvaški potni list, z Aluminijem pa je podpisal enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja (1 + 1). Visokorasli branilec je svojo kari- ero začel pri Mariboru, od koder se je lani preselil k italijanskemu Udineseju. Nastopal je v Primaveri (U-21), kjer je za videmskega pr- voligaša zbral 16 nastopov. Aljaž je tudi član hrvaških mladinskih reprezentanc, za reprezentanco U-15 je zbral dva, za reprezentanco U-17 10, za U-19 pa pet nastopov. Aljaž Džankić: »Za Aluminij sem se odločil, ker lahko tukaj prido- bim ogromno izkušenj, prav tako pa lahko prenesem svoje znanje iz Italije, ki sem ga že osvojil. Zag- otovo je prestop v Kidričevo pravi korak v moji karieri. V Italiji se igra trd nogomet, zato ne bi smel imeti težav s prilagajanjem, saj tudi Alu- minij igra izjemno čvrsto obrambo. Želim si, da bi tudi jaz pripomogel k temu, da bo rdeče-bela obramba še trša.« JM Nogometaši v 1. ligi so še ved- no v uvodnem delu prvenstva, na evropski sceni pa sta aktivna še dva kluba, Celje in Mura. Svoji tekmi kvalifi kacij za Ligo Evropa sta odigrala v četrtek, v prvenstvu pa so izmed omenjene dvojice zaenkrat bistveno uspešnejši Pre- kmurci, ki zasedajo vrh lestvice. Prvaki iz Celja kažejo znake vzpona forme (remi v Ljudskem vrtu), a so še vedno precej daleč od tiste, s ka- tero so zaključili prejšnjo sezono. Nogometaši Aluminija so z ne- deljsko zmago proti Olimpiji »vnesli mir v hišo«, prva zmaga v sezoni in za nameček proti takšnemu tekme- cu je vedno razlog za optimizem. »Tudi doslej ni bilo nobene panike, le točkovni zbir je bil slabši od iger, ki smo jih prikazovali. Za zdaj ima- mo še precej slab izkoristek prilož- nosti, mislim tistih 100 %, to si želi- mo v nadaljevanju sezone popravi- ti. Veseli pa vsaj to, da si priložnosti ustvarjamo, da imamo hitre pre- hode v napad, včasih pač zmanjka pika na i. Proti Olimpiji nam jo je uspelo postaviti, osnova pa je bila, da zadetka nismo prejeli,« je svoje videnje razmer glede igre in točk podal trener Slobodan Grubor. Naslednji tekmec šumarjev je Gorica, ki se je po letu dni nasto- panja v 2. ligi ekspresno vrnila med prvoligaše. To ni presenetljivo, saj je bil »bazen Nove Gorice« vedno poln odličnih nogometašev. Vsee- no pa se Goričani po vrnitvi v elitno druščino soočajo s precej turbulen- tnim kadrovskim dogajanjem. Po treh zaporednih porazih so jih tako pred dobrim tednom zapustili do- sedanji glavni trener Borivoje Lu- čić, športni direktor Miran Burgič in za nameček še tehnični direktor Matej Mavrič Rožič. Novega trenerja so že ustoličili, to je postal Srb Godran Petrić. Pod njegovim vodstvom je Gorica na fazaneriji namučila prvouvrščeno Muro (1:0), a je treba opozoriti, da so muraši igrali s precej premeša- no postavo. Sedem porazov in ena zmaga je dosedanji izkupiček nogometašev Drave v aktualni sezoni 2. lige. Gre za skromen izkupiček, ki pa gle- de na vse dogajanje pri ptujskem klubu niti ni presenetljiv. Vrhunec dogajanja je bil minuli teden, ko so se zahvalili za sodelovanje trenerju Viktorju Trenevskemu, v sredo je tekmo vodil Jura Arsič, v soboto pa je bil ob igrišču znova Trenevski. Resnici na ljubo je treba dodati, da igra proti Dobu ni bila slaba, še zdaleč ne, glede na izrazite prilož- nosti bi tekmo nedvomno lahko (morala) dobila(ti) Drava. Da bi bila enačba Drave v nada- ljevanju pravilno uravnotežena, so potrebne spremembe na obeh straneh (beri: v napadu in obrambi). Trenutno je ravnovesje povsem po- rušeno, gole fantje v modrih dresih prejemajo na prelahek način, v na- padu pa jih ne uspejo dosegati tudi iz najlepših, t. i. 100 % priložnosti. Jadran se zdi glede na dejstvo, da je Drava doslej edine točke osvojila v gosteh, v tem trenutku primeren tekmec za korak v smeri izboljšanja točkovnega izkupička. Ker prednosti domačega stadiona v Zavrču trenutno nimajo, lahko morda izkoristijo neobremenjenost v gosteh. Karta presenečenja, oz. napad iz ozadja? Velja poskusiti, sploh zato, ker je Jadran (trener je Alen Ščulac) zadnje štiri tekme zapored izgubil … JM Nogomet Dragocene štiri točke Dravašev s Kidričani Stran 15 Kolesarstvo Muršec državni prvak v kronometru Stran 15 Hajdina Dvoletna investicija namenu predana na dan športa Stran 14 Rokomet Novi rokometni spektakel na Hardeku Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si 1. SNL, 5. krog: Gorica – Aluminij, v soboto ob 17.30 v Novi Gorici. Nogomet  1. SNL, NK Aluminij V igri je še ogromno rezerv Nogomet  2. SNL, NK Drava Ptuj Kdo bo uspešnejši v derbiju začelja v Dekanih? Foto: Grega Wernig / m24.si Marcel Čermak (Aluminij, rdeči dres) je bil na tekmi z Olimpijo najboljši igralec svoje ekipe in v tej sezoni predstavlja eno od prijet- nejših presenečenj šumarjev. Foto: DAMN Aljaž Džankić Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so med tednom ob uradnem odprtju igrišča z umetno travo na Hajdini odigrali pri- jateljsko tekmo s selekcijo občine Hajdina, kar je bila odlična priložnost za uigravanje moštva. Zmagali so z rezultatom 0:2, oba zadetka je dosegel Simon Rogina. 2. SNL, 9. krog: Jadran Dekani – Drava Ptuj, v soboto ob 16.00 v Dekanih. Po dveh tednih »premora« se bodo najboljši motokrosisti v tek- movanju za svetovno prvenstvo znova zbrali v Italiji. V Mantovi bodo v osmih dneh znova na spo- redu tri preizkušnje: prva v nede- ljo, 27. septembra, druga v sredo, 30. septembra, in tretja v nedeljo, 4. oktobra. Branilec naslova v razredu MXGP Tim Gajser trenutno zaseda 2. mesto v skupni razvrstitvi, pred njim je po odsotnosti Jeff reya Herlingsa (poškodba) le Antonio Cairoli. »Na zadnjih preizkušnjah sem se nekoliko lovil s štarti, ki niso bili perfektni. Naredil sem preveč napak, želim si več konstantnosti. Rezerv je še ogromno. Zdaj se bom fokusiral na štarte, ki sem jih tudi treniral. V letošnji sezoni so vsi zelo hitri in štarti so zelo pomembni,« je povedal Tim in se dotaknil tudi pro- ge v Mantovi: »Proga mi je všeč. Malce je peščena, a je spodaj trda. Peska na vrhu ni veliko, zato je ne- kaj posebnega. Lani je bilo blato in mi ni šlo najbolje, ampak tu sem že znal dobro voziti. Potrudil se bom, da bom dobro štartal in dal bom vse od sebe.« JM Motokros  Dirka za SP V Italiji nov »trojček« Tesno, da je težko bolj Trenutno skupni vrstni red v svetovnem prvenstvu kaže na ve- liko izenačenost voznikov, prvih pet loči manj točk, kot jih je na voljo na eni tekmi (50), le za dve točki več sta zadaj Jasikonis in Coldenhoff na šestem in sedmem. V pisani druščini iz vsake države prihaja po en voznik, le Nizozemska ima v tej sedmerici dva svoja predstavnika (Herlingsa in Codenhoff a). Do konca sezone je načr- tovanih še deset dirk. Trenutni vrstni red: 1. Antonio Cairoli 285, 2. Tim Gajser 278, 3. Jeff rey Herlings 263, 4. Jeremy Seewer 255, 5. Jorge Prado 237, 6. Arminas Jasikonis 233, 7. Glenn Coldenhoff 233 … Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 14 petek  25. septembra 2020Šport, rekreacija14 Za rokometaši Jeruzalema so odigrani trije krogi, v katerih so dosegli domači zmagi proti Dobovi (28:26) in Kopru (31:28) ter doživeli poraz v Trebnjem pri Trimu (38:34). S štirimi osvojenimi točkami Ormožani pred derbijem 4. kroga NLB lige zasedajo 6. mesto. „V prvih treh tekmah smo pri- kazali nekaj odličnih minut, pa tudi nekaj naših slabostih, ki so jih pred- vsem spretno izkoristili rokometa- ši Trima, ki so nas ugnali ob košar- karskem izidu. Želja na naslednji tekmi proti Ribnici je, da poskuša- mo skozi celotno tekmo igrati v istem ritmu ter da se izognemo 'čr- nim minutam', ki nas lahko drago stanejo. O moštvu Ribnice ne gre izgubljati besed. Ekipa že dobrih pet let posega po najvišjih mestih v državi in ima kakovostno zasedbo, ki bo znova krojila sam vrh lestvice. V Ormož Riko prihaja v vlogi favo- rita, ne glede na to, da so izgubili zadnjo domačo tekmo proti Trimu. Nasprotnik si še enega spodrsljaja ne sme privoščiti in bo na Hardeku zagotovo zaigral maksimalno mo- tiviran. Od naših tekmecev, ki pri- hajajo na Hardek, pa smo v Ormo- žu tega že vajeni, saj vse ekipe NLB lige želijo zmagati v naši trdnjavi; zmagati na najbolj vročem terenu v Sloveniji je za vsakega rokometa- ša in klub nekaj posebnega,“ nam je povedal trener Saša Prapotnik pred najbolj zanimivo tekmo 4. kroga NLB lige. Ribnica je sezono začela z zmagama nad Loko (29:24) in Dobovo (34:28) ter domačim porazom proti Trimu (29:32). Riko trenutno zaseda peto, Jeruzalem šesto mesto. „To bo pravi derbi. Obe ekipi si želita zmage, saj dve točki vodita tik pod sam vrh lestvice. S soigral- ci obljubim, da se bomo borili po svojih najboljših močeh in upam, da bomo ob pošteni borbi imeli še svoj dan in da nas bo spremlja- la športna sreča. Proti ekipi, kot je Ribnica, se ti za zmago mora eno- stavno vse poklopiti. Verjamem, da bodo na svoj račun spet prišli ljubi- telji rokometa in jih vabim v hram ormoškega rokometa,“ je še nekaj besed tekmi posvetil Tilen Kosi, ki se počasi vrača v odlično formo po poškodbi kolena in je v treh krogih dosegel dvanajst zadetkov. Tekma je na sporedu v soboto, 26. sep- tembra, ob 19.00 na Hardeku. V Ormož se vrača Gašper Horvat Seveda bi si v taboru Jeruzale- ma želeli, da se v domačo jato iz Ribnice vrne 198 cm visoki Gašper Horvat, a za zdaj so to le puste želje. Bivši Ormožan že vrsto let nosi dres Ribnice in bo tokrat stal na nasprotni strani igrišča kot bivši soigralci. V minuli sezoni je Horvat Ormožanom na Hardeku nasul pet, v Ribnici pa šest zadetkov. Sicer se Riko lahko pohvali z enim najboljših vratarjev v ligi Ne- bojšom Bojićem. Ima tudi zelo ka- kovostna krila, kjer bi si vsi trenerji v Sloveniji v prvi vrsti želeli Jana Puclja, ki daje ton igri Ribnice tako v obrambi kot v napadu. Zanimivost: Ormožan so Ribni- co doma nazadnje premagali pred skoraj petimi leti, natančneje 24. oktobra 2015. Seveda pa v spomi- nu še vedno ostaja spektakularna tekma iz 6. maja 2015, ko je Ribnica gostovala na Hardeku in potrebo- vala zmago za uvrstitev med štiri najboljše klube v državi. Gostje so v 21. minuti vodili že z +11 (6:17), na polčasu +7 (13:20), v 45. minu- ti je izid že bil poravnan (23:23), v zaključku pa zmaga gostiteljev z izidom 33:31. Podoben spektakel z veselim zaključkom si v Ormožu želijo tudi tokrat. Ormožani v vrhu Po treh krogih imajo Ormožani drugega in tretjega strelca lige, to sta Tinček Hebar (21) in Jure Kocbek (18 zadetkov). Ob tem se lahko pri Jeruzalemu pohvalijo še z eno statistično posebnostjo: v 1. krogu je naj igralec kroga postal Tinček Hebar, v 3. krogu pa Aleš Zemljič. Gre za nova mlada igralca iz ormoškega rokometnega inkubatorja ter samo še en dokaz več odličnega dela v mladinski šoli. Frko sponzor spletnih prenosov V klubu so v tem tednu našli tudi glavnega sponzorja za spletne pre- nose vseh domačih tekem. To je Računalniška trgovina in kavarna Frko, ki deluje v Trgovskem centru Holermus v Ormožu. „V klubu smo v smeri spletnih prenosov domačih tekem naredili veliki korak naprej in tudi tukaj želimo biti v samem vrhu NLB lige,“ je še svežo in vese- lo novico sporočil predsednik klu- ba Mladen Grabovac. Uroš Krstič Hajdina  Odprtje igrišča z umetno travo in razsvetljavo Dvoletna investicija namenu predana na dan športa Foto: Črtomir Goznik Darko Repenšek z Ministrstva za šolstvo in šport, predsednik NZS Radenko Mijatović, župan Stanko Glažar in predsednik ŠZ občine Hajdina Sandi Mertelj so slovesno namenu predali igrišče z umetno travo na Hajdini. Foto: Črtomir Goznik Sodobno igrišče z umetno travo in razsvetljavo je velika pridobitev za celotno občino Hajdina. Rokomet  Liga NLB, Jeruzalem Ormož Novi spektakel na Hardeku Prvi dan slovenskega športa (23. september) je bil na Hajdini še posebej slovesen, namenu je bilo predano igrišče z umetno travo in razsvetljavo na Spodnji Hajdini. Investicija je bila vredna približno 600.000 evrov in je bila izvedena v dveh letih. „Občina Hajdina se ob razve- jani gasilski in kulturni dejavnosti ponaša tudi z bogatim športnim udejstvovanjem. Zaradi tega je odprtje igrišča z umetno travo pomembna investicija za celotno občino. Veseli smo, da smo prib- ližno polovico sredstev pridobili iz različnih razpisov preko Ministrst- va za šolstvo in šport, Nogometne zveze Slovenije in Fundacije za šport, drugo polovico smo zagoto- vili v proračunu občine,“ je dejal župan Hajdine Stanislav Glažar. Največjo korist od te investicije bo nedvomno imela Občinska no- gometna šola Golgeter. „Za nami je 14 let delovanja ONŠ, v vseh teh letih naš cilj ni bil usmerjen izključ- no v doseganje kakšnih odmevnih rezultatov, ampak predvsem v vzgojo