236. številka.
..EDINOST"
izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov. ob 4. uri j>oj»oludne.
Naročnina znaša :
za celo leto........24- kron
za pol leta........12 „
za četrt Ifta........ 6 „
za en mesfc . ....... 2 kroni
Naročnino je pla« »-vati naprej. Na na-ročbe l>re7 priložene narornine ne uprava ne ozira.
Po tobakamah v Tr«tu -e prodajajo posamezne -tevilke po 6 stotink (3 nvć.i; »zven Trsta pa ]•<» 8 stotin k i4 nvO >
Telefon št v. S70.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Z:i večkratno naročilo s primernim popustom Poslane, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovaui dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglu-f sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trat.
Uredniitvo in tiskarna <e nahajata v ulici Carintia >tv. 12. UpravniStvo In sprejemanje inseratov v ulici Molin piecolo -iv. .'i, 11. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Boj za slovensko pravico!
t lanki. pu>:ini izven uredništva o«l avktoija, ki sicer ni »otrudnik „Edinosti*.t
L
— a.— Ne dolgro temu smo imeli priliko Z«voriti z odličnim členom kranjske katoliško-narodne stranke, pa tudi z nekimi mlajšimi in starejšimi kranjskimi svečeniki, ki nam tožili o protinarodnem nastopanju nekih ljubljanskih doktorjev bogoslovja, semenskih prf t'esorjev in cerkvenih dostojanstvenikov : kako zanemarjajo slovensko-narodno stvar, kako nasprotujejo slovenskemu bogoslužju in kako delujejo na to, da bi se iz kranjskih cerkva odpravili zadnji ostanki domačega jezika : slovenske litanije in one slovenske »zdrave Marije« po tihi maši. Tožili so nam tudi o nezanesljivosti in neznačajnosti ljubljanskih katoliških listov, ki imajo svojo slabo stran v tem, da pri nobenem ni pravega samostalncga urednika ! Povsod, posel>no pri »Slovet <-u«, je urednik vsak ,viši gospod* ki je prišel ali nekaj prinesel v uredništvo. Zaradi tega je v listu večkrat poročil, ki niso resnična, njegovi uredniki pa so zaradi tega kaznovani, k a r j e naveliko škodo katoliški stvari. Veled vsega tega trpi slovenska stvar ne samo v stranki sami, ampak povsod jk> slovenski domovin'. Tako t' žijo pošteni katoliški slovenski možje !
»Kdintfct«, ki stoji od svojega prvega j»očetka vse do danes na poštenem slovenskem stališču, si je nakopala sovraštvo \seh slovenskih nasprotnikov. Proti »Edinosti« st^je v neizprosnem nasprotju tudi vsi nemšisi Vihingovci. Med njimi in med nami ne bo miru. Mi nismo krivi tega ! Mu slušamo samo glas svoje vesti in niKogar drugega ! Zato stojimo odločao in nt ustrašeno na braniku slovenskih narodnih .a cerkvenih pravic. Z vragovi naroda našega in njihovimi |>odajaČi »e ne moremo bratiti...
. »Slovenec« je imel dne 4. oktobra — na dan godu cesarjevega — zopet svoj nemsko-atinski kritični dan. Pisal je tako le:
»Dva reformatorja. Mnogo dela si na-pravljajo po nejvjtrebnem nepoklicani ljudje. Kdor ne \4 dandanes nič koristnega storiti, pa se spravlja nad katol:ško cerkev ter jo hoče »reformirati«. Najbolj pa »reform i-
PODLISTEK
11-
MELITA.
Povest iz nase oob«.
Spis«! Jesip tveoi Tomie; prevedel Radi.
Drugi del. X.
» lakoj ti hočem razjasniti«, »e je odzval nepoznani. »Zemja je danes nepravično razdeljena : eden ima premalo, drugi več, nego treba. Je-li to prav. da ima vaš graj-eeak 40 tisoč oralov zemlje, a toliki nimajo niti dveh oralov, ali imajo večo rodbino od njega ? Zato treba razdel.ti zemljo na novo jn to se zgodi skoro.«
»Aii bodo delili ludi naše kmečke ?« je vpra-al isti gospodar, ki je pazno poslušal, kar oni nepoznani govori.
»Kakor bo, dragi«, je odgovoril nepoznani, »kjer ne bo zadosti gosposke zemlje, tam se bodo delile tudi kmečke . . . Tudi med vami jih je dosti, ki imajo preveč, drugi pa niti toliko, da bi se prehranili.«
»Tako je, tako! Dobro!« začeli so kričati tisti, ki so bili najslabši gruntarji, kamor so dospeli lahkomišljenim življenjem in slabim gospodarstvom.
»Moj človek«, se je zadri nanj jezno t:sti gospodar, »m sliš li, da imaš s tepci
rajo« ljudje, kateri v cerkev ne hodijo in spl< h nimajo pojma o notranjem delovanju cerkve.
Danes hočemo tu nasproti postaviti dva »reformatorja« : »Edinost«, ki dela v shizmati'"ni tendenci za prehodno obliko uni-jatstva, !n »Narod«, ki dela za protestan-tizem in liberalizem. Zdaj sta se ta dva »rtformatorja« med seboj sprla, ter drug drugemu dokazujeta, kateri ima prav. Ne bo brez koristi, če damo obema besedo ter jima slednjič pojasnimo stališče.
V »Edinoeti« od 'JI. septembra F. Podgornik naravnost apostrofira ljubljanskega škofa ter mu očita, da »ne umeva dobe, potrebe in interesa pame od prosvet-ljenega Leona XIII. vladane vesoljne cerkve« To je nekam čudno od moža, kateri toliko drži na papeštvo, da je vam vnet za razkol ter unijatstvo priporoča samo kot »pa-liativno« sredstvo, ker Slovencev ni mogoče direktno odtrgati od katoličan -Btva .. . .«
Potem piše, da je Podgornik prosil pomoči cd liberalcev za unijatsko stvar ter prinaša v tem zmislu pisani zaključni odstavek Podgornikovega članka »Razum za unijatstvo na Slovenskem«. Za tem navaja znani odgovor »Slovenskega Naroda«, o tem pa luča g.u Podgorniku v obraz psovko »razkolnik«, »Slovenskemu Narodu« pa — »ateist« (brezbož-nik). Konečno citira še odlomek članka iz »Edinosti«, ki je bil pisan na adresr> »Slovenskega Naroda«, kjer je pa modro izpustil oni odstavek, ki govori o pravici Slovencev do slovenske c e r k v e in pa da smejo Slovenci zahtevati tudi po cerkvenih zakonih, da bodi Kristova cerkev na Slovenskem — slovenska !
Zaključuje pa ves članek tako le:
»Reformatorji« so torej needini med seboj. Eni hočejo obdržati obliko cerkve, a tako, da bi Blužila njih tendencam, drugi pa hočejo kar ves »klerikalizem« odstraniti s sveta.
Mi se ne bojimo ne enih ne drugih, ker je naše ljudstvo v verskih vprašanjih veliko bolje podkovano kakor pa ti »reformatorji«. Ljubljanski škof je izdal vkaz, ki stavlja pod veliko kontrolo še celo katoliške glagolske in unijatske svečenike, ako bi hoteli na Kranjskem maševati —
opravka, katere moreš voditi kamor hočeš.... To, kar si sedaj govoril, ne bo nikoli . . . Kaka pravica bi bila to, da meni, ki sem delal, mučil se in čuval svoje, odvzemo rodno mi zemljo, pa jo dajo kakemu propalici, ki je razsul svoje imetje, pa sedaj nič nima.... Ne pride do tega ne, dokler je Bog v nebesih in cesar na zemlji.... Ti si, neznani junak, ali norec, ali potepuh, katerega bi trebalo s palico odgnati od tu.«
Nepoznani se je preplašil in ni bil v stanu spregovoriti besede, da odbije od sebe hudi napad, ali priskočili co mu na pomoč oni voiilci, ki so najmanje posedovali ter začeli kričati:
»Vemo, zakaj se jezi, imovituik je, zemljišča ima kakor mal grajščak, pak se boji, da kaj izgubi...«
Bogati gospodar ni rekel ničesar, ampak se je obrnil ter izišel iz krčme, a za njim nekoliko bogatejih gospodarjev, ki so bili iste misli žnjim.