mladih preko športa v poš- tene državljane. Tako bo ostalo tudi v prihodnje. Še enkrat se zah- valjujem vsem, ki so imeli pogum za takšno investicijo,“ je dejal predsednik Športne zveze občine Hajdina Sandi Mertelj. Med govorniki na slovesnos- ti sta bila še Darko Repenšek z Ministrstva za šolstvo in šport ter predsednik Nogometne zveze Slo- venije Radenko Mijatović. Oba sta poudarila pomen športa in izrazila zadovoljstvo, da lahko na minis- trstvu in NZS pomagajo pri takšnih projektih. „Športna infrastruktura je eden izmed treh osnovnih te- meljev za športno aktivnost, druga dva sta mladina, željna gibanja, in usposobljeni trenerji. Glede na vi- deno tukaj na Hajdini vse to imate. Želim, da je igrišče čim več v upora- bi in da refl ektorji svetijo čim dlje v noč, saj to pomeni, da se mladi ukvarjajo s športom, kar je naša sk- upna želja,“ je dejal Repenšek. Program ob odprtju se je začel že precej pred večerno sloves- nostjo, nastopili so mladi iz ONŠ, po uradnem odprtju pa je bila na sporedu še prijateljska tekma med selekcijo občine Hajdine in ptujsko Dravo. Jože Mohorič Gašper Vesenjak (v sredini) v družbi Hrvoja Termopila, trener av- strijskega Fightcluba 300, in Karal Šauperla. Rola brez glavnega turnirja v Parizu, Tamara že na prizorišču V Parizu se bo naslednji teden začel glavni del zadnjega letošnje- ga grand slam turnirja – Roland Garrosa. Na njem bo nastopila tudi Tamara Zidanšek, ki je kot 82. igral- ka sveta neposredno uvrščena na glavni turnir. Skupaj s trenerjem Zoranom Krajncem sta v Francijo odpotovala v četrtek. »Zadnje sparinge sem opravila na igriščih v Termah Ptuj s tukajšnji- mi fanti, tako da že z nestrpnostjo pričakujem začetek turnirja v Pa- rizu. Peščena podlaga je tista, na kateri sem v karieri odigrala naj- več dvobojev, a to še ni garancija za uspeh. V glavnem žrebu nas bo 128, toliko je tudi želja,« je pred od- hodom povedala Tamara, ki je že dodobra okrevala po zadnjih zdra- vstvenih težavah. Žulji, s katerimi se trenutno ukvarja, pa so že tako ali tako stalnica treningov in nasto- pov in jih sploh več ne uvršča med »resne težave« … V kvalifi kacijah za Roland Garros je nastopal tudi Blaž Rola (147. na ATP), bil je 32. nosilec. A mu ta sta- tus ni veliko pomagal, saj je obstal že na prvi stopnički, premagal ga je Italijan Gian Marco Moroni (219.) z rezultatom 4:6, 6:7(7). 29-letni Ptujčan je bil v dvobo- ju kar štirikrat v prednosti breaka (pri 1:0 in 4:3 v 1. setu, ter pri 3:2 in 4:3 v 2. setu), a je sedem let mlaj- ši Italijan vedno takoj zatem storil rebreak. V drugem nizu sta tekme- ca igrala podaljšano igro, v kateri si je Blaž priigral dve set priložnosti (6:5, 7:6), drugo celo na svoj ser- vis, a se je Moroni ubranil in zatem izkoristil svojo prvo za zmago 7:9. Končno razmerje v točkah je bilo 73:80 v korist zmagovalca. Potočnikova znova na turnirjih Po polletnem premoru se je na igrišča znova vrnila tudi 23-letna Ptujčanka Nina Potočnik (404.). Nastope na ITF-turnirjih z nagra- dnimi skladi 25.000 dolarjev je za- čela v Italiji, v Tarvisiu je obstala v kvalifi kacijah. Uspešnejša je bila na naslednji postaji, na Češkem, kjer je nasto- pila v kraju Frydek-Mistek v bližini Ostrave na skrajnem vzhodu drža- ve. Uspela ji je uvrstitev v četrtfi na- le, pri čemer je v 2. krogu izločila 8. nosilko, Američanko Grace Min (297.). Premočna je bila nato 4. nosilka, Romunka Gabriela Talaba (241.). Tretja postaja je bil bližnji Pre- rov, kjer je morala Nina v kvalifi - kacije – z dvema zmagama jih je brezhibno opravila. Glavni turnir ni bil tako uspešen, na prvi stopnički jo je ustavila madžarska vrstnica Anna Bondar (275.). JM Vesenjak prvak Avstrije Wels je v soboto in nedeljo go- stil odprto državno prvenstvo Avstrije, na katerem so nastopili borci različnih narodnosti, ki živijo in trenirajo v Avstriji. Na povabilo Fightclub 300 iz Weiza se je tekmo- vanja iz Kung fu kluba Ptuj udeležil tudi Gašper Vesenjak. Varovanec trenerja Karla Šau- perla je tekmoval v disciplini K-1 ru- les, v kategoriji do 85 kilogramov. V močni konkurenci odličnih bor- cev se je »Veso« v prvem dvoboju pomeril s tekmecem iz Afganista- na. Z odlično tehniko, natančni- mi napadi in udarci je naš borec predčasno prišel do zmage, saj se je dvoboj končal v zadnji rundi s prekinitvijo (TKO). Sledil je fi nalni obračun z Ericom Keppelerjem, lanskoletnim svetovnim prvakom WKU federacije. Šlo je za vrhunski dvoboj, v katerem sta oba borca odlično opravila svoje naloge v rin- gu. Gašper Vesenjak je bil za odte- nek konkretnejši, natančnejši in ak- tivnejši, kar mu je prineslo zmago proti renomiranemu nasprotniku. Tako je mladi član ptujskega kluba zasluženo zmagal na odprtem pr- venstvu Avstrije. Po tem uspehu čakajo Vesenjaka novi zahtevni tre- ningi in kmalu tudi novi tekmovalni izzivi v ringu. David Breznik Kegljači Drave novo sezono začeli z zmago: Drava – Ruše 2. 6:2 (3012:2953) DRAVA: Janez Čuš 499, Bojan Krušič 473, Boris Premzl 533, Milan Čeh 491, Mitja Kramberger 527, Robi Golob 489 podrtih kegljev. V lanski sezoni 1. OTS Maribor so igralci Drave zasedli 3. mesto, v 3. ligo sta napredovali prvouvrščeni ekipi Krilato kolo in Prepolje. V novi sezoni so bili Ptujčani v 1. krogu prosti (nastopa devet ekip), v 2. krogu pa so na domačem kegljišču ugnali drugo ekipo Ruš z rezultatom 6:2. Za prvo zmago v sezoni so točke osvojili Janez Čuš, Milan Čeh, Boris Premzl in Mitja Kramberger, medtem ko sta bila Bojan Krušič in Robi Golob tokrat nekoliko slabša od pričakovanj in njunih rezultatov na treningih. V klubu pričakujejo, da se bo forma vseh v naslednjih krogih dvignila in bodo rezultati še boljši. Tudi v naslednjem krogu Drava igra doma, v goste prihaja mlada ekipa Johanes s Fale. David Breznik Teniške novičke K-1  Odprto prvenstvo Avstrije Kegljanje  1. OTS Maribor Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 15 petek  25. septembra 2020 Šport mladih, rekreacija 15 Kolesarstvo  Muršec državni prvak v kronometru Minulo soboto so dečki in dekli- ca KK Perutnina Ptuj vrteli pedale na državnem prvenstvu v krono- metru na Otočcu. Najmlajši kategoriji – dečki C in B – so imeli 4,2 km dolg kronometer, ptujski klub pa je dosegel lep us- pel. Državni prvak v kategoriji deč- kov C je postal njihov član Nik Mu- ršec! Preostali člani KK Perutnina Ptuj so dosegli naslednje uvrstitve: 12. Maj Bohak, 14. Miha Bošnik, 21. David Adam, 30. Nik Vidovič in 41. Tai Nahberger. Pri deklicah C je Hana Jeromel za pičlo sekundo zgrešila stopnič- ke in končala na 4. mestu. Dečki A so vozili dva kroga sku- paj 8,4 km. Jon Pritržnik si je pri- vozil 7., Rene Pečnik pa 22. mesto. V nedeljo so se mladi člani KK PP udeležili še tekmovanja v sosednji Avstriji v Gössendorfu. V kategoriji U-13 so se spet odlično odrezali. V sprintu glavnine na 13 km dolgi dirki je Nik Muršec zasedel 2., Adam David 4., Maj Bohak 6., Jan Kirbiš 8., Nik Vidovič 17. in Tai Nahberger 18. mesto. Starejša kategorija dečkov je vozila 34 km. Jon Pritržnik je v zaključnem sprintu osvojil 8., Rene Pečnik pa 22. mesto. 9. VN občine Vodice V soboto je v Vodicah potekala krožna dirka za mlade kolesarje. Odlično formo še naprej kaže Nik Muršec, ki je ponovno prepričljivo dobil šprint pri dečkih C. Klubski uspeh je s 3. mestom dopolnil Maj Bohak (14. Miha Bošnik, 15. Jan Kirbiš, 26. David Adam, 34. Nik Vi- dovič, 39. Tai Nahberger). Na 2. stopničko se je pri deklicah povzpela Hana Jeromel. V kategoriji dečkov A in B je bil Jon Pritržnik naš najboljši 6. (13. Jošt Gradišnik, 23. Rene Pečnik). Pri mlajših mladincih je Jure Majnik končal na 11., Lovro Valenko na 15., Primož Kirbiš na 17., in Žiga Kelner na 23. mestu. 6. Pokal občine Straža V nedeljo je bila na sporedu dir- ka za 6. Pokal občine Straža, ki je bila letošnja sklepna dirka v Pokalu Slovenije za najmlajše kategorije. Ptujski kolesarji so jo spet odpeljali zelo dobro. Hana Jeromel je zmagala pri de- klicah C. V kategoriji dečkov C je bil 4. Nik Muršec, Maj Bohak pa takoj za njim 5. (11. Jan Kirbiš, 13. David Adam, 14. Miha Bošnik, 22. Nik Vi- dovič, 30. Tai Nahberger). Pri deč- kih B se je v deseterico (9. mesto) uvrstil Jošt Gradišnik. Odlično je v kategoriji dečkov A dirkal Jon Pritr- žnik. Povzpel se je kar na 3. mesto (21. Rene Pečnik). Zadnji so nastopili mlajši mladinci. V kriterijski dirki je bil naš najboljši 6. Jure Majnik (15. Lovro Valenko, 17. Primož Kirbiš). Nogomet  Dragocene štiri točke Dravašev Šesti krog v 1. mladinski in kadet- ski ligi sta med drugim zaznamo- vala derbija dravašev in šumarjev. Tokrat so bili uspešnejši ptujski modri, ki so v dveh tekmah osvojili kar štiri točke, tri v kadetski in eno še v mladinski kategoriji. V tako izenačeni konkurenci, kot jo ima- mo letos, je to v borbi za obstanek izjemno dragocen ulov ... 1. mladinska liga 6. KROG: Drava – Aluminij 2:2 (1:1); strelci: 1:0 Ferk (33.), 1:1 Men- cingar (38.), 2:1 Janežič (63.), 2:2 Kovačec (67.). 1. kadetska liga 6. KROG: Drava – Aluminij 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Krušič (38.). Skupna lestvica: 1. DOMŽALE 12 11 0 1 33 2. MARIBOR 12 10 1 1 31 3. KOPER 12 7 3 2 24 4. OLIMPIJA LJUBLJANA 12 6 3 3 21 5. ILIRIJA EXTRA-LUX 12 6 1 5 19 6. MURA 12 5 2 5 17 7. ALUMINIJ 12 4 3 5 15 8. BRINJE GROSUPLJE 12 4 3 5 15 9. KALCER RADOMLJE 12 4 1 7 13 10. A2S CELJE 12 3 3 6 12 11. BRAVO MASTERCARD 12 3 2 7 11 12. TRIGLAV KRANJ 12 3 2 7 11 13. DRAVA PTUJ 12 2 2 8 8 14. GORICA 12 1 4 7 7 Liga U-15 vzhod V ligi igralcev do 15. leta staros- ti v vzhodni skupini še naprej vodi Aluminij, ki je doslej edino točko oddal po remiju z Mariborom, Tok- rat so bili mladi varovanci Damjana Metličarja uspešnejši od vrstnikov iz Jarenine. Zanimivo je, da v dose- danjih sedmih tekmah niso prejeli niti enega samega gola! V sredino lestvice se je z zma- go proti Dravogradu prebila ekipa Drave, ki jo vodi Ian Emeršič. 7. KROG: Aluminij – Fortis Jarenina 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Mesarič (7.), 2:0 Kotnik (71.); Drava Ptuj – Dravograd 1:0 (0:0; strelec: 1:0 Vertič (69.). 1. ALUMINIJ 7 6 1 0 34:0 19 2. RUDAR VELENJE 7 5 1 1 41:3 16 3. MARIBOR 7 5 1 1 20:2 16 4. MURA 5 5 0 0 25:2 15 5. VOC CELJE 7 5 0 2 17:10 15 6. KRŠKO 7 5 0 2 15:10 15 7. FORTIS JARENINA 7 4 1 2 13:5 13 8. DRAVA PTUJ 7 3 0 4 10:9 9 9. DRAVOGRAD 7 3 0 4 7:15 9 10. FUŽINAR 6 2 1 3 12:14 7 11. NAFTA 1903 7 2 1 4 8:32 7 12. BELTINCI 7 1 1 5 5:21 4 13. ŠAMPION 7 1 1 5 4:25 4 14. DRAVINJA 7 1 0 6 8:25 3 15. KETY E. BISTRICA 6 1 0 5 1:21 3 16. VIPOLL VERŽEJ 7 1 0 6 3:29 3 Nogomet  Uspel turnir mladih v Rogoznici V nedeljo je v Rogoznici pod or- ganizacijsko taktirko Petra Polan- ca potekal turnir mlajših selekcij U-7 in U-9. Skupno je nastopilo 11 ekip s približno 150 igralci, kar je bil precejšen organizacijski zalogaj. Domačini so ga vzorno izpeljali in po večurnem druženju in številnih odigranih tekmah prejeli številne čestitke in pohvale sodelujočih in njihovih spremljevalcev. Strelstvo  Medobčinska liga 2019/20 Po dveh letih na vrhu znova SD Osek Šport mladih Nik Muršec (KK Perutnina Ptuj) Na območju Slovenskih goric že več let po vrsti poteka Medobčin- ska liga v streljanju z zračno puško. Zaključek letošnje je bil v začetku septembra na strelišču v Trnovski vasi. Letos je tekmovalo 9 ekip in 43 posameznikov, vsako sodelujo- če društvo je na svojem strelišču organiziralo po en krog tekmova- nja. Po dveh zaporednih zmagah SD Trnovska vas v sezoni 2017/18 in 2018/19, je po sezoni 2016/2017 spet slavila ekipa SD Osek (Anton Kocbek, Branko Korošak, Franc Kurnik, v ekipi je bil še Izidor Gun- gl) z osvojenimi 25 točkami. Skupaj pa so zadeli kar 4.729 krogov. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Benediškega vrha A z ena- kim številom točk, vendar manj za- detimi krogi. Aleksandra Lebreht, Maja Mihelak in Danilo Huber so skupaj zadeli 4.646 krogov. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa SD Cerkvenjak (Branko Peklar, Gregor Šeruga, Jana Grager, Stanko Vršič) s 23 točkami in 4.658 zadetimi kro- gi. Na četrto mesto se je uvrstila ekipa SD Trnovska vas A z največ doseženimi krogi (4.767) in 21 toč- kami, vendar so izgubili tri medse- bojne dvoboje. Trnovsko vas A so zastopali Dejan Cvetko, Benjamin Kuhar, Aleš Štebih in Jani Čeh. Peti so bili SD Vitomarci (19 točk), šesti ŠD Selci (17), sedmi SD Benediški vrh B (15), osmi SD Trnovska vas B (15) in deveti ŠD Porčič (7). Med posamezniki je ponovno zmagal Franc Kurnik (SD Osek) s 1.460 točkami, za njim pa so se zvrstili 2. Dejan Cvetko (SD Trno- vska vas, 1432), 3. Danilo Huber (SD Benediški vrh, 1426), 4. Anton Kocbek (SD Osek, 1424), 5. Aleš Štebih (SD Trnovska vas, 1423), 6. Marjan Horvat (SD Vitomarci, 1418). Franci Hameršak Nogomet  1. SNL RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 15.30: CB24 Tabor Sežana – Maribor; OB 17.30: Gorica – Aluminij; V NEDELJO OB 15.45: Celje – Bravo; OB 18.00: Koper – Mura; OB 20.15: Olimpija – Domžale. 2. SNL RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Jadran Dekani – Drava Ptuj, Roltek Dob – Nafta, Vitanest Bilje – Beltinci Klima Tra- tnjek, Kalcer Radomlje – Brda; OB 18.00: Krka – Krško; OB 19.00: Brežice Terme Čatež – Primorje eMundia; OB 20.30: Rudar Velenje – Triglav; V NEDELJO OB 16.00: Šmartno – Fužinar Vzajemci. 3. SNL – vzhod RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Dravinja – Podvinci, Šmarje – Kety Emmi Bistrica, Koroška Dravograd – Dobrovce; OB 18.00: Korotan Prevalje – Zreče; V NEDELJO OB 10.30: Videm – Ro- gaška; OB 16.00: Šampion – Cirkulane. Super liga RAZPORED 6. KROGA, V NEDELJO OB 10.30: Skorba – Zavrč; OB 16.00: Apače – Boč Poljčane, Gorišnica – Bukovci, Gerečja vas – Haj- dina, Stojnci – Markovci. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Rogoznica Slofi n – Hajdoše, Tržec – Grajena ANpro, Podlehnik – Majšperk picerija Špajza; V NEDELJO OB 16.00: Ormož – Središče. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Oplotnica – Makole Bar Miha, Zgornja Polskava – Mladinec Lovrenc, Leskovec – Slove- nja vas SMS sanacija; V NEDELJO OB 16.00: Polskava avtop. Gro- belnik – Pragersko. Veteranske lige MNZ Ptuj +35 vzhod RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 17.00: Rogoznica Gostilna Muršič – Leskovec, Borovci – Gorišnica, Grajena – Podvinci. Tekma Zavrč-Cirkulane – Markovci je bila v četrtek, prosta je Dornava. +35 zahod RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 17.00: Apače – Tržec, Skorba – Pragersko, Gerečja vas – Hajdina, Podlehnik – Spodnja Polskava. Prosta je ekipa Lovrenc. +40 RAZPORED 4. KROGA, V PETEK OB 17.30: Videm – Ormož, Zgor- nja Polskava – Pohorje Oplotnica. Tekma Majšperk – Hajdoše je bila odigrana v četrtek. Rokomet  NLB liga RAZPORED 4. KROGA, V PETEK OB 18.30: Grosist Slovan – Ma- ribor Branik; OB 18.45: Trimo Trebnje – Krka; V SOBOTO OB 19.00: Jeruzalem Ormož – Riko Ribnica; Koper – Ljubljana; Slovenj Gra- dec – Butan plin Izola; OB 20.00: Urbanscape Loka – Gorenje Vele- nje; V NEDELJO OB 20.00: Dobova – Celje Pivovarna Laško. Futsal  1. SFL RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 20.00: Hiša daril Ptuj – Mlin- še, Litija – Tomaž Šic bar, Oplast Kobarid – Siliko Vrhnika, Dobovec – Dobrepolje; OB 20.30: Bronx Škofi je – Sevnica. Jože Mohorič Športni napovednik Zmagovalna ekipa SD Osek Foto: Črtomir Goznik Utrinek iz turnirja mladih v Rogoznici Foto: Črtomir Goznik Kadeti Drave (v modrih dresih) so na Hajdini v 6. krogu 1. kadetske lige ugnali sosede iz Kidričevega z rezultatom 1:0. Nogomet  Gorišničani v eminentni družbi vse do velikega fi nala V Kranjski Gori je v sredini me- seca potekal turnir Kranjska Gora Trophy, letos zaradi covida-19 le s slovenskimi predstavniki. Zbrali so se igralci številnih klubov, ki s člani nastopajo v prvi ligi (Maribor, Olimpija, Celje, Bravo, Triglav), v tej družbi pa so v konkurenci U-11 zai- grali tudi mladi Gorišničani, ki so jih spremljali glasni navijači. Gorišničani so prvi dan v skupini B ugnali Celje, Bravo, Grosuplje in Triglav, remizirali pa proti Krki in Olimpiji zeleni ter s 14 točkami in gol razliko 14:1 osvojili 1. mesto. Naslednji dan jih je čakalo najprej polfi nale z ekipo Olimpija beli, ki so ga varovanci trenerja Lenarta do- bili z rezultatom 1:0. V štajerskem fi nalu so se pomerili z ekipo Kety Emmi Bistrica, srečanje pa si je pre- ko spletnega prenosa v živo ogle- dalo več kot 1.200 ljudi. Zmage so se veselili Bistričani, bilo je 0:2. ŠN ŠD GORIŠNICA: Bor Trofe- nik, Miha Kokol, Lan Kolarič, Anže Školiber, Alessandro Vajsbaher, Jaka Vito Korpar, David Cerkvenik Wright, Jurij Cvitanič, Vid Lenart, Enej Rakuša. Trener: Matej Lenart. JM Ekipa ŠN Gorišnica U-11 je nastopala na turnirju v Kranjski Gori. Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  25. septembra 2019Črna kornika16 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Danes bo spremenljivo do pre- težno oblačno, še se bodo poja- vljale plohe in nevihte, ki bodo pogostejše na zahodu. Pihal bo okrepljen južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne tempera- ture bodo od 16 do 24 °C. OPOZORILO V noči na petek se bodo pojav- ljale nevihte s krajevno močnej- šimi nalivi. Kot so zapisali na mariborski policijski upravi, je dopoldne na av- tocesti izven naselja Slivnica 55-le- tni voznik osebnega avtomobila iz okolice Ptuja vozil s povprečno hitrostjo 213 kilometrov na uro, kar je kar 83 kilometrov na uro več od največje dovoljene hitrosti vožnje na avtocesti. Poleg tega je voznik kršil tudi pravila pri vključevanju na avtocesto. Predpisana sankcija za ugotovljena prekrška je 1400 evrov in 9 kazenskih točk, so dodali. Podobno kršitev so popoldne istega dne ugotovili na relaciji av- toceste Lenart - Cerkvenjak, kjer je hitrostna omejitev 110 kilometrov na uro. Ugotovili so, da je 55-letni voznik osebnega avtomobila iz okolice Maribora vozil s povpreč- no hitrostjo 195 kilometrov na uro, kar je 85 kilometrov na uro več od največje dovoljene hitrosti vožnje. Poleg tega je vozil po prehiteval- nem prometnem pasu, čeprav po voznem prometnem pasu ni bilo prometa in torej voznik ni prehite- val. Predpisana sankcija za ugoto- vljena prekrška je 1350 evrov in 9 kazenskih točk, so sklenili policisti. Ob tem so opozorili, da je skoraj vsaka četrta smrtna žrtev prome- tnih nesreč na območju Policijske uprave Maribor posledica neprila- gojene hitrosti. Podravje  Policisti ustavili dirkača na avtocesti Z 213 kilometri na uro do - visoke kazni ... Mariborski policisti so v torek med nadzorom avtocestnega prometa s pomočjo civilnega vozila z vgrajenim radar- jem prestregli dva voznika s »pretežko nogo«, ki sta omejitev hitrosti presegala za več kot 80 kilometrov na uro. Obema so policisti izdali plačilni nalog, dobila pa sta tudi vsak po devet kazenskih točk. Foto: PU MB Kot so sporočili iz Policijske uprave Maribor, so njuno nedovo- ljeno početje policisti opazili, ko so ju želeli ustaviti, a sta njihove zna- ke ignorirala in se z nevarno vožnjo skušala izogniti policijski patrulji ter pobegniti. Vozila po nasprotnem pasu, povrhu brez vozniškega dovoljenja Med begom sta vozila tudi po nasprotnem smernem vozišču, spreminjala smeri vožnje, ne da bi pri tem vključila smerne kazalce, se nepravilno razvrščala pred križišči ter nato zapeljala v slepo ulico, kjer sta zbežala iz avtomobilov. Zbežali so tudi ostali tujci, policisti pa so kmalu vse dohiteli in prijeli. Pri tem so ugotovili, da voznika sploh nimata vozniškega dovolje- nja, zato so jima vozili zasegli ter ju medtem že vrnili družbi za izposo- jo vozil. Mladoletnik v roke Centra za socialno delo Mariborski kriminalisti so v na- daljevanju postopka ugotovili, da sta Hrvata člana hudodelske združbe, ki se ukvarja z nezakoni- tim prevažanjem migrantov preko meje za plačilo. Zaradi utemelje- nega suma kaznivega dejanja pre- povedanega prehajanja meje ali ozemlja države so ju privedli na za- slišanje k dežurni preiskovalni sod- nici ptujskega sodišča. Ta je zoper polnoletnega osumljenca odredila pripor, mladoletnega pa izpustila na prostost in ga predala pristoj- nemu centru za socialno delo. Osumljencema zdaj grozi od treh do 15 let zapora, policisti pa so med pridržanjem zoper oba, zaradi kršitev prometnih predpi- sov podali tudi obdolžilni predlog. Ormoško okrajno sodišče jima je izreklo sodbo, s katero ju je spoz- nalo za odgovorna storitve prekr- škov. Gorišnica  Policisti ujeli dva člana tihotapske združbe Hrvata služila s prevozi beguncev Policisti so na območju Gorišnice v petek prijeli hrvaška državljana, stara 17 in 27 let, ki sta z najetima avtomobilo- ma preko meje nezakonito prepeljala štiri Irance in dva Iračana. Ptujska preiskovalna sodnica je zoper starejšega odredila pripor, mlajšega pa predala pristojnemu centru za socialno delo. Foto: M24 Fotografi ja je simbolična. Središče ob Dravi  Občani vse manj kosijo javne površine ob svojih domovih Za košnjo ob cestah niti z razpisom niso našli delavca V preteklosti so občani samodejno urejali občinske površine, ki ležijo ob njihovih domovih. V zadnjem času pa na občini Središče ob Dravi opažajo, da ti pasovi ob cesti ostajajo nepokošeni in neurejeni, kar kazi podobo celotne občine. S podobnimi dejstvi pa se srečujejo v vseh spodnjepodravskih občinah. Kot je povedal župan Jurij Borko, je tega vedno več in sedaj na ob- čini razmišljajo, kaj storiti. Dejstvo je, da od občanov ne morejo zah- tevati, da še naprej urejajo površine, ki so v občinski lasti. Če se bo ta trend nadaljeval, jim ne bo preostalo kaj dosti drugega, kot da na občini sami poskrbijo za košnjo. »Tehtamo dve možnosti. Na eni strani je varianta, da za ta dela koga najamemo, na drugi strani pa bi lahko zaposlili režijskega delavca. Ampak v tem primeru moramo nakupiti tudi stroje, ki tudi nekaj stanejo. Prav tako pa bi bilo treba v novem proračunu upoštevati novo sistemizacijo, torej bi bila potrebna spre- memba kadrovskega načrta,« je o možnostih razmišljal Borko. Kakor koli se bodo odločili, morajo to storiti do prihodnje pomladi, saj take- ga stanja ne nameravajo več dopuščati. Foto: Profimedia/M24 Fotografi ja je simbolična. Za letošnje leto so na občini pridobili pravico do zaposlitve dveh oseb preko javnih del. Kandidate so iskali preko javnih razpisov, a od- ziva ni bilo. Borko se s tem nikakor ne more sprijazniti. »Kljub iskanju delavcev na vseh straneh nismo našli kandidatov,« je dejal Jurij Borko in zgroženo pristavil: »Sramota. Mladi ljudje, ki prejemajo socialno podporo, pa se ne čutijo primerni, da bi opravljali javna dela!« Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020 COLOR CMYK stran 17 petek  25. septembra 2020 Kultura 17 Po tem je v žitnici na grajskem kompleksu med drugim pre- dlagana ureditev arheološkega razstavišča, poleg tega je muzej pripravil še vsebinski predlog za arheološki depo odprtega tipa na Muzejskem trgu. Objekt nekdanje polnilnice Kmetijskega kombinata je bil po- rušen v začetku leta, predvidena je še rušitev lop, naslonjenih na del obzidja, ki zapira dvorišče do- minikanskega samosta na. Na območju nekdanje polnilni- ce se bo postavil arheološki depo odprtega tipa, fi nancer projekta je MO Ptuj, ki je zanj objavila tudi vabljeni natečaj. V njem se bodo prezentirali trenutno neustre- zno hranjeni eksponati – kamniti rimski, srednjeveški in novoveški spomeniki. „Kar zadeva celostno rešitev in novo primerno arheološko razstavišče, sta muzej in Mestna občina Ptuj še do nedavnega res- no računala na pomoč z naslova sprejetega t. i. 'zakona o kultur- nem evru', v okviru katerega naj bi se sredstva črpala v obdobju 2021–2027, na razpolago naj bi bilo dobrih 122 milijonov evrov. Prišlo je do menjave vlade in se- stave Ministrstva za kulturo, zgo- dil se je novi virus, prizadevamo si za srečanje z aktualnim vodstvom ministrstva. Zavedam se, da je tudi njihov proračun omejen, a kljub temu je nujno, da se kot lastnik grajskega kompleksa in večinski fi nancer muzeja zaveda- jo problematike, s katero se soo- čamo, in da morda glede najbolj perečih točk skupaj razmislimo in najdemo pot za rešitev. Arheo- logija je le ena od kritičnih točk,“ vztraja Aleksander Lorenčič, di- rektor Pokrajinskega muzeja Ptu- j-Ormož. Tudi na drugih področjih računa na razumevanje in posluh lastni- ka. Poleti se je, kot smo že poro- čali, okrušil del ptujskega grajske- ga obzidja, ki je v izjemno slabem stanju, zato je sanacija nujna. Ker so kamniti deli padali na pot, ki vodi na grad, so jo morali zapreti. Lorenčič pravi, da so s tem kot up- ravitelji seznanili tudi pristojno mi- nistrstvo: „Doslej je znano, da je projekt za sanacijo tega dela sicer pripravljen, ni pa fi nanc.