Med kmeti je nastal razpor. JiDgateji so se ločili od »sicilista«, dočim so siromašneji, a teh je bilo mnogo več, bili žnjim z dušo in telesom. Ko so premožneji kmetje izišli iz krčme, je začel nepoznani onim, ki so ostali žnjim — a bila jih je se vedno polna krčma — pripovedovati Btvari, o katerih bi si oni ne upali niti sanjati, »še kateri dan«, jim je
ha ! ha ' to je strah kakor pred Turki, opazka stavčeva.)
»Agitatorji za unijatstvo pred vsem ne poznajo ali pa nočejo poznati cerkvenega življenja katoliškega. (Ha ! ha ! Ali namo Latinci žive po katoliško ? Opazka stavčeva.) Ce Človek bere njihove spise o »la-tinstvu«, bi mislil, da se pri nas med božjo službo eama latinska slovnica uči, (Ali ni morda res ? Opazka stavčeva), da se govori latinsko in da je prepovedano v materinem jtziku moliti. (Da : svečeniku pod smrtnim grehom! Opazka stavčeva). Ali ni na tisoče in tisoče ja^ mh glasnih molitev v materinem jeziku ? (Meni je znano, da so žkoije in župniki odpravili še ce!6 slovenske litanije. Opazka stavčeva). Sveta maša je za ljudstvo prav čisto enaka, ako duhovnik na tihem moli latinsko ali staroslovensko. (Maša ne sme biti nikdar tako tiha, da bi je ljudje prav nič ne čuli. Opazka stavčeva.) Ljudstvo zraven poje in moli v materinem jeziku. {Ako sme! Sicer ima pa tudi svečenik materini jezik ! Op. stavč.) Ako se pa nekatete praznike poje latinsko, to pač nikakor ne škoduje narodni zavesti. (Kakor n. pr. v Rojanu ! Op. stavč.) Ravno nasprotno : latinske tkladbe imajo umetniško vrednost, ki estetično upliva na ljudstvo (kakor n. pr. pri sv. Justu v Trstu ! Op. stavč.) Vsakako je dobro, ako ljudstvo poleg svojih domačih narodnih pesmi siiši tudi bolj abstraktne glasove višje litnrgične glasbe. (Na pr. na Rovtah ! Ali res milite, da so danes ljudje še tako neumni ? ! Op. stavč.) Le pridite pogledat v naše cerkve, poglejte nebroj molitvenikov v materinščini, poslušajte slovensko molitev (n. pr. litanije v Oernomlju ! Op. stavč.) in slovenske govore, pa boste videli, da se v takozvanih latinskih cerkvah vsaj po trikrat t o-liko slovenski govori, poje in moli kakor po unijatskih! Da »Edinost« tako je ! Le poučite se ! (Mi Tržačani smo dobro poučeni. Pa tudi »Slovenec« je že pisal, kaj počenjajo vaši tržaški »sobojevniki«, mladi »latinski reformatorji« z nami. iSe očenaša ne puste moliti |>o slovenski. Na spovedi spode naše ljudi iz spovednic in jih psujejo b »ščavi« ! In vse to v imenu »latinščine«, ker je Tr3t »latinska« zemlja. A malo boljše je
govoril, »pa pride zapoved z Dunaja, da se
ima izjednačiti bogato in siromašno..... Vsaki
dobi toliko zemlje, kolikor mu treba, a graj-sčakom in bogatinom, kar ostane.« Kmetje so zijali in širili oči, pa poslušali, kar jim nepoznani govori. V njih je trepetala vsaka žilica in v svojih mislih nahajali so se že z oralom zemlje v lepi grajščinski zemlji ter jo delili med seboj po mili volji.
Ko so najlepše slušali svojega proroka in imeli pred seboj čarobno sliko boljše bodočnosti, pojavila sta se v sobi dva orožnika nika z nasajenima bajonetima na svojih puškah ter si naredila pot do mize, za katero je sedel nepoznani, govoreči kmetom.
»V imenu zakona, pojdi z nami!« pozdravil ga je stareji orožnik ostrim glasom, pokazavši s prstom v govornika, ki je bil, opazi vsi orožnika pred seboj, nehal govoriti.
»Da vama sledim, zakaj?!« je vprašal nepoznani neustrašeno.
»O tem se bo govorilo pozneje«, je odgovoril orožnik.
Med kmeti je nastal šum, ki je postajal čim glasneji.
»Zakaj ga prijemljete«, se je oglasil
eden iz gruče, »ko ni nič storil.....«
(Pride še.)
tudi na Kranjskem, kar dokazuje zadnji ukaz ljubljanskega škofa Jproti svečenikom, ki rnašujejo v staroslovenskem jeziku ! Op. stavčeva). — — — — — — — — —
Vsekako stoji katoliška cerkev tako visoko in trdno, da jo »reformatorji« ne bodo spravili iz ravnotežja !
(Da taka je Kristova katoliška cerkev, ki je za Slovence samo slovenska Ciril-Me-todijeva cerkev ! »Latinska« pa je na. Slovenskem ptujka in zatiralka — za to nazaj znjo na Nemško in v Italijo, od koder je k nam prišla! Slovenci so katoliški kri-stijam, nikdar pa ne bodo latinski kri-stijani, ker njih domovina ni latinska, ampak slovenska! Opazka stavč.)
Taka so k rivo verska zavijanja ljubljanskih gospcdov ! Sicer pa ni to nič novega. Saj so že cel<5 katoliški nauk o cerkvenih obredih in o primatu rimskih papežev krivo-versko zavijali proti slovenskim cerkvenim in narodnim pravicam.
Na to ne smemo molčati ! Dolžnost nas zove, tla obranimo svete pravice slovenskega ljudstva in čast one Kristove cerkve, ki ni latinska strahovalka in krivičnica, ampak dobra vesolj na, katoliška mati za vse narode in za vse čase. Naš boj je boj za svobodo slovenskega ljudstva in slovenske katoliške cerkve ! Mi hočemo, da se po zložnem sporazumljenju slovenskega naroda in sve'e apostolske Stolice zopet vrne k nam ^v. Ciril Metodljeva cerkev, ki so nam jo Nemci in Latinci zatrli, pa na njeno mesto po krivici postavili ptlljo latinščino. Ki nam naj se zopet vrne duh sv. Cirila in Metodija, k nam naj pridejo zopet slovenski školje in usta naših domačih svečenikov naj z nami govoič in molijo v mili materini besedi ! Tako bodo po vseh slovenskih zemljah cerkve našemu ljud-Btvu zopet prava svetišča, prave hiše božje, kjer bodo iskali nevedni razsvetljenja, grešniki miru, vsi pa božjega blagoslova. Tako preneha med našim narodom ono vznemirjenje, ki ga ubija narodno, politično in duševno.
Za ta svoja aačela pojdemo v boj in ne odložimo prej orožja, dokler ne zmaga dobri genij slovenskega naroda ! !!
Politični pregled.
V Trstu, obtobra 1902.
O položaju. Dolgo že se inorda ni izdala enuncijacija stranke, kateri posledice bi bile tako nepreračunljive, kakor se more reči, o komunikeju, ki ga je izdal mladočeški klub v včerajšaji svoji seji.