“ Ste že brali / Peter Rezman: Mesto na vodi Če ste ob tem naslovu pomislili, da boste spozna- li življenje v Benetkah kot najslavnejšem mestu na vodi (pa seveda ni edino, le da nam je med znanimi najbližje), vam moram povedati, da se motite. Peter Rezman namreč piše o – Velenju! Na vodi! Pred dobrim letom (v lanski 57. številki Štajerskega tednika) sem pisal o romanu Ptujčana Sama Strelca z naslovom 69, v katerem je pisal, kako si predstavlja Ptuj leta 2069. Mesto samih uspehov, presežnikov v vsakem pogledu. V kulturi, gospodarstvu, turizmu, miselnosti, ljudeh ... Skratka: Strelec je (zavestno) pretiraval v pozitivni podobi Ptuja, da nas vzpodbudi v pozitivnem gledanju na svojo (in mestno) prihodnost, ki pa seveda temelji na svetli sedanjosti. (Če pa SMS ni pretiraval, zavidam naslednji generaciji Ptujčanov, kako lepo jim bo!) Kaj ima Strelčevo pisanje skupnega z Rezmanom? Tudi ta je namreč postavil svoj roman o Velenju v prihodnost – tam blizu Strelčevih let: v leto 2060. In tudi on je 'pretiraval', le da za razliko od Strelca v negativni smeri. Roman o Velenju, ki propada. Pravzaprav moram uporabiti dovršni glagol: roman o Velenju, ki propade. Končno dovršni glagol, bi porekli strokovnjaki za slovenski jezik. Ker nekaj (v tem primeru Velenje) propada, propada, propada – in propade ... Konec – ni več! Ko se pisatelj odloči pisati o prihodnosti, mora 'njegova' prihodnost temeljiti na nekih dejstvih v sedanjosti, od teh dejstev pa on vzame samo nekatera in jih predstavi v skrajni posledici. Lepi ali sprevrženi. Poglejmo čisto znan primer prehajanja v skrajnost. V naši državi (no, tudi v marsikateri drugi) čipiramo pse: vstavljamo jim čipe, da potem s posebnimi napravami izsledimo podatke o tem psu (in njegovem lastniku seveda). Naslednji korak na poti v skrajnost: čipirajmo vse ljudi – pa bomo potem lahko spremljali njihovo gibanje in njihovo celotno življenje. Se vam to zdi nemogoča prihodnost? A to, da je vaš pametni telefon povezan z nekimi oddaljenimi računalniškimi strežniki in da tisti, ki bi to želeli, natančno vedo, kje ste bili ob kateri uri dneva (če telefona niste pozabili doma, kar se – katastrofa – živemu človeku tudi dogaja), ne ponuja radovednežem vplogleda v vaše življenje? (Telefon lahko pozabite, čipa pa ne ...) No, Strelec je svetlo prihodnost svojega Ptuja utemeljil na kulturnem razvoju (po ponesrečenem prvem EPK-ju je SMS stavil na drugi EPK), Rezman pa vidi črno prihodnost svojega Velenja na njegovi ekološki degradaciji. Mesto, ki zaradi svojih gospodarskih (= premogovniških) interesov pozablja na vse druge posledice, samo da gospodarsko napreduje. Pravzaprav napredujejo posamezniki pri koritu. Velenjsko podzemlje je zaradi intenzivnega premogovništva ena sama mreža lukenj. In ko podporno ogrodje teh lukenj omaga, se na površini oblikuje jezero. Več jezer, ločenih z nasipi. Ampak tudi nasipi med posameznimi jezeri (ta so na različnih višinah) ne vzdržijo večletnih/večdesetletnih pritiskov in lepega dne popustijo. Več jezer se zlije v enega samega, to pa seveda vpliva na naselja ob jezerski obali ... Vam je ta podoba znana? Tudi če že dolgo niste bili v Velenju, pa ste najbrž slišali v novicah opozorila o morebitnem popuščanju nasipov med jezeri. Poleg te ekološke nevarnosti je na tem koncu 'moje dežele' še druga nevšečnost: onesnaževanje zaradi termoelektrarn. Ampak očitno so gospodarske koristi v tem okolju tako velike, da so se ljudje sprijaznili z okoljskimi 'neprijetnostmi'. Pisatelj Rezman se ni – in zato je nastal roman Mesto na vodi. Opozorilo, kaj bi se lahko zgodilo? Ali samo črnogled pogled avtorja, ki ima to mesto rad, pa bi želel v njem nekaj spremeniti? Tako kot navijamo za Strelčev Ptuj leta 2069, upamo, da bo Rezmanov roman preprečil njegove črnoglede napovedi za 'njegovo' potopljeno mesto (v katerem igrajo pomembno vlogo tudi čipirani ljudje ...). Ptuj  Projekt pripravljen, manjkajo fi nance O kulturnem evru ni ne duha ne sluha Eden od ključnih ciljev ptujsko-ormoškega muzeja ostaja ureditev primernega arheološkega razstavišča. Stro- kovna komisija, ki jo je ustanovila ptujska občina leta 2017, je pripravila vsebinsko projektno nalogo za celostno rešitev na Muzejskem trgu 2 in 2b. A ker je Ministrstvo za kulturo lani izrazilo prepričanje, da je bolj smiselno vlagati v obstoječe objekte v njihovi lasti in jih sanirati, ne pa se lotevati novogradenj, so pripravili nov predlog. Ptuj  16 let ljudskih pevcev DU Turnišče Praznik ljudske pesmi in glasbe ter tradicije Pred domom krajanov Turnišče je potekal nedeljski koncert ob praznovanju 16-letnice delovanja skupine ljud- skih pevcev DU Turnišče, ki jih po novem vodi Silva Kajtezovič, ki je tudi mentorica skupine. Po lanskem kon- certu je skupino po 15 letih vodenja zapustila Ivanka Merc. Praznične trenutke so delili sku- paj s pevskimi in glasbenimi prija- telji. Zaradi znanih omejitev se jim je jim pri letošnjem praznovanju pridružilo manj skupin kot po na- vadi. Nastopili so: Ljudski pevci (vodja Janko Kirbiš) in Ljudske pevke DU in KPD Staneta Petrovi- ča Hajdina (vodja Marta Sitar), KD ljudskih pevk Jezero (Ana Šori), Trta, KUD Maksa Furjana Zavrč, Ljudske pevke Juršinci (vodja Frančiška Brumen) in Fantje iz Jurovcev (vodja Branko Merc). Za vse skupine je bil to nepozaben dogodek. Po mesecih, ko niso nastopali, so se ponovno zbrali in predstavili del svojega ljubitelj- skega kulturnega poustvarjanja. Obudili so ljudsko pesem in glas- bo ter tradicijo na najlepši možni način. Njihova pesem je zagoto- vilo, da bodo še naprej vztrajali v svojem dragocenem poslanstvu, pri tem jih ne bo zaustavila no- bena pandemija. Za pogum in zvestobo ljudski tradiciji so si zas- lužili številne čestitke, med njimi tudi ptujske županje Nuše Gajšek, predsednika sveta ČS Breg-Turniš- če Vlada Koritnika, predsednika DU Turnišče Franca Zupaniča in vodje OI JSKD Ptuj Ive Brajović, ki je skupino ljudskih pevcev Turniš- če še posebej pohvalila, ker so na nek način prebili led na področju prireditvene dejavnosti v ljubi- teljski kulturi po nekajmesečnem premoru. Zahvalila se je tudi vsem drugim skupinam, ki so se prija- zno odzvale vabilu na koncert. „To samo priča o tem, da smo bili vsi skupaj željni kulture in kultur- nega dogajanja v našem okolju, sploh pa ljudski pevci, ki negujejo ljudsko dediščino. Trend kaže, da število tovrstnih skupin upada, zato je še toliko pomembnejše, da se le-te udeležujejo dogodkov in se odzivajo na vabila. Kljub kri- zi, delo v društvih ni zamrlo, celo nasprotno, še okrepilo se je,“ je v svojem pozdravu povedala Iva Brajović. Skupine bo na nastop ob 16-le- tnici delovanja ljudskih pevcev DU Turnišče spominjala tudi zahvala, ne samo prijetni trenutki druže- nja, ki je sledilo nastopu. Foto: Črtomir Goznik Ljudski pevci DU Turnišče so praznovali 16-letnico delovanja. Foto: Črtomir Goznik V Miheličevi galeriji bo razstava na ogled do 8. novembra. Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 18 petek  25. septembra 2020Ljudje in dogodki18 Slovenija  Letošnja uskladitev pokojnin Za malenkost višje pokojnine Jurij Lep iz stranke DeSUS je na ponedeljkovi seji DZ izrazil je upanje, da bo na že na omenjeni seji sprejet njihov predlog za dveodstotno izredno uskladitev pokojnin. Permier Janez Janša je dejal, da predlog predvideva zmanjševanje zaostanka pri izplačilu pokojnin zaradi gospodarske krize po korakih, tako da ga bo po njegovem možno izvesti. Na poslančevo vprašanje glede izplačila premalo izplačanih sred- stev za pokojnine v celoti, saj je trenutno neizplačanih še 5,6 odstot- ka sredstev, pa je premier poudaril, da bo drugo leto glede na eko- nomske prognoze leto rasti in bodo tako lahko naredili večji korak v smeri, ki jo pričakujejo v DeSUS. Če se bo zaradi novega koronavirusa jeseni delno ponovila situacija iz pomladi in bo potrebna še dodatna solidarnost, bo ta tudi za upokojence izplačana v višini, ki jo bo mogoče zagotoviti, je izpostavil. Foto: M24 Starše  Kljub omejitvam ohranjajo tradicijo Pozdravili jesen in nazdravili z moštom Tradicionalna prireditev v Staršah Pozdrav jeseni je tokrat potekala nekoliko drugače. Organizatorji so poskrbeli za spo- štovanje vseh aktualnih ukrepov, obisk je bil močno okrnjen in marsikdo je pogrešal veselico ob živi glasbi. A dobre volje kljub temu ni manjkalo. Prireditev je vsako leto na sporedu v času, ko so pridelki že pod streho. Na podeželju je takrat čas za veselje in druženje ter seveda zasluženo dobro voljo. V Staršah se veselijo dobre letine in nazdravi- jo jeseni, lokalnim pridelovalcem pa omogočijo, da na sami prireditvi promovirajo svoje izdelke. Na stojnicah so se predstavile kmetije, ki so ponudile mleko in mlečne izdelke, kruh in zelenjavo, čebelarstvo Lovrec pa je poskrbelo za najslajše, kar nam daje narava. Prav tako so na stojnicah svoje delo predstavila društva, ki že vrsto let pridno delajo na promociji kraja in ohranjanju lokalnih običajev. »V zadnjih letih smo na tej kulturno-turistično-gospodarski priredi- tvi šteli krepko več kot 1.000 obiskovalcev. Težko je videti, da danes marsikdo ni upal priti. Mislim, da bo prireditev obstala tudi v drugem letu in upam, da se bo takrat življenje vrnilo na stari tir,« je dejal slav- nostni govornik podžupan Marjan Malek in se zahvalil vsem, ki so so- delovali pri organizaciji prireditve. Letošnja prireditev se je začela s trgatvijo vinske trte, ki so jo izvedli zgolj v simboličnem okviru, saj je viničar Janez Ekart ocenil, da grozdje še ni dovolj zrelo. Kljub temu so pred OŠ Starše pripravili slavnostni program, za katerega so poskrbele pevke Šentjanževke iz KUD Iva- na Lončariča in Nonet iz PGD Zlatoličje. Vinska kraljica Anja Kelc je v Starše pripeljala tudi ptujsko, ljutomersko in svečinsko vinsko kraljico. Za pestro dogajanje so poskrbeli še ljubitelji starodobnih traktorjev in avtomobilov, ki so se paradno zapeljali mimo vaškega središča, pa An- drej in Zala Ekart iz glasbene sekcije KD Urška Prepolje, KGD Ptičica in skupine ljudskih pevcev in godcev Javnega sklada območne izpostave Maribor. Prireditev je tokrat potekala v sklopu projekta Pod šotorom se dogaja, kjer so se organizatorji veselili novega šotora, gasilskih klo- pi in stojnic. Šotor je tokrat omogočal zavetje pred soncem, v prihod- nje pa ne bo treba odpovedovati dogodkov zaradi slabega vremena. Foto: KG Podžupan Marjan Malek je podelil občinska priznanja za urejeno okoli- co. Bronasto sončnico sta prejeli Daša Jakol in Martina Magdica. S sre- brno sončnico so nagradili Brigito Vukovič in Silvo Kokot. Najžlahtnej- šo, zlato sončnico pa sta prejeli Anica Kac in Janja Golob. Ekipa, ki je opravljala monito- ring, se je vsak dan dvakrat odpra- vila na jezero. Popoldan med 16. in 18. uro so postavili mreže, jih čez noč pustili v vodi in jih dvignili zjutraj ob zori. Da so zajeli različne habitate in največji možni repre- zentativni vzorec rib, so mreže postavljali na različnih lokacijah in različnih globinah. „Ocenjujemo populacije rib in na podlagi tega bomo lahko v prihodnosti ocenili ekološki potencial jezera. Evrop- ska direktiva nam nalaga, da se za naravne vodotoke ocenjuje ekolo- ško stanje, za močno preoblikova- na vodna telesa (akumulacije, kot je tudi Ptujsko jezero) se določa ekološki potencial. Na podlagi ugo- tovljenih vrst se potem oceni, ali je stanje dobro, slabo, zmerno … Ribe so dober kazalnik stanja v na- ravi, tako lahko tudi ocenjujemo ekološki potencial vodnega okolja. Določamo velikost, težo in vrsto rib ter na podlagi podatkov tudi stanje populacij rib,“ sta pojasnila Maša Čarf in Aljaž Jenič iz ZZRS ter dodala, da so pri tokratnem vzor- čenju ujeli največ navadnih oku- nov, precej beloplavutega globoč- ka, ki je zavarovana vrsta, pa tudi zelenike, rdečeoke, ogrice, pezdir- ke, navadno nežico, podusti, kleni- če, ozimice … Ozimica iz družine postrvi je v Sloveniji izjemno red- ka, zato je bila najdba za celotno ekipo veliko presenečenje. Zani- mivo je tudi, da so naštete vrste povsem druge od tistih, ki jih je po pripovedovanju ribičev moč najti v stari strugi Drave pod jezom. To so ščuke, kleni, nosi, podusti, somi, mrene, smuči … Zakaj so v jezeru in stari strugi različne vrste rib Aljaž Jenič je razložil, da se vrste rib v jezeru in stari strugi pod njim razlikujejo, ker gre za dva različna habitata. Nekatere vrste rib biva- jo v tekoči vodi, druge v stoječi. „Podust in mrena sta značilni za hitro tekočo vodo in veliko preto- ka. Okuni in zelenike so jezerske vrste in se tukaj drstijo. Prisotnost vrst rib na različnih lokacijah je od- visna od hidromorfologije: hitrosti vodnega toka, globine vode, pa tudi fi zikalno-kemijskih lastnosti. Ni samo Drava tista, v kateri se je življenje po posegih v vodotok (za- jezitve, elektrarne …) zelo spre- menilo. Tudi na Spodnji Savi, kjer so verigo elektrarn gradili ne tako dolgo nazaj, opažamo spremem- be. Vrste, ki so značilne za hitro vodo, izginjajo, medtem ko popu- lacije, značilne za jezerske vode (zelenike, okuni …) vidno rastejo. S spremembo vodnega telesa se lahko število vrst rib zelo poveča, kar pa ni nujno dobro, saj lahko kar naenkrat postane prevladujoča tu- jerodna invazivna vrsta.“ Tudi lov na večje ribe Delo strokovnjakov ZZRS na Ptu- jskem jezeru še zdaleč ni končano. Medtem ko so minuli teden lovili z mrežami in vzorčili predvsem manjše ribe, bodo v prihodnje pri delu uporabili še druge metode. Poslužili se bodo elektroribolova, popisovali drstišča in sodelovali z lokalnimi ribiči, ki jim bodo posre- dovali podatke o svojem ulovu. Za- nimalo nas je, ali se ekipa v jezeru nadeja še kakšnega presenečenja. Na primer ulova orjaškega soma, glede na to, da jih v jezeru verjetno domuje kar nekaj. „Tudi som se bo prej ali slej zagotovo kje pojavil,“ sta se nasmehnila sogovornika. Število vrst sladkovodnih rib se izrazito krči Sladkovodne ribe so populacija, ki v svetovnem merilu najhitreje iz- umira, število vrst se izrazito krči. Gre za posledice vpliva človeka na okolje, od infrastrukturnih po- segov do onesnaževanja, oboje spreminja naravo bivalnega okolja, sta opozorila Čarfova in Jenič. „Če posežemo v bivalni prostor ptic ali kopenskih živali, se imajo možnost umakniti. Če posegamo v vodni habitat, ga spremenimo in zajezi- mo, se riba nima kam umakniti in izumre, ker smo ji ustvarili bivalno okolje, ki ji ne ustreza. Že majhna sprememba se lahko zelo pozna na toku vode in vpliva na habitat. Poleg tega so težave z onesnaže- vanjem vodotokov, prav tako so ribjo populacijo precej zdesetkale ribojede ptice, ki jih je tudi na Ptu- jskem jezeru veliko.“ Ptuj  Terensko delo strokovnjakov Zavoda za ribišvo Ribje življenje v Ptujskem jezeru Strokovnjaki Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS) so se nedavno mudili na terenskem delu v Spodnjem Podrav- ju. Na Ptujskem jezeru so izvajali vzorčenje rib, ki so ga naročile Dravske elektrarne Maribor (DEM). Foto: MZ Raziskovalci menijo, da bi bilo na vodotokih smiselno izvajati redne monitoringe, da se lahko hitreje ugotovi morebitne spremembe v habitatu. Na fotografi ji sta Maša Čarf in Aljaž Jenič med opravljanjem terenskega dela na Ptuju. Foto: MZ Med ujetimi vrstami rib je bilo največ okunov z značilno ostro hrbtno plavutjo in koničastimi izrastki na škržnih poklopcih. Ozimica je sorodnica postrvi „Ozimica iz družine postrvi je najbolj zanimiva vrsta, ki smo jo ujeli na Ptujskem jezeru. Res nas je presenetila, večina med nami jo je v živo videla prvič. To je riba, ki je v Sloveniji zelo redka in je bila veliko presenečenje. Ni domorodna, verjetno je prišla iz Avstrije, spada pa med tujerodne vrste postrvi. V Ptujskem jezeru smo jih ujeli kar nekaj, bile so različnih velikosti, kar nakazuje, da bi se vrsta na tem mestu lahko tudi drstila,“ sta poudarila Maša Čarf in Aljaž Jenič. Foto: MZ Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020 COLOR CMYK stran 19 petek  25. septembra 2020 Za kratek čas 19 ANTIBIOZA - vrstno zaviralen ali smrten učinek enega organizma na drugega, BARB - v Avstraliji vzrejena pasma ovčarskih psov s kratko in gladko črno dlako, TMEZA - razstavitev sestavljene besede SLIKOVNA KRIŽANKA MODERNI POPOTNIKI PO ČASOVNIH PASOVIH Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (73.) Ko vulkanski pepel pokrajino posipa podobno kot sneg, do- mačini odprejo dežnike. Pepel zakrije sonce kot mistična meg- la, kar očara (ali prestraši) turis- te, medtem ko domačini, že va- jeni vsega, skomignejo z rameni. Temačen dim se vije iz mogoč- nega vulkana, od katerega smo oddaljeni približno tri kilometre. Zasidramo se v mestu Kagoši- ma, ki leži zraven zloglasnega vulkana Sakurajima. Vroči stožec je simbol mesta, eden najaktiv- nejših vulkanov sveta in eden redkih, ki so neprestano dejavni. Iz njega se zmerom kadi – manjši izbruhi namreč potekajo večkrat na dan. Zadnji večji izbruh se je zgodil leta 1914. To je bil naj- močnejši vulkanski izbruh na Japonskem dvajsetega stoletja (do tega leta je bil vulkan miru- joč več kot stoletje). Na srečo so zaradi več manjših potresov, ki so opozorili na izbruh, veči- no prebivalstva nekaj dni prej uspešno evakuirali. Spremlja- nje nepredvidljivega vulkana in napovedi izbruhov so izjemno pomembne, saj je vulkan na gosto poseljenem območju (mesto Kagošima, ki leži le ne- kaj kilometrov stran, ima skoraj šeststo tisoč prebivalcev). Vsako leto pride do več tisoč manjših eksplozij, kjer se pepel povzdig- ne v višine do nekaj kilometrov nad vulkansko goro. Zato mesto redno izvaja evakuacijske vaje, zgradili pa so tudi številna zato- čišča, kjer se ljudje lahko skrijejo pred padajočimi vulkanskimi od- padki. Japonska ima več kot sto ak- tivnih vulkanov, po številu je takoj za Indonezijo in Islandijo in predstavlja približno deset od- stotkov vseh aktivnih vulkanov sveta. A domačinov, predvsem gospoda, ki mirno lovi ribe, med- tem ko vulkan jezno hrope in nasršeno piha, očitno to prav nič ne moti. Foto: M. Toplak Kagošima, Japonska Ptuj  Aktivnosti ZŠAM Ptuj ob začetku šolskega leta Za čimvečjo varnost šolarjev Na letošnji začetek šolskega leta smo se v ZŠAM Ptuj temeljito pripravili. V avgustu smo skupaj s SPVCP MO Ptuj in policisti opravili oglede šolskih poti in podali poročila pristojnim službam. Organizirali smo prijetno druženje naših članov, ki izvajajo varovanja na prehodih za pešce, in se dogovorili o lokacijah varovanja otrok. Fo to : A rh iv Z ŠA M prihajajo v šolo, s poudarkom na kolesarjih, pravilni opremi kolesa in kolesarja: prikaz pravilne upo- rabe čelade. V predstavi Prometna vila je prikazano, kaj se zgodi, če ne uporabljamo kolesarske čelade in ne upoštevamo prometnih pravil. Ker je letošnje leto posebno, zaradi raznih omejitev in zahtev za varovanje pred covid-19, smo se v sodelovanju s SPVCP MO Ptuj od- ločili, da projekt Varna pot v šolo izpeljemo malo drugače. Prejšnja leta so nas učenci obiskali na sede- žu ZŠAM, letos pa smo dogodek organizirali za 4. razrede na njiho- vih šolah od 21. do 23. septembra. Kljub letošnjim čudnim razmeram smo v ZŠAM Ptuj vedno aktivni. dela. Letošnje varovanje je bilo zelo uspešno, saj nismo zabeležili nobene nezgode v tem času. Že- limo si, da tako ostane skozi vse šolsko leto. Članom se za opravl- jene ure varovanja iskreno zahval- jujemo in jih naprošamo za nadal- jnje sodelovanje. Varovanja bomo izvajali po vsakih počitnicah. Naše aktivnosti na področju pro- metne preventive se v septembru nadaljujejo z našim vsakoletnim projektom »Varna pot v šolo« za učence 4. razredov. V sklopu Evropskega tedna mobilnosti na- menjamo skrb povečanju varnosti ptujskih osnovnošolcev na poti v šolo in iz šole. Predstavljeni so na- čini prihoda v šolo in pravilno rav- nanje glede na to, na kakšen način Letos smo varovanje izvajali pri vseh petih ptujskih osnovnih šolah in pri OŠ Destrnik. Na prvi šolski dan smo bili prisotni na os- novnih šolah pri sprejemu otrok v prvi razred. Varovanje smo izvajali prvih štirinajst dni na šestih lokaci- jah. Sodelovalo je 17 naših članov, ki so opravili 142 ur prostovoljnega Središče ob Dravi  Brezplačen internet v občinskih stavbah Uspešno unovčenih 15.000 evrov Pred letom dni je občina uspešno kandidirala na razpisu za evropska sredstva na shemi WiFi4EU, ki si prizadeva lokalne skupnosti opremiti z javnimi brezžičnimi povezavami. Z do- deljenim denarjem jim je v letošnjem poletju uspelo namestiti opremo za brezžični internet na javnih mestih v občini. Točke, kjer je možen brezplačen dostop do interneta, so nameščene v stavbah, ki so v občinski lasti Med devetimi lokacijami so sedež obči- ne, gasilski dom PGD Središče ob Dravi, zdravstvena ambulanta, Kulturni dom Sokolana, Čebelarski dom Grabe, Kulturni dom Obrež, gasilski dom Obrež in prostori NK Središče ob Dravi. Pri izbiri izvajalca so na občini iskali najrazličnejše možnosti, a se je iz- kazalo, da je ponudnik Telemach daleč najugodnejši. »Za 15.000 evrov bi vse naredile sistem, vendar bi vsi ponudniki potrebovali priključek, ki ga pa Telemach že ima. Pričakovano je bil Telemach najugodnejši, je povedal župan Jurij Borko. Za obdobje 36 mesecev zagotavljanja brezplačnega interneta bodo na občini v skupnem znesku odšteli natanko 4.000 evrov. »Telekom pa nam je na drugi strani dal ponudbo za 700 evrov na mesec. Operaterji, ki v občini še nimajo optike, so pačdomislijo bistveno dražji,« je še komentiral Borko. Foto: M24 Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 20 petek 25. septembra 202020 Zdravstveni globus ska kislina, ki pomaga zmanjšati bolečino in pospešuje celjenje poškodovane ustne sluznice. V vseh letnih časih morate skrbeti za to, da zaužijete dovolj sveže zelenjave in sadja. Če to ni mogo- če, pa je smiselno seči po zdravilih ali prehranskih dopolnilih, ki vse- bujejo železo, cink, folno kislino in vitamine skupine B. Babičina in lekarniška pomoč Ustne razjede navadno izginejo v sedmih do desetih dneh, hitreje pa, če si usta izpiramo s kamilič- nim čajem. V lekarnah lahko za lajšanje ali omilitev težav z ustnimi razjedami kupite različne izdelke z učinkovinami, ki obnavljajo ustno sluznico in pospešijo celjenje. Le- karne imajo na voljo tudi zdravil- ne čaje, ki vsebujejo korenino na- vadnega sleza, skorjo hrasta, list žajblja, cvet prave kamilice in cvet ognjiča, kot prevretki ali poparki delujejo antiseptično in se upora- bljajo za grgranje. Poleg naštetih zdravil s0 na voljo medicinski pri- pomočki v obliki raztopin, pršil, gelov in topljivih obližev, ki skraj- šajo čas celjenja. Glavna sestavina teh izdelkov je običajno hialuron- Foto: Profimedia/M24 Pomagajmo si S čaji nad bolečine pri poškodbah ustne sluznice V hladnejših mesecih, ko nam pade odpornost, je vse več ustnih razjed oziroma aft. Ugotovili so še, da k njihovemu nastanku prispeva pomanjkanje folne kisline, železa in vitamina B12, lahko pa se pojavijo tudi kot posledica pretesne zobne proteze. V uvodu bom začela z zgodbo malega Krisa, ki ima prirojeno spinalno mišično distrofi jo in nas navdušujejo njegovi posnetki genskega zdravljenja iz ZDA. Ob zadnjem posnetku pri zdravniku nevrologu sem opazila, da je zelo spretno držal pisalo in čečkal po risalni površini. V predšolskem obdobju je zelo pomembno, da otroka vk- ljučujemo v igralne aktivnosti in dejavnosti, ki razvijajo njegovo grobo motoriko, fi no motoriko in grafomotorične spretnosti. Tudi vključevanje otrok v vsakodnevna domača opravila, gibanje v naravi in na prostem otroku omogočajo razvoj teh spretnosti. Predpisalne veščine, ki jih otrok razvije v predšolskem obdobju, so pomembni kazalniki kasnejšega učnega uspeha. Pisanje je namreč kompleksna motorična aktivnost. Posnetki z računalniško tomogra- fi jo kažejo, da pisalne spretnosti stimulirajo pomembne nevron- ske mreže številnih centrov v možganih, kot so vizualni, slušni, semantični in motorični. Pisanje črk stimulira bralni center v mož- ganih in predfrontalni korteks, v katerem je center za pozornost, delovni spomin in uravnavanje impulzov. Visoka stopnja razvoja fi ne motorike je kazalnik funkcio- nalne zrelosti možganske skorje in je hkrati tudi kazalnik psiholo- škega razvoja otroka ob vstopu v šolo. V dobi digitalizacije, kjer se meja uporabe tablice, pametne- ga telefona in računalnika spušča že v zgodnje obdobje otroka, je pomembno poudariti, da otrok ni razvojno zrel in pripravljen za procesiranje vseh vizualnih infor- macij, ki mu jih moderna tehnolo- gija ponuja. Znanstveno dokaza- no je, da drsajoči prstki po ekranu ne morejo pri otroku spodbujati razvoja višjih kognitivnih funkcij. Številni strokovnjaki opozarja- jo, da je porast števila otrok z nerazvitim osnovnim pincetnim prijemom in da imajo otroci prav tako slabšo mišično moč v prstkih in dlaneh. Pri diagnostični oceni grafomo- toričnega razvoja smo pozorni na držo pisala v vseh razvojnih fa- zah otroka, obenem pa moramo upoštevati razvojne mejnike na področju grafomotorike (sprva čečkanje, triletnik zmore prerisati krog, štiriletnik kvadrat in petle- tnik trikotnik). Pri otrocih, ki ima- jo diagnosticirane fi nomotorične težave in zaostanke na grafomo- toričnem področju, svetujemo čim več manipulacij s konkretnimi materiali in predmeti, osnovne vsakodnevne dejavnosti, ki pri- spevajo k samostojnosti otroka, uporabo različnih pisal na risalnih površinah. Vse aktivnosti pospre- mimo s pesmicami in ritmom, da so zabavne in pritegnejo otro- kovo pozornost. Ob defektolo- škem pregledu starši dobijo tudi konkretna navodila in specifi čne grafomotorične vaje. Predvsem pa se otroci učijo s posnemanjem in modelnim uče- njem in pravzaprav v razmislek vsem staršem, koliko nas otroci dandanes še vidijo pisati s pisa- lom. Naj zaključim z mislijo Marie Montessori: »Otrok se uči z lastno dejavnostjo in roke so orodje člo- veške inteligentnosti.