Ta resolucija pravi, da načela Korber-jeva mesto da bi popravila narodu češkemu storjeno krivico še bližajo neopravičeni zahtevi Nemcev po uzakonjenju nemškega državnega jezika. S tem da je vlada podala dokaz, da ne more ali noče ustreči opravičenim zahtevam naroda češkega. Id ker slednjič sedanja vlada, izlasti v Sleziji, krši načela jed-nakopravnosti ce o proti sedaj veljavnim predpisom, izjavlja klub, da zaprićne proti sedanji vladi najoslreji boj z vsemi v dunajskem parlamentu navadnimi sredstvi!
V vidno znamenje, da klub resno misli s to izjavo, je takoj naložil posl. Hrubv-ju, naj uloži dva nujna predloga, v katerih bodo izražene pritožbe zastopnikov Cehov v Sleziji.
Kar še posebno povzdiguje važnost enun-cijacije Čehov, je okolnost, da je bila ista — kakor je povdarjal posl. Pacak — sestavljena v sporazumljenju s konservativnim velepo-sestvom in se torej lahko reče, da označa stališče vsega zastopstva naroda češkega.
Lahko je torej umeti utis, ki ga je izjava Čehov napravila na politične kroge. V V8eh teh krogih prevladuje občutek, da se
bližajo važni dogodk', ki naše politično življenje postavijo na drugačne f»odIage. Po iz javi Čehov, da bodo to Koerberjevo vlado pobijali z vsemi v »parlamentu dunajskem navadnimi sredstvi«, ni težko ugibati, kaj bo sledilo v parlamentu. Država tiči v najhuji krizi; takega kritičnega stanja ne bi mogla več dolgo prenašati. Zato so politični krogi mnenja, da konsekvence položaja, kakor je navstal po izjavi češkega kluba, zadenejo morda vlado in sedanji parlament. Ta j>oslednji tudi, — ker ta najnoveji ponesrečeni poskus dra. Koerberja za modus vi»endi v vsposobljenje tega parlamenta za delovanje mora v odločilnih krogih utrditi uvtrjenje, da vir zlu je v organizmu sedanjega parlamenta.
Od danes naprej l>o ne le avstrijski, ampak ves politični svet z napeto pozornostjo sledil dogodkom v parlamentu du najskem.
Koerberjevi načrti. Na kratko bi se dalo razpoloženje po razglašenju s toliko reklamo napovedanih Koerl>erjevih načrtov označiti tako-le : na češki strani čut grenkega presenečenja ter užaljenja, na nemški strani pa fingirana nezadovoljnost.
Da je temu tako, kaže na eni strani na drugem mestu navedeni sklep čeških skupin parlamenta, na drugi pa je jasno videti na komentarjih v nemških listih, kako se silijo, da bi delali kisle obraze, kjer bi se najraje smejali, kako se morajo premagovati, da drže kvišku prst, ki miga, da ne, kjer bi najraje živahno ploskali z obema rokama.
Tipična je zopet — kakor vedno — »Neue Freie Presse«. Kar sapo jej jemlje od samege dokazovanja, da le Nemci so tisti, ki imajo vzroka biti nezadovoljni ; češ : glavni zahtevi ('ehov — po notranjem jeziku na Ctškem — je vendar le ustreženo kolikor toliko, glavni zahtevi Nemcev — pj nemškem državnem jeziku — pa nikakor ni ustreženo. In vendar %da bi bilo le logično, da bi dali drugim drugo, če so dali prvim prvo ! Čudna logika to ! Koncediranje češkega notranjega jezika bi bilo vendar korak dalje, ki bi se bližal uveljavljanj u principa enakopravnosti narodov ! Kako naj torej — p3vejte nam ljudje božji i — uresničevanje takega principa »logično« zahteva, da se ob enem uveljavi dijametralno nasprotni mu princip: princip privilegijev enemu jeziku, princip nadvladovanja enega naroda nad vsemi drugimi ! ! ! Kjer se dovoljuje češki notranji jezik, tam ni mesta za nemški državni jezik.
In kakor da bi »Neue Freie Presse« sama slutila, da je ta njena logika nekoliko slabotna v pogledu — logike, navaja se celo vrsto nemških želja, ki da niso upoštevane v Koerberjevih načrtih. A, nota bene, to so želje, vzete iz vsega kompleksa narodnega vprašanja, a niso v zvezi z jezikov-n i m vprašanjem samem, ki je le del skup-
nega narodnega vprašanja
! A ravno to
jedino hoče g. Koerber rešiti za sedaj se svojimi načrti. — Nemški list navaja n. pr. kakoi nemške želje, ki niso u|>oštevane: neugodno položenje njihovo v dež. odboru, zahtevo |k> narodnih kurijah v deželnem zboru Češkem, pravico veta proti majoriziranju nemških manjšin od strani Čehov itd. itd. Ti mili Bog : koliko aiičnih želja, bi lahko naveli Čehi, ki tudi niso upoštevane v Koerberjevih načrtih!! Sicer pa, ako ie res, da ie Nemci imajo vzroka biti nezadovoljni z elaboratom Koerberjevim, čemu se ešetirajo za nekaj, kar jim bo na škodo?! Zakaj »Neue Freie Presse« vendar le roti Čehe — skoro da je videti, kako dviga roki v prešajo — naj vzamejo Koerberjeve načrte za podlago nadaljnjim pogajanjem ? ! Tu si vendar lahko pomagajo: pridružijo naj se Cehom v resnični nezadovoljnosti, pak naj skupno s Cehi prirede nemudomoma Koer-b^rjevemu elaboratu — pogreb !
Originalna je ta pot »Reichsuehrc v svojem prizadevanju, da bi rešila travo Koerberjevih načrtov, a vendar nasitila, to je : potolažila češko nevoljo!
Priznava, da je v »propoz cijah vlade« zahtevam Nemcev pripoznana očevidno »veča intenziteta«, to je, da so načrti Koer-l>erjevi v glavnem sestavljeni po željah Nemcev ! Ali iz tega pripoznanega dejstva izvaja čudni zaključek, da Čehov to ne sme ozlo-voljiti in da ravno to more povapešiti pogajanja !! Vlada da ni mogla — tako dokazuje — ravno od močneje stranke, kar je stranka Nemcev, že v naprej zahtevati velikih žrtev, ampak da je bilo modro tako, da načrt prepušča Nemcem samim, naj odjenjujejo, da oni, ki so zma-
govalci, tudi nasprotniku spremene pogoje tako, da jih bo mogel v 8 p r e j e t i.
Temu opravičevanju Koerberjevih načrtov zares ni možno odrekati originalnosti. Nemci naj bi igrali ulogo dajalca iz milosti, in Čeh i naj bi vsprejemali iz hvaležnosti ! ! In to naj bi bilo sporazumljenje med dvema narodoma!! Čudno se mešajo pojmi, a oni o »sporazum-ljenju in spravi« se je menda popolnoma zgubil.
Češki listi odklanjajo seveda Koerberjeve načrte brez izjeme, »Politik« označuje z lapidarno konstatacijo tisto očevidno — kakor je previdno izraža »Reichs\vehr« — večo intenziteto, pripoznano nemškim zahtevam ! Za Češko priznavajo načrti »zaključeno nemško ozemlje«, in streme torej po principu narodnoga ločenja, po kolikor le možni enojezič-no3ti uradov. Tako je ustreženo stališču Nemcev glede Češke.
Ker pa so razmere na Moravskem dru- r	. . J	, 1	1 ,
r	. I — veaJ zatrjuje nam tako — z Dunaja daljše
tračne, nego na Češkem, ker se na Moravskem .	, .	.	i - - . „-
6 ' &	_	! pismo od osebe, ki je v položaju vedeti,
ne da konstruirati »zaključeno nemško ozem- , .	.	. ,	, . r
J	kaj se pripravlja in dozoreva v visokih sre-
Ije«, teritorij »Nemško-Moravska«, kakor na
šenje macedonskili odborov, odgovoril je Danev, da bo Bolgarija vedno spolnjevala svoje dolžnosti in se ne bo dajala strahovati ne po notranjih, ne po vnanjih grožnjah.
Danes nam je zopet.zabeležiti jedno novo, velevažno vest. Iz Sredca se namreč poroča, da je mnogo častnikov izstopilo iz bolgarsk«-vojske in da dojdejo isti na pomoč ustašem v Macedoniji. Poroča se nadalje, da so ustaši premagali Turke pri Serbinovem ter pri Bistrici. L>taši da so prepodili tudi turške mejne straže in pripravili tako svoboden prehod preko meje.
Zatrjuje se, da predsednik macedonskega odbora, profesor Mihajlovski, obišče vsa važnejša evropska glavna mesta, kjer bo zastopal macedonsko stvar.
Tržaške vesti
Ali se res kaj pripravlja, ali pa so le pobožne želje?! > In lipendente« je dobil
Češkem »Nemško Češka«, ker so na Moravskem le nemški otoki, obdani okolo in okolo od češkega življa — zato je glede Moravske stališče Nemcev ravno nasprotno onemu glede Češke: dočim na Češkem zamecejo prineip dvojezičnosti uradov, ga pa na Moravskem zahtevajo! In g. Rorber j e v svojih načrtih z vzgledno p o -služnostjo napravil ta drzni skok od enega principa do d r u -
rah. To pismo da se bavi s politično situva-cijo ob otvorenju državnega zbora. < > mnogih vprašanjih, ki se tesoo dotikajo Trsta, da hoče pozneje informirati čitatelje. Zi t) pot se hoče omejiti na to, da iz rečenega pisma posname en odstavek, ki mora zanimati toliko po svoji važnosti, kolikor zbok zanesljivosti vira.
V tem odstavku da zatrjuje dopisnik »Indipendenta«, da so vse vesti o odstopu
grofa Goessa prazne. Nikdar da ni bila sega!! - Nemci, da bi pokrili svoja po- j ^^ gr(jfa	^ trdna> kakor je
željenja, mnogo govore o »praktičnih potre- ravnQ ^ Neo8novane vesti O odstopu grofa
bah«, a so o tem tako srečni, da se jim te »praktične potrebe« — države veti no spreminjajo v interesu — nemškem ! Na Češkem tako, na Moravskem drugače !
Češka delegacija — vatli skupin — ne bi zaslužila imena »Češka«, ako ne bi a li-
Gcčssa da so morale prihajati od koga v Trstu, ki ima interes na tem, da bi strmoglavil grofa Gcesaa.
Ali nekdo drugi tla pade skoro. Na policiji se bližajo spremembe. Ravnatelju
policije, dvornemu svetniku Busichu, da je mine odbila Koerberjevih predlogov, kakor	temeljito omajano. V ministerstvu da
jih faktično je, kakor izvedo čitatelji na dru- veje gapa} kl je malo prijaMa go8podu ravna.
gem mestu.
Iz ogrske zbornice.
V ogrski zbor-
telju. Skorajšnji odstop gospoda Busicha da je v zvezi z namenom v ministerstvu, da po-
nici imajo zopet afero radi cesarske pesmi.	ijcjja v Trstu enkrat zapusti metode iz dob
V včerajšnji s*ji je posl. Nessv predložil in-	prej ietom jn da tudi na to oblast pro-
terpelacijo radi izgredov v Kološvaru. V	dere nekoliko — modernega. Pred vsem pa
interpelaciji se vprašuje, zakaj da ce-»ar ni	(la hočejo v ministerstvu, da se policija naj
prišel na slavnost razkritja spomenika Matiji	ne meša v politične stvari.
Korvinu in zakaj da se je na tej narodni	Naslednik dvornemu svet-
slavnosti svirala cesarska pesem ? Nadalje	n , k u Busichu pa da bo — p r i-
vprašuje interpelacija, da-li ministerski pred-	j a t e l j L a s e i a c (!!) —, ki ga nadome-
sednik jemlje na-se vso odgovornost za do-	8tuje že sedaj! Dopisniku »Indipendenta« da
godke, ki bi utegnili nastati v bodoče, ako	90 zagotovili, da premeščenje I,asciacovo
bodo ogrski državljani ob vsaki priliki ziste-	jz Pore'a v Tr^t preludira dtfiaiti vnemi; ime-
matično demonstrirali proti cesarski himni ?	noVanju poslednjega ravnateljem policije v
Slednjič povprašuje interpelacija, da-li je ministerski predsednik pripravljen sporočiti vladarju, kako da upljiva cesarska himna na ogrske državljane !
Trstu, katero imenovanje da se ima skoro izvršiti.
Tako pripoveduje »Indipendentejev« dopisnik z Dunaja. Je-li so njegova pripovedo-
drugo mora vsakogar zbosti v oči očitna simpatija laškega radikalnega lista do gre fi Goessa; in s to simpa-
n a 11 a m i š-
Posl. Ratkav je kritiziral obliko in vse- Vanja kaj več, nego le pobožne želje.... o bino cesarskega avtografa. Njegova stranka	tem nočemo ugibati! Pač pa hočemo zabele -da je lojalna in hoče le dokazati, da lojal-	žjtj par interesantnih momentov. no«t do kralja ne izključuje kulta Koš ito-	pref| Vsem pritrja vse to govoricam, ki novemu spominu.	čejo potihniti v našem mestu, <la namreč struji Ministerski predsednik Szell je odgovar-	njegove ekscelence grofa Gcessa in dvornega jal na interpelacije glede kompromisa med	8Vetnika Busicha ne tečeti paralelno ter da Avstrijo in Ogrsko in izjavil, da sporazum-	mareikak d-.sakord moti razmerje mej njima! V ljenje še ni doseženo. Upa pa, da se to v kratkem zgodi in da mu bo kmalu možno predložiti zbornici tozadevni načrt. Zi sedaj
pa da mu ni mogoče ničesar sporočiti. Nato tjj0 vsporedno veselje
je ministerski predsednik opravičeval cesarja,	ljenem imenovanju g. L a s c i a c a
kateri se ni mogel udeležiti slavnosti v Ko-	{policijskim ravnateljem v Trstu !
lošvaru. Kar se tiče izvajanja cesarske himne,	Morda, celo jako verjetno, da je tu le
je izjavil, da jo vojaška godba svira vsled	žejja porodila — prorokovanja ; vendar ne bi
reglementarne določbe in da se ta pesem	škodilo, ako tudi naši gg. državni pos'anci na poje tudi v ljudskih šolah na Ogrskem s Dunaju obrnejo malo pozornosti temu, kar se
tekstom, ki je nalašč prirejen za Ogrsko.	v ministerstvu »pripravlja in dozoreva«. Kar
Interpelant Nessv je izjavil, da t odgovorom	ge dostaje prijatelja gospoda Lasciaca dobe
ni zadovoljen, kateri izjavi je sledilo burno	gospoda poslanci lahko nekoliko podatkov iz
odobravanje med opozicijo.	j jako zanesljivega vira: obrnejo naj se do go-
Na Balkanu. Bolgarski min:sterski	spoda Spinč ća!
predsednik Danev je izjavil o neki priliki	j Po 50 letih! Pišejo nam: Kc3 čudna
te dni, da je položaj v Micedonijo jako resen,	so pota Stvarstva, ali moderno rečeno — na-
čeravno so poročila o tuacedonskem gibanju	rave. Te dni smo imeli priliko govoriti z v nekaterih listih pretirana. Kes da je, da m. žem, ki je že 50 let v Trstu, ki ima že
po vsej Macedoniji krožijo male čete, katere	nad 80 let in ki je bil destdaj vedno v ta
so pa nespo obae za redno vojaško akcijo. Bolgarijo da seveda zelo interesira, kar se dogaja v Ma<*edon;ji, ker se to tiče ljudstva, ki pripada istej narodnosti, polog tega pa da makedonski odnašaji posredno upljivajo tudi na Bolgarijo, kamor se zateka vse polno Ma-cedoucev, ki delajo konkurenco domačemu prebivalstvu. Vsled tega ima Bolgarija prav co zahtevati od velesil, da se uveljavi točka 2.*>. berolinske pogodbe, kar bi dovelo do trajnega miru v Macedomji. Na vprašanje, kaj bi storila Bolgarija, ako bi sultan zahteval razpu-
boru naših narodnih nasprotnikov.