« Milena Zavrnik, prof. def. DPO-FIBO JZ ZD Ptuj, Dispanzer za mentalno zdravje Foto: Črtomir Goznik Pisanje črk stimulira bralni center v možganih. Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Pomen razvoja grafomotoričnih veščin v predšolskem obdobju Da bo manj peklo in bolelo Ustne razjede vselej povzročajo težave pri pitju, požiranju hrane in govorjenju, še posebno, če jih je hkrati nastalo več. Torej lahko težave bistveno omilite že, če upoštevate nekaj temeljnih navodil pri prehrani. Izogibajte se hrani, ki ima ostre robove, čipsu, prepečencu, krekerjem. Prav tako se odrecite začinjeni hrani, denimo feferonom, preveč slani hrani, agrumom in njihovim sokovom, kavi, ananasu, čokoladi. Kisle sokove in brezalkoholne pijače pijte po slamici, tako zmanjšate stik pijače z ustno razjedo. Vodja enote za gerontopsihia- trijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana Polona Rus Pre- log je poudarila, da pomanjkanje osebnih stikov poveča tveganje za težave v duševnem zdravju staro- stnikov, še posebej za depresijo in anksioznost. Pri tem je spomnila, da ima vsaj dve tretjini starostni- kov, ki prebivajo v domovih za sta- rejše, demenco. Tudi vodja centra za kognitiv- ne motnje na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Milica G. Kramberger je opozorila, da so bolniki z demen- co v času epidemije covida-19 še dodatno ogroženi, stigmatizirani in prikrajšani. Po njenih besedah je zato potreba po čim bolj opti- malni obravnavi teh bolnikov in po pomoči njihovim oskrbovalcem toliko večja. Predstojnik katedre za nevro- logijo na Medicinski fakulteti Uni- verze v Ljubljani Zvezdan Pirtošek je pojasnil, da je v Sloveniji okoli 35.000 bolnikov z demenco, do sredine stoletja pa jih bo dvak- rat ali celo trikrat več, pri čemer vsak bolnik v povprečju potrebuje dva oskrbovalca. »Leta 2050 bo z demenco neposredno ali po- sredno prizadetih okoli 250.000 državljanov Slovenije,« je nave- del. Pirtošek, ki je tudi predsednik strokovnega sveta pri združenju Spominčica - Alzheimer Slovenija, se je zavzel za vzpostavitev politič- no-pravnega in stabilnega fi nanč- nega okvira obravnave bolnikov z demenco. Poudaril je pomen tako ozaveščanja najširše javnosti o 'tihi' epidemiji demence kot tudi pomen čim bolj zgodnje in zanes- ljive diagnoze bolezni ter zmanjše- vanja tveganj za obolevnost. Predsednica združenja Spomin- čica Štefanija L. Zlobec je dejala, da je tudi anketa med njihovimi člani nedvoumno pokazala, da je prav socialna izolacija, ki smo ji priča v času epidemije, največja težava za bolnike z demenco in njihove oskrbovalce. Po njenih besedah lahko nenadna ustavitev osebnih stikov pri teh bolnikih privede do zmede in dezorientacije ter pove- ča tveganje za telesno in duševno obolevnost. Predsednica zdravniške zborni- ce Zdenka Čebašek - Travnik je pri- stojne v državi opozorila na potre- bo po zagotoviti dodatnih kadrov za pomoč bolnikom z demenco. Ena od možnih oblik pomoči je tudi prostovoljstvo, ki pa po njenih besedah prav tako terja organiza- cijo in usposabljanje, s tem pa tudi fi nančna sredstva. Tedenski mikroskop Epidemija močno povečala stiske bolnikov z demenco Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni je slovenska stroka opozorila, da so se v času epidemije covida-19, ki je prinesla upad osebnih stikov in socialno distanciranje, stiske bolnikov z demenco močno povečale. Epidemija pa ima velik negativni vpliv tudi na du- ševno zdravje svojcev in drugih oseb, ki skrbijo za te bolnike. Foto: M24 K zdravniku je treba, če spominjajo na herpes Ustne razjede ali afte lahko prepoznate kot boleče poškodbe ustne sluznice, ki so bele ali ru- menkaste barve, okrogle oblike s sredinsko vdolbinico, s premerom do pet milimetrov, v sredini pa so prekrite z belorumeno oblogo in obdaja jih rdeč rob. Običajno izgi- nejo v enem ali dveh tednih brez brazgotinjenja, težave pa povzro- čajo predvsem ob pitju tekočin ali uživanju hrane. Pojavijo se posa- mično ali v skupinah, na površini ustne sluznice na predelu jezika, lic in ustnic. Ustne razjede niso nalezljive in večina niti ne potre- buje zdravniške oskrbe, razen ka- dar so boleče in večje, od enega do treh centimetrov, ter trajajo več kot šest tednov in povzročajo brazgotinjenje. K zdravniku je tre- ba tudi, če spominjajo na herpes, njihov izvor pa ni virusne narave. Na večjem delu ustne sluznice se lahko pojavi tudi do sto majhnih razjed, ki imajo premer v povpre- čju od enega do tri milimetre in se zlivajo skupaj, tako da tvorijo veli- ke razjede nepravilnih oblik. Prav tako je treba stopiti k zdravniku pri ustnih razjedah, ki krvavijo, in pri nebolečih razjedah, ki povzro- čajo zadebelitve ali stanjšanje ustne sluznice in tvorijo obližem podobne oblike, običajno rdeče ali bele barve. Pojavijo se lahko že pri dojenčkih in otrocih, mlajših od dveh let. V tem primeru je obisk pri zdravniku pediatru nujen, da ugo- tovi vzrok nastanka in najmlajšim predpiše primerno zdravilo. Včasih so lahko vzrok nepravilne oblike bakterije ali virusi, ki se naselijo v ustno votlino, pomanjkanje neka- terih vitaminov in mineralov, aler- gija na hrano, nekatere kronične bolezni ali stres. Če kadite, lahko razjede povzroči mehansko in ke- mično draženje. V Evropi 10 milijonov dementnih ljudi Demenca zaradi staranja prebivalstva postaja vse večji globalni problem. To poudarja tudi letošnji svetovni dan Alzheimerjeve bolezni pod geslom Spregovorimo o demenci! Po epidemioloških ocenah ima v Evropi demenco deset milijonov oseb, v svetu pa kar 47 milijonov. Še bolj skrb vzbujajoče so po navedbah združenja Spominčica ocene strokovnjakov, da je od teh diagnosticiran le vsak četrti bolnik. Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 21 petek  25. septembra 2020 Naše prireditve 21 Ptuj  Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – finale 6. sezone Veličastna predstava izjemnih mladih pevcev Sobotni finale 6. sezone prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki je potekal na ptujski tržnici, je novi presežek v dose- danjem poteku tega projekta. Četudi se je zaradi koronavirusa moral v marcu zaustaviti, do konca bi moralo svoje pevske in glasbene talente predstaviti še več šol, je tudi v tem obsegu zbral vrhunske pevce, ki so s svojimi nastopi dvigovali temperaturo v sedaj že neko- liko ohlajenem ozračju. Korona kriza je narekovala tudi drugačno pot do finala. Komisija je polfinaliste ocenila na podlagi posnetkov, ki so jih mladi pevci posneli v studiu Radia Ptuj. O njihovem nastopu na finalni prireditvi pa so odločali tudi glasovi s SMS sporočili. Na koncu je vstopnico dobilo 13 finalistov v mlajši kategoriji in 14 finalistov v starejši kategoriji. Vsi skupaj so ustvarili izjemni poklon slovenski pesmi in glasbi. Ne glede na uvrstitev pa so tudi vsi zmagovalci šeste sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi, saj radi pojejo slovenske pesmi in jih iskreno predstavljajo širši javnosti. Foto: Črtomir Goznik Občinstvo je kljub nekoliko nižjim temperaturam uživalo v izjemnih nastopih letošnjih finalistov. Foto: Črtomir Goznik Prve tri v nižji kategoriji: Zala Novak (drugouvrščena), Nuša Arnuš (zmagovalka) in Lara Tušak (tretjeuvr- ščena). Foto: Črtomir Goznik Prve tri v višji kategoriji: Emma Sartor (tretjeuvrščena), Dora Šandor (zmagovalka) in Neža Jerič (drugou- vrščena) Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  25. septembra 2020Naše prireditve22 Foto: Črtomir Goznik Finalisti v mlajši kategoriji Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  25. septembra 2020 Naše prireditve 23 Vse bo v redu. triglav.si Enostavna sklenitev na triglav.si 20 % popust za veliko zavarovalnine Zavarujte jih pri odkrivanju sveta. Kjer vi vidite drevesa, otroci vidijo pustolovski park. Nezgodno zavarovanje Pazi name Foto: Črtomir Goznik Finalisti v starejši kategoriji Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  25. septembra 2020Naše prireditve24 Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo družba Radio-Tednik Ptuj izvaja v sodelovanju z občinami in osnovni- mi šolami. Kot pomembnega za slovensko identiteto in razvoj pevskih in glasbenih in talentov so ga doslej prepoznali že v številnih šolah oz. občinah. Izbrani pevski potencial bo zagoto- vo v prihodnjih letih krojil podobo slovenskih glasbenih odrov. Nadvse pomemben je tudi izobraževalni vidik tega projekta. Ker želijo mladi pevci biti še boljši, izboljšati svoje vokalne in in- terpretativne sposobnosti, mnogi med njimi že obiskujejo šole solo petja. Tako je družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z osnovnimi šolami in občinami postala pomemben subjekt v pospeševa- nju glasbenega izobraževanja mladih. Direktor družbe Radio- -Tednik Ptuj Drago Slameršak, idejni snovalec projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, je nadvse zadovoljen, da se ta vse bolj širi po Sloveniji. Prepričan je tudi, da bodo letoš- nji finalisti tudi preko TV-ekranov osvojili slovenski prostor, da bo mladih, ki uživajo v petju slovenskih pesmi, še veliko več in da bo poslej slovenska pesem tudi pogosteje prisotna v vseh okoljih. Na finalni oder so mladi pevci stopili zelo samozavestno in tako tudi odpeli, kot bi bil oder že njihova življenjska izbira. Polne podpore pa niso imeli samo v občinstvu, temveč tudi v odlič- nem vodenju Domna Hrena, urednika Radia Ptuj. Med občin- stvom pa se mu je pridružil tudi Dalibor Bedenik, ki vseskozi mlade pevske talente spodbuja in jim vliva pogum že na pre- dizborih projekta. Dragocena je tudi njegova pevska pomoč, saj jih zna pravilno usmeriti. Mladi pevci navdušili in presenetili tudi strokovno komisijo Tudi letošnja komisija finalne prireditve je imela izjemno težko delo, da je med odličnimi glasovi oz. nastopi izbrala letošnje zmagovalce. Manca Špik, Raay, Alya in Martin Lesjak so imeli za mlade pevce same pohvalne besede, tako so jih navdušili glasovno in z interpretacijo, prav tako pa tudi z odrsko podo- bo in koreografijo. V mlajši kategoriji je zmagala Nuša Arnuš, učenka OŠ Olge Meglič, ki je zapela pesem Tja Teje Hajšek. Manco Špik je navdušila s svojo interpretacijo in zrelostjo. Še posebej pa je bila navdušena, da ji je to uspelo s pesmijo, ki ni tako poznana. Nuša je velik talent, je še poudarila. Manca je v imenu komisije ocenila tudi nastop Zale Novak, drugouvršče- ne v mlajši kategoriji, učenke OŠ Središče ob Dravi, ki je za- pela pesem Naš kuža, ki jo v originalu poje Hajdi. Pohvalila je čistost njenega glasu, izbiro pesmi glede na njeno starost, ob kateri je njen glas zaživel in očaral. Tretje mesto v mlajši kate- goriji pa je osvojila Lara Tušak, učenka OŠ Gorišnica, s pesmi- jo Boš znal naprej me ljubiti Tjaše Hrovat in Uroša Steklase. Alya je za njen nastop dejala, da je bil noro dober, pela je z izjemno strastjo in energijo. Dobro tudi ve, kaj dela na odru. V starejši kategoriji je slavila Dora Šandor z lastno skladbo Vizija. Predstavljala je OŠ Gorišnica. Članico komisije Manco Špik, ki je ocenila tudi njen nastop, je pustila brez besed. Iskre- no ji je čestitala za izjemen nastop, da je ustvarila tako kako- vostno skladbo in jo tako vrhunsko izvedla. Nedvomno je velik glasbeni talent, zrel za velike glasbene odre. Raay je za nastop čestital Neži Jerič, drugouvrščeni v starejši kategoriji, učenki OŠ Ivančna Gorica, ki je izredno občuteno in pevsko dovršeno odpela zimzeleno slovensko popevko Med iskrenimi ljudmi, ki jo je v originalu pela Majda Sepe. To je tudi njegova najljubša pesem, Nežin nastop je bil zanj tudi najboljši v starejši katego- riji. Tretje mesto pa si je v starejši kategoriji pripela Emma Sar- tor, učenka OŠ Olge Meglič Ptuj, ki se je predstavila v pesmi Najino nebo, ki jo v originalu poje Gaja Prestor. Raaya je nav- dušila z močnim, prepričljivim in energičnim nastopom, za kar ji je iskreno čestital. Na finalno prireditev 6. sezone bo mlade pevce spominjalo priznanje družbe Radio-Tednik Ptuj, prejeli so tudi praktična darila, zmagovalci v obeh kategorijah pa tudi brezžične slu- šalke. Zmagovalki v mlajši in starejši kategoriji pa čaka tudi lastna pesem. Tudi letošnji finale je posnela RTV Slovenija – Regionalni cen- ter Maribor. Datuma ogleda oddaj bomo sporočili naknadno. MG Foto: Črtomir Goznik Martin Lesjak se je ocenjevalni komisiji pridružil pri starejši kategoriji, zamenjal je Alyo: „Predvsem čestitam mladim pevcem, da pojejo slo- venske pesmi, kar je nadvse pomembno za slovensko kulturo. Mediji bi sploh morali to veliko bolj podpirati. Kot avtor slovenske glasbe se izredno borim za to, da se predvaja slovenska pesem, da dobi več minut na radijskih postajah. Presenečen sem, kako dobri pevci so nastopili, ki bodo v naslednjih letih zagotovo še izboljšali kakovost svojega petja.