Kakor nam je pravil sam, je bil za mladih let ve^rat v raznih krvavih bojih v obrambo naše Avstrije in je bil tudi večkrat ranjen po sovražnikih. Kasneje je bil v Trstu v raznih več ali manje važnih poz eijah. Bil je trgovec, krčmar, obrtnik itd. Sedaj, na Btara leta, ko so ga naši nasprotniki izrabili v svoje nepoštene politične namene in ko je revež, po raznih in mnogih nesrečah, prišel — na nič: sedaj so ga vrgli v staro železo!
Dotičnik je namreč prosil, naj bi ga tržaški magistrat vsprejel med pripadnike te obSine, toda »slavnic magistrat je moža odbil brez vsakega tehtnega vzroka ! Niti to mu n; pomagalo, da je opetovano vložil laski spisane prošnje!
In sedaj — po 50 letih, odkar ta mož biva v Trstu — sedaj se je domislil, da je Slovenec! In to je vzlic vsemu dosedanjemu somišljeništvu z gospodovalno stranko greh, katerega ne odpuščajo ! To je neodpubten greh v očeh onih, katere je zvesto in udano podpiral celih — 50 let! Sedaj je ta mož sprevidel, da je v Trstu priljubljen in upoštevan le oni, ki je prišel iz blažene Italije — za vse druge naši mestni očetje nimajo srca. Sedaj se ta starček čuti užaljenega in išče (prvikrat v svojem življenju) pomoči — pri Slovencih !
Mi ne pišemo tega zato, da bi napadali starčka, ampak hočemo s tem le pokazati, kaj dobiva končno pri naših laških nasprotnikih oni, ki se je podal v njihovo službo in je delal — pol stoletja ! — proti svojemu narodu in v prilog njegovim najzagrizenejšira sovražnikom.
Ta izgled naj služi v svarilo vsem onim našim, ki se še vsiljujejo laski gospo li z* podrepnike ; tudi oni bodo morali spoznati prej ali slej, da se jim nasprotniki dobrikajo le dotlej, dokler jih rabijo in izkoriščajo, kakor se na primer rabi limon, a ki se potem, ko je izžet — meče mej smeti.
Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov vabi na svoj VI. redni občni zbor, ki se bo vršil v Celju, v »Narodnem domu«, dne novembra 1902. ob 4. uri popoludne. Dnevni red: 1. Pozdrav. 'J. Poročila društvenega vodstva: a) tajnika, b) blag;ajnifca, c) računskih pregle-dovalcev. 3. Volitev odbora. 4. Itazno.
S katerim dnem se računa nova domovinska praviea tujezeuieeiu ?— Dunajski magistrat stoji na stal šču, da se za pridobitev domovinske pravice računi po novem zakonu tujezemcem šele čas cd 1. januvarja 1896., ko se je domovinski zakon sprejel in potrdil. Vsled tega ni eprejel v občinsko zvezo onih, ki so prosili na podlagi štetja od 1. januvarja 1*91. Namestništvo je bilo z magistratom istega mnenja. Mini-sterstvo notranjih stvari pa je določilo, 'ia velja za tujezemce, rok kakor za domačine 1. januvarja 1901.
Poslovna doba poletneira poštnega in brzojavnega urada »Morsko kopališče Sesljan« se je podaljšala do ■> 1. oktobra tek. leta.
Izpred naših sodišč. L*pa 2H letna »gospica« Gilda Frančiška Chermet iz Maribora je bila obdo'ž*na, da je gospej Lrio'ji Gaidner z Dunaja ukradla bankovec za 100 goldinarjev. Stvar se je dogodila tako le : Dne 1. avgusta t. I. seznanila se je .'epa Gilda v Grijanu z gospo Gaidner in neko drugo Dunajčanko. Sle so se vse tri kopar, Gilda pa je šla kmalu zopet ?z vode in še povrnila v kabino, kjer se je oblekla in o tf j priliki je mimogrede izmaknila iz obleke g03pe Gaidner jeden stotak, na kar je izginila in se podala peš do Barkovelj, kjer je sela na neko klo 1 v tamošnjem vrtu in občudovala lepe figure na stotaku, kar pa je opazil neki redar, ki si je dobro zapomnil obrazek lepe Gilde. Ko je policija doznala o tatvini, je še istega veoera iztakoila drzno tatico in jo spravila v luknjo. Včeraj se je proti nji vršila kazenska razprava in jo je sodišče obsodilo na 13 mesečno ječo. Chermet je bila že večkrat obsojena radi tatvine in druzih pregreh.
45 letni Anton Štok iz Dekani je bil včeraj od tukajšnjega deželnega so lišSa obsojen na 8-mesečno ječo, ker je v njivi Ivana Bradača v Žavljah kradel grozdje in pretepel poljskega čuvaja Mateja Strajna.
Požar, ki je le — ogenj! Včeraj zjutraj je nekdo zapazil, da se iz dimnika neke hiše v ulici Belvedere dviga gost dim. Ker je dotičnik menil, <«'« je v hiši p žar, naznanil je to telef mično bližnji postaji. — Gasilci, ki so došli z dvema vozoma, pa so izvedeli, da v hiši ni nastal požar, marveč, da izhaja dim iz ognjišča mizarske delavnice, ki je v dotični hiši.
Od kje je pobesuil ? Med potovale', ki so došli všeiaj zjutraj z Llovdovim parni-kom »Venus« v naše mesto, bil je tudi 19-letni Fran Basa, rojen v Trstu in pristojen v Gorico, kateri se je obotavljal Btopiti s parnika na obrežje. To je zapazil policijski Baškovič, kateri je na to pristopil k mladeniču in ga prašal po imenu in druzih oko*
I ščinah. Basa je odgovoril, da ga je avstrijski konzul v Benetkah poslal v Trst, ker ni ^mel sredstev za življenje. Baškovič je odve-del mladeniča na policijo, kjer pa dotičnik ni hotel odgovarjati nastavljena mu vprašanja. Se-le pop< ludne je povedal, da je bil osem mesecev v goriški ječi, pozneje pa v tamošnji bolnišnici.
Nadzorniki »Delavskega kon^nm-nesa društva pri sv. Jakoba« opozarjajo
zopet na izredni občni zbor, ki ga sklicujejo za prihodnjo nedeljo ob 4. uri popoludne v šolo pri sv. Jakobu.
Pretepa. Predsinoči priveli so na zdravniško postajo .'»o-letnega Jerneja Bjekerja s Trstenika. Imel je več ran, katere je zado-bil v pretepu z nekim drugim. Oba pretepala sta bila pijana.
41-letni Pij Cerv z Grete se je včeraj zjutraj pretepal z nekim svojim tovarišem, kateri ga je tako močno udaril s pestjo po očesu, da je moral ( erv ostati v boln:šn;ci, kamor so ga privedli.
Draib« premičnin. V petek, dne 17. okt. ob 10. uri predpoludno se bo."o vs'a-3 aare-i' e tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dra*V»e premičnin : ul'ca Bonomo štev. 1, hišna oprava: ulica delie < 'oadele štev. 2 I, hišna oprava; ulica Maiolica 10, hišna opra\ a : ul:ca Barriera vecchia 14, hišna oprava.
Vremenski vontnlk Včeraj : toplomfr ob 7. uri zjutraj 1»>5 ob 2. uri popolulnt 22.U C.8 —Tiakomer ob 7. uri ajutraj 768.— — Danes plima ob 8.12 predp. in oi s 02 p<»p.; oeeica ob 2-0 pre<ipolutia* m ob 1 58 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske.
X Štrajk t Mirnu še ni resen. Iz »Soče« posnemljemo, da so minoli ponedeljek štrajkovci šli okolo Jakilove tovarne in zahtevali, naj oustrani Lahe! Torej se je ponovil dogodek, o katerem je nedavno poročal »Piccolc«. ko so štrajkovci u pili: Doli z Italijani!
Prosimo pa : to n?so morda kaki »neumneži«, ki se dajejo za nog voditi od narodnjakov ter ščuvati v narodno sovražtvo, to so marveč pametni ljudje, socijalisti, katere vodi sam g. Kopač !
Nič ne pomaga : sila razmer, sila potrebe je še vedno močneja, nego najlepša aocijalistiška teorija! ( e kdo potrebuje za služka, a mu ga ptujec jemlje iz-pred ust : to boli ! Oni prvi more biti tudi najbolji socijalist v imenu Mirxovem, ali če mu ta poslednji dela napotja, kriči oni prvi vendar-le in vkljub vsem internscijonalnim načelom: Doli žnjim ! Marsikaj lepo zveni v teoriji, ali trda praksa poje svoju posebno, drugačno — trdo pesem.	/
< Trgovcem z vinom. Iz Lindara pri Pazinu nam pišejo :
Naznanjamo Vam, da smo bili to leto srečneji cd lani glede trgatve. ( e tudi je letina nekoliko manja, pa je kvaliteta maogo bolja, in cel<5 bolja, nego je bila predlanjska. Nekateri so že začeli prodfj»ti vino po 2Š do ."»2 K hektl. Trgovci iz Kranjske dobe to leto v L ndaru dobre kapljice. Zato jim priporočamo in svetujemo, da boio v kmetskih hramih zadovoljnej', nego v večih magazin.h, kjer najdejo različnih vrsti vina.
Tovarno za umetno izdelovanje trsja za pletenje pohištva itd. namerja k. vlada ustanoviti v Munah, v občini pod-gradski ter z ieto združiti tudi domačo industrijo za pletenje košaric. Tozadevna posvetovanja z odpo-lancem c. kr. ministerstva 90 se tudi že vršila na lici mesta. Ker je ondotno prebi ral^tvo sicer podjetnega duha, a razun kmetijstva (katero ne more vspevati radi samega Krasa) in pohiševanja s kisom, katero se s časom popolnoma omeji, ter ogljarstva, nima nikakih drugih dohodkov, mu bo ta naprava brezdvomno dobrodošla ter mu želimo obilo gmotnega vspeha. Vredno omenjati je tudi to, da enaka tovarna obstoji v Avstriji samo nekje na Češkem ter bo ona na Munah druga. Vlada bo skrbela sama za uvažanje trsnih bilk (stebel) iz inozemstva ter za izvažanje izdeLanega trsja.
ga je zanesla proti sredi. Notri v mokrem elementu pa so mu prišle drugačne misli in — splaval je lepo zopet na kopno.
Najpametneja misel, ki mu je mogla priti po Btorjeni neumnosti
dalci tak strah, da so začeli bežati na vse strani. Po dolgem naporu so spremljevalci mogli ukrotiti Kamenova in ga od vesti na mori šče. Ali grdim prizorom še ni bil konec. Ko so ga obesili za vrv, se je ta utrgala in
* Iz Kranja pišejo v »Slovencu«: V ' obsojenec je padel na zemljo. Obesili so ga nedeljo po noči je neki pobalin z nožem za- znova. Po predpisanem času so ga sneli ;
zdravniki pa so izjavili, da je še živ. Morali so ga torej obesiti v tretjič — in potem 'še le so mngli konstatirati nastopivšo smrt.
Pošteni tatovi. Gospodarja restavranta »Italia« v Milanu je jako jezilo, da nikoli niso hoteli tatovi udreti v njegove prostore in mu tako napraviti malo reklame. Da bi šel tatovom na roke, pustil je nekega večera vrata restavranta odprta.
Tako — si je mislil zvito — ko tatovi zapazijo, da je odprto, pojdejo že notri.
Ob .'». uri popolunoči ga je prebudil iz spanja velik ropot v bližnjih sobah. Slišal je tudi, kako ga je nekdo klical : »Gospodar, gospodar!« Skočil jc takoj s postelje, in ko se je dobro predramil, spomnil se je, da je prejšnjega večera pustil vrata odprta. Takoj si je mislil, da so bržkone tatovi udrli. Odprl je vrata svoje sobe in je res zagledal pred seboj tri prave, pravcate tatove, samo s to posebnostjo, da so bili ti trije tatovi — » pošteni«.
»Oprostite, ste-li vi gospodar restavranta«, ga je povprašal jeden izmed družbe.
»Da !«
»(ilejte, mi smo imeli prav za prav namen okrasti vaš restavrant. Ali, ker smo našli odprto, nismo se upali ničesar odnesti, ker mi smo pošteni tatovi in si hočemo v potu zaslužiti, kar krademo.
Gospodar jih je debelo gledal.
»Našli smo izvrstnih slaščic«, je nadaljeval govornik, »katere smo pojeli ter smo spili par boteljk. Prosimo torej, da nam napravite raču, da plačamo, kar smo dolžni«.
Gospodar se je še bolj čudil in jezilo ga je, kei mu je reklama splavala po vorli. A kaj je hotel, napravil je račun in v3prejel odgovarjajoči denar od »poštenih« tatov.
bodel mehanika Puharja na trgu v hrbet ia ga precej hudo poškodoval. Da ni nož zadel ob kost, prizadejal bi mu bil smrtonosno rano. Zločinca še niso iztaknili.
* Milo y:a je odlepilo. V ljubljansko deželno bolnišnico so pripeljali iz Mar. Gradca pri Laškem na Štajarskem gostilničarja Iv. Vrčko, kateri se je bil umival z nekim milom in je na to oslepel na obeh očes i h.
Vesti iz Štajerske.