“ Foto: Črtomir Goznik Domen Hren, urednik Radia Ptuj in voditelj finalnega izbora 6. sezo- ne projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, v pogovoru s pevko Alyo Foto: Črtomir Goznik Dalibor Bedenik je na finalni prireditvi mlade pevce, ki jih je dodobra spoznal že na predizborih, spodbujal med občinstvom. Foto: Črtomir Goznik Ula Ložar (na fotografiji) je skupaj z Alyo obogatila finalno prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 6. sezone. Najboljšim v obeh kategorijah sta podelili nagrade organizatorja, družbe Radio-Te- dnik Ptuj. Foto:ČG V mlajši kategoriji so mlade pevce ocenjevali Alya, Raay in Manca Špik. Manca Špik, pevka, članica strokovne komisije: „Zelo lepo je bilo ocenjevati finaliste obeh kategorij. Še zlasti so me navduši- li pevci v mlajši kategoriji. Lepo je slišati čisto otroške glasove. Pri starejši skupini pa je že čutiti nek osebnostni razvoj, razvoj v tehniki. Pri vsem pa je predvsem pomembna čutnost, glasbo moraš začutiti, enostavno doživeti. Če si ti srečen v tem, kar po- ješ, to začutijo tudi ljudje. Nastopilo je veliko talentov, nekaj pa je bilo tudi takih, ki stvari morda jemljejo prelahko ali premalo vadijo. Za uspeh v glasbi je potreben trud, trdo delo, moraš jo živeti in imeti rad. Člani komisije smo zelo uživali v tem lepem večeru na Ptuju.“ Raay (Aleš Vovk), glasbeni producent, avtor, pevec, član strokovne komisije: „Letos sem prvič sodeloval na tem festiva- lu, ki sem ga spoznal že lani, ko so na finalni prireditvi nastopili Nika Zorjan in skupina BQL. Projekt, ki spodbuja in ohranja slo- vensko pop glasbo med mladimi, me je zelo navdušil. Izjemno sem bil presenečen predvsem nad mlajšo kategorijo, za katero se mi zdi, da je bila še za stopnjo boljša kot starejša. To je že tre- ba poudariti. Pa tudi starejši so dokazali, da slovenska pesem ostaja, da živi med mladimi. Projekt Otroci pojejo slovenske pe- smi je treba podpreti, ga spodbujati in širiti, da postane tradi- cionalen ter da se še naprej razvija tako spodbudno kot doslej. Vse čestitke ekipi.“ Alya, pevka, članica strokovne komisije: “Vse čestitke organi- zatorjem za ta projekt. Zelo pozdravljam idejo o tem, da se po- jejo slovenske skladbe in da se podpira slovenska glasba. Večer slovenske pesmi in vzdušje na prireditvenem prostoru sta bila čudovita. Tudi člani strokovne komisije smo zelo uživali. Imamo veliko talentiranih pevcev, vsem iskreno čestitam. Priporočila bi jim, naj bodo predvsem entuziasti, naj ustvarjajo, naj bodo stari toliko, kot so, naj se ne delajo starejše, naj uživajo v tem, kar počnejo, naj se razvijajo in verjamejo v to, kar želijo postati. Vsem talentom želim vse najboljše na njihovi poti.“ Finalisti v mlajši kategoriji: Eva Šnut, Ela Iman Megla, Patricija Križan, Lana Friščić Krampelj, Elena Zebec, Ula Batis, Zala No- vak, Vito Maučič, Lara Tušak, Vita Stanovnik, Kaja Kokol Zebec, Diana Dovečar in Nuša Arnuš. Finalisti v starejši kategoriji: Pia Krajnc, Amaja Krašna, Taja Pučko, Katja Čuš, Emma Sartor, Lana Kostanjevec, Gaja Topov- šek, Eva Krivec, Julija Maučič, Neža Kralj, Neža Jerič, Hana Ku- šar, Dora Šandor ter Zala Kereži in Žiga Florjančič. Finale so podprli: Zavarovalnica Triglav, Talum, Dravske elektrarne Maribor, Avtobusni in tovorni prevozi ATP, Terme Ptuj, McDonalds, Elektro Maribor, Cinkarna Celje, Sazas, MO Ptuj, Ekotal, Vargas-Al Kidričevo, Audio Kon- drič, Inplan, Biro 33 Stanislav Arnuš, Teleing Gradnje, Klima Ptuj, Oculus WeltWeite Industriemontagen, Ptu- jska tiskarna, Mladinska knjiga, Bioterme Mala Nedelja, Gastro Ptuj, Vrtnarstvo Iris, Cestno podjetje Ptuj ter Pe- karna in trgovina Presta Ptuj. Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, idejni oče projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: „Kljub epidemiji covida-19 smo zgodbo srečno pripeljali do konca. Junijski termin za finalno prireditev se je sicer premaknil v jesen. Tako so se lahko mladi pevci za finalni nastop še temeljiteje pripravili. S svojimi nasto- pi na finalni prireditvi so presegli vsa pričakovanja. Letoš- nji finale je pokazal, da gre projekt v pravo smer. Srčno upam, da ga bodo kot zelo pomembnega za slovensko identiteto nekoč prepoznali tudi oblastniki. Z zgodbo o petju med mladimi, ki je tudi neke vrste medgeneracijsko spoštovanje, saj se na teh dogodkih srečujejo mladi in starejši ter s svojo sporočilnostjo o negovanju materne- ga jezika, si zaslužimo pozornost in tudi čast, da nas na takšnih dogodkih kdo obišče in tudi kaj pove v spodbudo. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se bo nadaljeval tudi v sedmi sezoni. Prepričan sem, da bomo tudi v novi sezoni poiskali načine, ki bodo omogočili, da se bomo še naprej širili v slovenskem prostoru in poiska- li tiste mlade, ki radi pojejo slovenske pesmi in si zaradi naše prepoznavnosti želijo nastopati na naših odrih. Us- peh je, da projekt živi, da raste, da je vsako leto več šol, ki želijo sodelovati v tej zgodbi, in da mladi pevci izkazu- jejo izjemen talent. Vsi so zmagovalci, ki v tem projektu sodelujejo, izkazujejo svoj pogum in veselje do slovenske pesmi. Prepričan sem, da bomo tudi v 6. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo očarali Slove- nijo, ko si bodo ogledali posnetke na televiziji.“ Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 25 petek  25. septembra 2020 Naše prireditve 25 Zagrebška cesta 46a, 2250 Ptuj www.elektro-maribor.si Lahkota prihodnosti www.talum.si Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 26 petek  25. septembra 2020Naše prireditve26 Vse za glasbeno šolo na enem mestu! Foto: Črtomir Goznik Lara Tušak, pesem Boš znal naprej me ljubiti (Tjaša Hrovat in Uroš Steklasa), OŠ Gorišnica, tretjeuvrščena v mlajši kategoriji: “Odlično je bilo. Bila sem presenečena, nisem verjela, da bom prišla na tretje mesto. Nadvse zadovoljna in srečna sem.“ Foto: Črtomir Goznik Emma Sartor, pesem Najino Nebo (Gaja Prestor), OŠ Olge Meglič, tretjeuvrščena v starejši kategoriji: „Sem kar zadovoljna. Vem, da bi lahko bilo boljše, ampak vseeno sem vesela.“ Foto: Črtomir Goznik Zala Novak, pesem Naš kuža (Hajdi), OŠ Središče ob Dravi, drugouvrščena v mlajši kategoriji: „Sami super- lativi, krasno, odlično, perfektno je bilo. Drugo mesto me je resnično presenetilo. Zelo sem vesela.“ Foto: Črtomir Goznik Neža Jerič, pesem Med iskrenimi ljudmi (Majda Sepe), OŠ Ivančna Gorica, drugouvrščena v starejši katego- riji: „Nisem pričakovala, da se bom uvrstila tako visoko. To je zame lepo presenečenje. Nekaj neverjetnega. To je spodbuda za naprej, da bom nadaljevala svojo glasbeno pot.“ Foto: Črtomir Goznik Nuša Arnuš, pesem Tja (Teja Hajšek), OŠ Olge Meglič Ptuj, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Zelo sem vesela in srečna, tega resnično nisem pričakovala, da bom zmagala. Četudi ne bi zmagala, je rekla moja mama, da sem zmagovalka.“ Foto: Črtomir Goznik Dora Šandor, lastna skladba Vizija, OŠ Gorišnica, zmagovalka v starejši kategoriji: “Vzdušje je bilo neverjet- no, prav tako občinstvo. Pevci so bili neverjetni. Zdi se mi, da je zmagalo srce. Zahvaljujem se vsem, ki so me na tej poti spremljali. Še naprej se bom trudila, da bom osrečevala ljudi.“ Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 27 petek  25. septembra 2020 Naše prireditve 27 Foto: Črtomir Goznik Eva Šnut, pesem Nori ples (Matjaž), OŠ Destrnik- -Trnovska vas, matična šola Destrnik Foto: Črtomir Goznik Ula Batis, pesem Ti in vesolje (Sara Lamprečnik), OŠ Ivančna Gorica Foto: Črtomir Goznik Pia Krajnc, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač), OŠ Videm Foto: Črtomir Goznik Gaja Topovšek, pesem Lahko noč, Piran (Anika Hor- vat), OŠ Vransko-Tabor, Podružnična šola Tabor Foto: Črtomir Goznik Ela Iman Megla, pesem To mi je všeč (Nina Pušlar), OŠ Sveti Tomaž Foto: Črtomir Goznik Vito Maučič, pesem Ob tebi bom ostal (Jan Pleste- njak), OŠ Cirkulane-Zavrč, matična šola Cirkulane Foto: Črtomir Goznik Amaja Krašna, pesem 2010 (skupina Papir), OŠ Duplek Foto: Črtomir Goznik Eva Krivec, pesem Povej mi, zakaj (Marta Zore), OŠ Rogatec Foto: Črtomir Goznik Patricija Križan, pesem Aleluja v slovenskem prevo- du, OŠ Vojnik Foto: Črtomir Goznik Vita Stanovnik, pesem Lahko noč, Piran (Anika Hor- vat), OŠ Breg Foto: Črtomir Goznik Taja Pučko, pesem Spet (Tinkara Kovač), OŠ Cerkve- njak-Vitomarci Foto: Črtomir Goznik Neža Kralj (OŠ Ormož) in Julija Maučič (OŠ Cirkulane- -Zavrč, matična šola Cirkulane), pesem Metulji (Pliš) Foto: Črtomir Goznik Lana Friščić Krampelj, pesem Kaj je to življenje (Eva Boto), OŠ Juršinci Foto: Črtomir Goznik Kaja Kokol Zebec, pesem Nabiralka zvezd (Tabu), OŠ Markovci Foto: Črtomir Goznik Katja Čuš, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec), OŠ Mladika Foto: Črtomir Goznik Hana Kušar, pesem Kaj je to življenje (Eva Boto), OŠ Zreče Foto: Črtomir Goznik Elena Zebec, pesem Za vedno (Nika Zorjan), OŠ Cir- kulane-Zavrč, lokacija Zavrč Foto: Črtomir Goznik Diana Dovečar, pesem Ujemi pot svojih sanj (Ylenia Zobec), OŠ Velika Nedelja Foto: Črtomir Goznik Lana Kostanjevec, pesem Nisi sam (Ula Ložar), OŠ Breg Foto: Črtomir Goznik Zala Kereži in Žiga Florjančič, pesem Za vedno (Nika Zorjan), OŠ Rače Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 28 petek  25. septembra 2020Naše prireditve28 Energija iz narave za človeka in naravo. Za naslednja desetletja. www.mladinska.com Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 29 petek  25. septembra 2020 29Poslovna in druga sporočila Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 VSAK PONEDELJEK razgaljamo slavne Spregovoril o ljubosumju GOJMIR LEŠNJAK GOJC Skoraj vse pohištvo izdela sam EVA CIMBOLA Takoj bi se vrnila v porodno sobo! ZNANI SLOVENCI Njihovi najljubši izleti PRINC HARRY Kako je praznoval rojstni dan? Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ VSAK petek 16 STRANI ENOSTAVNIH RECEPTOV JESENSKA DIETA ZA ZDRAVO IN VITKO ZIMO Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 30 petek  25. septembra 202030 Poslovna in druga sporočila + TV SPORED na 42 straneh www.revijavklop.si prodaji Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. NAGRADE EMMY LENA HRIBAR KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila 26. in 27. septembra 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Poslovil se je Gerhard Hübner, prvi ambasador Ptuja, partnerskega mesta Burghausen. V spomin prijatelju mesta Ptuj predvajamo podelitev naziva – ambasador Ptuja. Čezmejna konferenca Slovenija–Hrvaška, socialna aktivacija, nov izziv za dolgotrajne brezposelne. Na ptujski tržnici predstavljen sejem socialne ekonomije. Projekt – aktivno in po- vezano za nova delovna mesta. Redna seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj. V Miheličevi galeriji na Ptuju razstava Kopske tkanine. 53 kopskih tkanin hrani Narodni muzej Slovenije. Gostja Domoznanskega večera v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je bila literarna ustvarjalka Marija Kolednik Črnila iz Vidma pri Ptuju. Zavod za šport Ptuj, Športna zveza MOP in Mestna občina Ptuj so bili organizatorji Športnega vikenda. Športno društvo Center je bilo organizator turnirja v balinanju. V Evropskem tednu mobilnosti 2020 je MO Ptuj pripravila preventivno-vzgojni program. Z Mestne tržnice na Ptuju, utrinki 51. festivala narodno-zabavne glasbe – Ptuj 2020. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. 040 258 593 Vsak drugi petek POLNA IDEJ Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 31 petek  25. septembra 2020 31Oglasi in objave Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, nam pa ostane nema bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA ob boleči izgubi mame, babice in prababice Marjete Kukovec IZ KRČEVINE PRI PTUJU 77 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in gospe za besedo slovesa. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit in jo pospremili na njeni zadnji poti. Tvoj i najdražji Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nas pa srce boli, ker te več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta in brata Franca Mauca 23. 5. 1947–6. 9. 2020 IZ MAJŠPERKA 75 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in pri- spevke. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter pogreb- nemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mame, tašče, babice, prababice in tete Ane Zagoršek IZ DORNAVE 145 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni poslednji zemeljski poti in se udeležili molitve za njeno dušo. Posebna zah- vala našemu domačemu župniku patru Emilu Križanu za molitev, opravljen cerkveni pogreb in darovano mašo zadušnico. Hvala tudi patru Janku Gašpariču in patru Marjanu Cafutu za somaševanje ter patru Jožetu Petku z a sodelovanje pri molitvi. Hvala za darove za svete maše, sveče, cvetje, izrečena in pisna sožalja ter besede tolažbe. Hvala gospe Mariji za molitev, gospe Slavici za besede slo- vesa, domačim cerkvenim pevcem z organistom Sebastjanom, zas- tavonošu in delavcem pogrebnega podjetja za vse njihove izredno spoštljivo opravljene storitve. Hvala tudi osebju Ambulante družin- ske medicine dr. Nine Mileusnić za vso razumevanje in pomoč ter osebju internega oddelka SB Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Mamica moja, zdaj vem, zakaj si hotela pred mano vse solze, bolečine prikriti, ker nisi želela prezgodaj mi srčka zlomiti. Tvoj Nejc ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je po hudi in težki bolezni v 43. letu starosti zapustila naša draga Katja Krapec IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 57 1. 1. 1978–12. 9. 2020 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter njenim sodelavkam, vsem darovalcem vencev, cvetja, sveč, za svete maše in denarne prispevke ter izrečeno pisno in ustno sožalje. Hvala osebju Onkološkega oddelka Ljubljana in SB Ptuj, interni odde- lek, njeni osebni zdravnici dr. Valeriji Šaško, patronažni sestri Idi za lajšanje bolečin na domu. Posebna zahvala domačemu gospodu župniku Janezu Maučecu ter patru Danilu Holcu za lepo opravljen cerkveni obred. Cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govor- nikoma gospe Silvestri Brodnjak in gospodu patru Danilu za ganljive besede slovesa, nosilcema simbolov. Podjetju Modmed za vse prevoze ter pogrebnemu podjetju Mir za vse storitve ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi in te bomo pogrešali Čeprav čas neutrudno beži, spomin na naše skupne dni v nas živi. V SPOMIN Včeraj, 24. septembra, je minilo eno leto, ko si nas za vedno zapustil, dragi Jože Šilak IZ NOVE VASI 24A PRI MARKOVCIH Počivaj v miru! Vsi tvoji www.tednik.si FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. NUDIMO vam lažja stanovanjska popravila in obnovo, kličite po 15. uri na telefon 031 551 838 – Ma- tic. BMŽ, d. o. o., Potrčeva c. 59, Ptuj. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www. lesgrad.si. SERVIS gospodinjskih aparatov in elek- tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO -Podlehnik, sončna posest s starejšo hišo, z zemljiščem cca 36.000 m2, cena: 66.000,00 EUR. Kontakt: 070 826 220 ali 02 6208 816 KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. PRODAM prašiča domače reje, težkega približno 230 kg za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 051 305 113. PRODAM bikca simentalca, starega 3 mesece, težkega 160 kg, vse je. Tel. 041 442 135. NESNICE v 19. tednu, grahaste, črne in leghorn, prodajamo. Za rjave pa spreje- majo naročila. Tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23. NEPREMIČNINE IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si Vsak torek! Ne spreglejte v novi Zarji Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. SLOVENSKI KOLESARSKI ČUDEŽ Mediatorka mag. Tjaša Ravnikar SLOVENSKE LOČITVE SO POLNE SOVRAŠTVA vsako sredo NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR, v kompletu z revijo Zarja Jana, za samo 3,99 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 3,59 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 3,99 EUR. ZALJUBLJENI SLAVLJENKI ANI KLAŠNJA Pri 40 letih je še vedno njegova muza Iskreno je spregovoril o svoji Maji GANLJIVA IZPOVED ALENKE KESAR V MasterChefu tokrat brez prevare KMETIJSTVO PRODAM prašiče od 100 do 130 kg. Tel. 041 905 857. RAZNO PODARIM vgradni pomivalni stroj, notra- nja krila vrat in kozlička male rasti. Tel. 070 710 112. Štajerski TEDNIK petek, 25. 9. 2020  COLOR CMYK stran 32 petek  25. septembra 2020Tednikov mozaik32 Ženin nevesto če z prag, žena mož a pred prag. * * * Sam k izgradnji najine zakonske Sagrade Familie prispevam vinske, žena pa ž olčne kamne. * * * Vse poti v raj vo dijo čez Venerin griček. * * * Kravje kupčije n iso za vole, bike in teleta. * * * Nekateri vozniki nimajo v glavi n iti rezervnega ko leščka. * * * Stara svinja san ja o koruzi, mlad a o pokovki. AFORIZMI BY FREDI Zavrč  Zlata poroka zakoncev Zebec Ponovna zaobljuba po 50 letih V svoji rosni mladosti, pri devetnajstih letih, se je Terezija Skutnik iz okolice Celja podala za kruhom v Nemčijo. V Ravensburgu je spoznala očarljivega Jakoba Zebca, petindvajse- tletnika iz Zavrča, ki jo je popolnoma prevzel. Ob prvem srečanju se je rodila ljubezen in kmalu sta stopila v zakonski stan. »Ko sva se prvič videla, me je Jakob povsem očaral. Za oba je bila ljubezen na prvi pogled in želela sva se poročiti, živeti skupaj,« se je z iskrico v očeh spominjala Terezija. V Ravensburgu sta si ustvarila življenje, dom, v katerega se je rodila Darinka, nato še sin Peter. Družina si je želela zaživeti v domovini, tako sta Zebčeva začela graditi lastno hišo ob Jakobovi domačiji. Terezija se je z otrokoma v hišo v Zavrču preselila še pred hčerinim vstopom v šolo, Jakob pa je še nekaj časa ostal v Ravensburgu, a je družino preveč pogrešal. Ob njegovi vrnitvi v Zavrč so zopet zaživeli polno dru- žinsko življenje. Terezija se je kot hišnica, kurjači- ca in čistilka zaposlila v osnovni šoli v Zavrču, Jakob pa je začel kmeto- vati. Do upokojitve sta marljivo de- lala in z roko v roki kljubovala tež- kim življenjskim situacijam. »Tudi težki trenutki so bili, a sva vztraja- la. Trudila sva se lepo vzgajati ot- roke in danes sva ponosna nanju, saj sta si našla dobra partnerja in ustvarila svoji družini. Vnuki Blaž, Urh in Ambrož pa so pridni fantje in res hitro odraščajo,« je dejala Terezija, ki je pohvalila tudi s svojo snaho in zeta. Terezija, ki je bila vse življenje zelo družabna, je danes še vedno tesno vpeta v delovanje društva završkih gospodinj, Jakob pa je aktiven kot občinski predstavnik za NSi. Danes sta oba upokojena in skupaj uživata v jeseni življenja. »Zelo rada se podava na sprehod in skupaj uživava v naravi,« je pove- dala Zebčeva. Domači so pripravili pravo presenečenje Zakoncema so ob visokem jubi- leju domači skrivoma organizirali slavnost in pogostitev. Spomnili so se na vse podrobnosti in ju v čudo- vitem sončnem dopoldnevu popel- jali k završkemu dvorcu, kjer ju je čakalo pravo presenečenje. »Prišli so domači in vodstvo občine. Bilo je lepo presenečenje, sproščeno in svečano hkrati. Župan Slavko Prav- dič naju je še enkrat poročil, kar si štejeva v veliko čast,« je dejala Zeb- čeva. Pozneje pa so se odpravili še na lokalni kmečki turizem, kjer so se poveselili in nazdravili. Foto: Arhiv občine Zavrč Terezija in Jakob Zebec v objemu najdražjih EU  Odločitev irske komisije Kmalu brez Facebooka in Instagrama? S Facebooka so sporočili, da ne vedo, ali bodo evropskim uporabnikom še lahko ponujali priljubljeni družbeni omrežji. Irska Komisija za zaščito podat- kov (DPC) je nedavno Facebooku naložila, da mora zaustaviti vse prenose podatkov uporabnikov iz Evropske unije na strežnike v Združenih državah Amerike. Od- ločitev komisije je za Facebook obvezujoča za vse storitve v EU, saj podjetje vse pravne zadeve za evropski trg ureja na Irskem. Komisija za zaščito podatkov, ki je pristojni organ za regulacijo zaščite podatkov za Facebook na evropskem trgu, je svojo pre- poved sicer utemeljila na julijski odločitvi Evropskega sodišča, ki je presodilo, da ZDA ne zagota- vljajo ustrezne zaščite podatkov iz EU. Najbolj razširjeno družbeno omrežje na svetu se je na odloči- tev že pritožilo, a je irsko visoko sodišče odločilo, da ukaz DPC za Facebook velja do novembra, ko bo sodišče v celoti ocenilo odloči- tev komisije. »Facebooku ni jasno, kako bi v teh okoliščinah lahko še naprej zagotavljal storitvi Facebo- ok in Instagram v Evropski uniji,« so ob tem sporočili iz ameriškega podjetja. Foto: M24 Od danes do nedelje piše svojo zgodbo festival Ptujskih zgodb, ki pri- naša veliko število zanimivih zgodb, ki se bodo zaključile na svetovni dan turizma. Na praznični dan turizma bomo lahko uživali v ogledih mističnih mitrejev in okusih Kuhne na dvorišču. Pihalni orkester Ptuj bo razvajal s svojim igranjem, TD Ptuj pa se bo že po tradiciji zahvalilo vsem tistim, ki se izjemno trudijo za urejeno podobo mesta in okolice, izboljšanje ponudbe in gostoljubnost ter prepoznavnost staroste med slovenskimi mesti. Le- tošnji svetovni dan turizma poteka v duhu zavedanja o pomenu turizma za razvoj podeželja in njegov doprinos k varovanju kulturne dediščine. Ob dveh izjemnih razstavah Koptske tkanine iz zbirke Narodnega mu- zeja Slovenije, ki je na ogled v Miheličevi galeriji, in še vedno odprti naj- večji arheološki razstavi na ptujskem gradu Osrčje Petovione je od danes v Salonu umetnosti na ogled razstava Janez Mežan (1897–1972), nove pridobitve PMPO. Na ogled so postavili osem akvarelov in risb sloven- skega umetnika, ki je živel in ustvarjal na Ptuju. Ptujskemu muzeju sta jih podarila Mira Žuraj in Boris Černe. Na dveh lokacijah, dominikanskem samostanu in v manjšem delu v mali galeriji mesta Ptuja, pa je na ogled razstava skulptur Tomaža Plavca Kovanec v fontani. V več kot sto slovenskih gostilnah in restavracijah bodo tudi to jesen povabili na Teden restavracij oz. izbranih okusov. Letošnji se bo začel 9. oktobra in končal 18. oktobra, rezervacije pa bodo sprejemali do 28. sep- tembra. Že tradicionalno bosta z izbrano kulinariko v jesenskem tednu sodelovali dve ptujski gostilni: Ribič in Grabar. Na dnevih slovenskega turizma, ki bodo 12. in 13. oktobra v Laškem, bo Turistična zveza Slovenije podelila priznanja najboljšim v okviru letošnje že 29. akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Državna komisija je kon- čala oglede po celi Sloveniji, saj je letos v projektu ocenjevanja sodelovalo 37 izletniških krajev, 39 mest, 13 turističnih krajev, 13 zdraviliških krajev, 7 youth hostlov, 19 kampov in glampingov ter 16 tematskih poti. Pri vseh sodelujočih v akciji so ocenjevali turizem in urejenost, kakovost turistič- NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kateri po vrsti je bil letošnji festival Ptujskih zgodb? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Za najbolj urejeno srednje mesto v Sloveniji se letos potegujejo Ptuj (na fotografi ji), Nova Gorica in Slovenj Gradec. Nagradno turistično vprašanje MO Ptuj pa je bila uspešna med mestnimi občinami, ko gre za vpraša- nje varnosti. Prejela je letošnjo nagrado Slovenian Grand Securty Award 2020. MO Ptuj je med ostalimi slovenskimi občinami ter glede na statisti- ko kaznivih dejanj po utemeljitvi neodvisne komisije pokazala nekaj do- datnih pristopov, ki kažejo na njihovo aktivno vlogo pri zagotavljanju čim višje stopnje varnosti. Nagrado, ki jo podeljuje Inštitut za korporativne varnostne študije v sodelovanju s Slovenskim združenjem korporativne varnosti je hkrati dodaten razlog za zaupanje obiskovalcev za varnost slovenskih turističnih destinacij, so še posebej izpostavili ob letošnji po- delitvi omenjene nagrade. Nagrado za prejšnje nagradno turistično vprašanje, spraševali smo o tem, kdaj je bila uradno ustanovljena sedanja Ptujska klet, bo prejela Jas- mina Horvat s Ptuja. Pravilno je odgovorila, da 11. septembra leta 1952 (vir: knjiga Andreja Brenceta Vinogradništvo na ptujskem območju od pojava trtne uši konec 80. let 19. stoletja do leta 1991. Danes sprašujemo, kateri po vrsti je bil letošnji festival Ptujskih zgodb. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 2. oktobra. ne ponudbe, kakovost življenja za prebivalce in obiskovalce, varovanje naravne in kulturne dediščine, okolja in gostoljubnost. Zaradi epidemije koronavirusa je bil letos pri ogledih še poseben poudarek na spoštovanju higienskih standardov in trajnostnih priporočil za turistične ponudnike in destinacije. Ptuj je letos sodeloval v kategoriji srednjih mest in mestnih jeder. V kategoriji srednjih mest se je nominiral med tri najboljše. Katero mesto je dosegel, bo znano na zaključni prireditvi v Laškem. Pri mestnih jedrih pa se mu ni uspelo uvrstiti med tri nominirance. Ptuj znova med nominiranci