— Nekoliko statistike v podkrep-Ijenje zahteve po slovenskem višem gimnaziju v Celju V minolem letu je bilo na nemškem višem gimnaziju v < "elju 200 uČenoev nemške in 7i> slovenske narodnosti, skupno torej 27">. Na slovenskem spodnjem gimnaziju pa je bilo 1">2 učencev, vsi slovenske narodnosti. Ako prištejemo k tem še	slovenskih dijako", ki študirajo
na gimnaziju v Ljubljani, imam) skupno 280 slovenskih dijakov, torej več, nego jih ima ves viši osem razredni nemški gimnazij v Celju. Jasna je torej veliko veča (nego je nemška) pravica Slovencev do višega gimnazija v Celju. Učiteljev in učnih knjig je tudi dovolj. Zakaj ne dobimo tega gimnazija ? »Sudste;erische Presse« odgovarja : zato, ker ga nam sedanja vlada noče dati! Zato pa vpnšuje dalje rečeni list : Zakaj pa naši poslanci ne opo-nirajo tej v ladij »Ako kaj potrebujemo za-se, ne potrebujemo sporazumi jenja z Nemci. Nobenemu človeku nn božjem svetu ne prihaja na misel, da bi nas vprašal, ko Nemci dobivajo šol. Mi tudi ne zahtevamo tega ni najmanje.«
»Vlada nam noče dati — nadaljuje »Siidsteierische Presse« — in zato se poslužuje tega iz trte zvitega modernega ms milnega sredstva — sporazumljenja z našim zavidnim soserlom. Ker pa je omenjena zahteva najmanje, kar fploh moremo zahtevati, poživljamo naše poslance na energično nastopanje proti sedanji vladi !«
V siorenjein Gradeil prirejajo ta- ^inik dr. Koerber govoril o političnem po-mošnji Slovenci zabavne večere. Videča, da ložaju ter 8e zadoičenjero omenjal mtavne reso te zabave res take, da ne morejo ni šitve f]ržavnega poračuna za I. 1002. najmanje kompromitirati tudi največega pe- j S tem je bilo ojačeno zaupanje prebi-danta med državnimi uradniki, sta dva po- vai9tva v boljšo bodočnost. Omenjal je reši-litična uradnika prišla na nesrečno misel, da tve vprašanja morskega očesa, ki more
vsled posebnega zakonitega olajšanja prišli v nadomestno reservo, kakor tudi nadomestni rezervisti, ki so priprščeni prezenčni službi enoletnih dobrovoljcev, ne smejo biti pozvani na aktivno službovanje. V vsem skupaj sme biti v času od 1. oktobra 1902. do 30. Keptembra 1903. pozvanih v vojsko 20 0l>0 mož, od katerih ima odpasti na dežele, zastopane v državnem zboru, 11.410 mož; za deželno brambo 4r>0<! ; isto število velja za čas od 1. oktobra 1903. do 30. septembra 1904., dočim se število za nadaljnja leta določi v vsakoletnem zakonu o dovoljenju novincev.
DUNAJ 16. (H) Vlada je v današnji seji zborn.ee poslancev predložila načrt zakona za l. 1903., kateremu je priložen državni proračun. Skupni državni izdatki so določeni na 1.726 225 436 kron ; dohodki pa na 1.726 643.263 kron tako, da je prebitek 417.827 kron. (Za gradnjo jua lčnega poslopja in zaporov v T ratu je v proračunu kakor tretji t brok določen že v 'finančnem zakonu za 1. 1902. do koma decembra 1902. znesek 260.000 kron. Kakor tretji obrok za gradnjo poslopja policijskega ravnateljstva v Trstu je v proračunu za 1903. 107.000 in za 1902. 90.000 kron; za notranjo opravo in za preseljevanje 23 O00 kron. Kazne zneske, postavljene v proračun za potrebe v naši pokrajini, priobčimo jutri. Op. urei.)
Poslano.)
Brzojavna poročila.
Državni zbor.
DUNAJ 16. (B.) (Zbornica poslancev.) Po otvorjenju seje se je oglasil za besedo fi-nanČDi minister za svoj ekspozo, ki je bil vsprejet s pohvalo. Na to je ministerski pred-
se tu li ona smeta malo pozabavati : kakor drugi navadni ljudje... ! Gospod c. k. okrajni glavar Czapek pa ju je poučil, da sta se hudo motila, če sta menila, da se ta človeška pravica uradnikov rasteza tudi tjakaj, kjer se ne prirejajo — nemške slavnosti in demonstracije. Temu dosledno j:ma je prepovedoval, zahajati še na one zabave.
vzbujati v nas zadoščenje. Povdarjal je potrebo spremembe načina razprav o proračunu.
Jezikovnega vprašanja vlada ne dene več z dnevnega reda, marveč predloži o Pravem ča=u dva zakonska načrta za uravnavo jezikovnih razmer na ĆeŠkem in Mo-ravskein. Prizadevala si bo z vsi odločnostjo,
V cenjeni »Klinost'« št. 230 od mino-lega četrtka smo Čitali, da slavni odbor »I>el. konsumnega društva« pri sv. Jakobu sklicuje izreden občni zbor.
Med točkami dnevnega reda navaja si. odbor tudi predlgano spremembo pravil, o ka-teri točki bo poročal odsek, izvoljen na zadnjem občnem zboru v ta namen, da preštudira stvar in predlaga eventuvelno spremembo pravil.
Podpisani Sleni tega odreka pa konstatiramo, da nismo bili ni enkrat pozvani v kako sejo, po čemer mora m o s k 1 e p a t i, da omenjeni odsek ni storil ničesar, d a reši nalogo, dano mu od občnega zbora. K* ko naj torej s^daj poroča? Zato protestrjemo proti temu, da bi odsek kaj predlagal na občnem zboru in zahtevamo, naj se j rej zadosti gori omenjenemu sklepu občnega zbora.
TRST, dne 14. okt. 1902.
Peter Može. Usaj. Primožič. Prelo?. Besednjak.
Za članke po<l tem naslovom uredništvo ne odgovarja.
Spreliep stenografa
sprejme takoj v svojo pisarno Dr. JTatej Pretner, odvetnik v Trstu, Via Cassa d i Rispnrmio j.
1XXXXXXXXXXXKXXXX
da se rešita. Ozirom na pogodbo z C »grško »Objektivnost« Koerberjeve vlade je j je g0V0rnik zrazil nado, da se ista kmalu reai.
Zaključil je z apelom na domoljublje in
torej že tako prešinila vso uradniško hierar-
hijo, da nje efekte občutijo že tu li v Slovenjem Gradcu na Štajarskem !
Vesti iz Koroške.
t Mestne sole v Gorici so stale v minolem letu občino K 87.077-44, otroški vrtci pa K 14.051H)7 : skupaj K101.137-11.
t Ponesrečil. — f»7-letni kmet Ivan Macarol v Sepuljah pri Tomaju je v nedeljo v jutro hotel streljati proti toči, ker so se zbirali črni oblak'. Ker pa ni dobro zaprl, je eksplodiralo ter ga ranilo po obrazu, zlasti na levem očesu, vsled česar je moral iti v bolnišn co v Trst.
Vesti iz Kranjske.
*	Ljubljanski srad prodalo razven stolpa, ki je mestna last, že priholnji rae*ec na j&vni dražbi. Mestu ga vlada ni hotela odstopiti za 10.000 K.
*	Premisiil se je. Pred eukrarno v Ljubljani je neki vojaški novinec skočil v -Ljubljanico s samomorilnem namenom. Voda
Razne vesti.
Košutova sestra umrla. V" Budimpešti je umrla v ponedeljek sestra Ludovika Košuta, gospa Lujiza Ruttkav, roj. Košut. Bila je v 87. letu svoje dobe. Porojena je bila 1. 181o v Satoralja Ujhelju in je bila vdova po poštarju Rattkayu. Pokojnica je povsodi sprem -ljala svojega brata Ludovika, ko je le-ta živel v inozemstvu.
Trikrat obešen, v Vidmu na Bolgarskem so obesili kmeta Zeko Kamenova, ki je bil radi umora obsojen na smrt. Ko so obsojenca vodili na morišče, izvlekel je nenadno in v veliki naglici nož ter je naskočil svoje spremstvo, rani vsi enega vojaka in tri čuvarje. Ta dogodek je provzročil med gle-
na delavnost zbornice. (Živahna pohvala na levi, oporekanje na desni.)
Posl. Pacak je na oster način in o pohvali svojih s »mišljenikov protestiral proti načinu, kakor je ministerski predsednik govoril o jezikovnem vprašanju, ki je po današnji izjavi, prej poostreno nego ublaženo.
Govornik je pred'agal, naj se otvori debata o izjavah ministerskega predsednika. (Viharen, trajen aplavz ni strani Ćahov. Češki radikalci so klicali: »Abzug Koerber!) Predlog posl. Pacaka je bil vsprejet, na kar je zbornici razpravljala o nujnih pred -logih.
DUNAJ 16. (B.) V današnji seji zbornice poslancev je pre llož 'a vla la načrt zakona, s katerim se d< ba veljavnosti določitve kontiegenta rekrutov po laljšuje za 1. 1903, se dovoljuje nabor in izdajejo naredbe glede pritegovanja nadomestnih rezervistov v spe-polnjenje števila v miru za vojsko in deželno brambo. Kontingent rtkrut.v za leto 1003. je določen, kakor do sedaj, na 50.024 mož za vojsko in mornarico in 10.000 za deželno brambo.
V kolikor ne bo zadoščalo to za zako nito dovoljena sistemizirana števila vojske in deželne brambe, pa bo pritegniti najmlajše tri tečaje nadomestne reserve v aktivno službovanje. To pritegovanje naj se vrši po meri resnične potrebe in začenši z najmlajšim tečajem. Oni nadomestni reservisti, ki so
X X
i X X
IX
x
X X X
X X X
X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarsie zadruge v Gorici (Solkan)
vpisane zarlruge z omejenim poroštvom
prej yfnton Ccrnigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva jrimorste dežele.
Solidnost zajamčena, taj ti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
Album pobiitev brezplačen.
x x x
X
X X
X
«
X X X X X X X X X X
X*XXXXXXXXXXX*X X
lAlikiailir Levi Minzig
Sf
si) &
Sf
Prta ta aajTečJ« tovarna pohtitra Tieh vrat.
—TRST
TOVARNA:
Vil Tmi.
vogal
Vi* Unitarna
ZALOGE: Piazza Roaaiit it 2 gf
{SoUko poslopje) ^^ In Vla Rlbcrf« it. 2!
T*Ufon it. 670. -MOM-
&
__	Velik isbor upcrarlj, zrcal in *l£k. I* "S
vrfmje auočbe tudi po posebnih načrtih.
Gen« bril konkurenca.
Sf
ILUmOTAIJ CII1K ZiSTOIl li rimo Predmeti postavio se na pat obroa SV _	a'i železnico franKo.	gJJ
®(9G&(S1S1S&
sivaim
za domačo rabo in obrtnike.
5 letno jamstvo
MefccBik-stecralist za roprafljeiije strojev vseh vrst
RUDOLF ROTTL
TlisT. Piazza s. ( atrriMi it v. 2. TR*T.
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno p<l iti rano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprtve, kriere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naroćbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in ca dežel: v imislu gesla : Svoji k svojim !
L J. 101U T Lil U OJUfUliCAU ^uDpuiiiil] Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-JWctodijcvo
w cikorijo.
ooooooooooocoooo
Krasen slovenski o°0 o*e skladni koledar
o o o o o o o o o
za trgovine, ohrte. urade. pisarne. šole in posameznike izide za retkom novembra v moderni in elegantni obliki v založništvu tvr<lke
Ivana Soiaca v Ljubljani.
CeDa je vzlie okusni vezavi zelo nizka, samo 70 vin., s pošto 20 vin. več.
Prrkupri dolu* velik rabat in so na zalitevo tloposlje cenik.
Trgovci poraMjo istega laMo kot lepo novoletno darilo in se brezplačno vtisne njili firma.
Da ne bode. ako koledar kmaio pride, prepozno, prosim g naročnike, da se čim prej cglase. ker se bode pri razposiljatvi na take v prvi vrsti oziralo.
3van Semulic
v Trstu. Piazza Belvedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tiuli po deželi, svojo
ir bogato zalogo pohištva.
V 7nlo<>i ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugi vrste, iz trden a in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba toena in poštena.
TOUflRNfl POflIŠTUfl
IGNACIJ KRON
Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
H
C/3
H
H
C/3
H
ulica Cassa di itisparmio
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje — —--— — brezplačno. — — — — — —
JAKOB BAMBIG
trgovec z jedilnim blagom
Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in naifinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in o.— Cenike razpošilja franko
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih koveekov in velikih koveekov vseh vrst po načrtih j železnic. Naročbe sprejema za kompletne ! sobe toli v mestu koli za odpošiljanje | po železnici ali morju.	.
Gustav Bonazza
v Trstu. Piazza Barriera vecoliia,j
(vogal Androoa deli'Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapecarij. Popolno opremljene sobe. — j Konkurenčne cene. Naroebe se dostavijo raz ven embalaže! franko na kolodvor ali brod v Trstu.!
Svilene plinove MREŽICE!!
„ROlTAl."
dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti
po 35 in po 50 nvč.
Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd.
Naročbe.
PODJETJE ZA NEPREGORLJ1VE I AVI
P. ROZZO, ul. S. Antonio 5.
o	=
Trgovsko-obrtna registrovana zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
-
Hranilne vloge obrestuje po 41 .."'„, — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto. po .V'„. -Sprejema hranilne knjižice dmgih zavodov brez izgube obresti. Kentni davek plačuje zadruga sama.
Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih ol»rokih. — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje.
Zadiuiniki vplačujejo vsak za delež po L krono na teden. t. j. 2«0 kron v petih .etih Po zaključku pet let j a znaša vrednost deleža #>0 kron.
Stanje :>1. avgjsta 1902:
Deleži: a) podpisani........K 1.231.20*»-—
bi vplačani........„ «04 989 08
Dana posojila............ l,3fH.2l2"28
Dopolnilni zaklad.......209.177-lt>
Vloge..............t ii»»8.867"9i»
Odlikovana
1894.
Odlikovana
1894.
1891.
prodajalnica izgotovljenlh oblek
= „Alla citta m Trieste" =
tvrdke
EDVARD KALASCH mm
Via Torrente št. 34 nasproti giedališču ..Armonia"
s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. Y pro-dajalniei ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovii. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi bi*iga za hlače, ki se napravijo po meri.
Assicurazioni generali
V TRSTU.
i Društvo ustanovljeno leta 1X31.) To društvo je razteguolo svoje delovanje na v>e veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne
31. decembra 189:1.....gld. 58,071.«»73-84
Premije za poterjati v naslednjih
letih...........30,541.7(XH>4
Glavnica za zavarovanje živenja
do 31. decembra isf»4......1 <>9,929.«23-03.
Plačana povračila:
a> v letu 1894......... 9.737.«14-48
b) oil začetka društva do :;j.
decembra 1894........ 292,401.70*5-51
Letni računi, iz baz dosedaj plaćanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via della Stazione št. 88,81 v lastnej hiši.
Jakob Kosmerlj
T R S T B-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
a*- T R G 0 V I y A *
Jestrin in kolonijalnega blasra. delikates. in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi lilijaiko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju.
Priporočam se p. u. občinstvu iu sem. ai>ju«ianejsi
Ja koh Kosm erlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje
FTTjIJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča v. vsemi bančnimi in menjalnimi )">sh
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali • megleno politirane.
divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani
ir zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - ul. Malcantou št. 1. - Trst.
>K M
ti M
3
M
Odlikovana tovarna
na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn
ter
velika zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan Doljak i Šota uri Gorici.
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 18Si>. V lastni hiši.	Lastne žage.
Tovarna razpolaga z mizaiji, veščimi od najnavadnejših do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji. tako. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem rasu vsako delo vseh slogov ; prevzame tudi mebliranje vil. prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom.
kakor:
al Vsprejema uplačila na teko-i račun
.ter «e
o >restuje:
Vrednostne papirje:
po 26g°0 proti 5 dnevni odpovedi o? i.	i ->
-- 89 "I	"	"
_ 31'4"0 - 4 mesečni n _ S\"Q - 8 _ n 35o . 1 letni
Napoleone:
po 2 °0 proti 2<> dnevni odpovedi 40
:» mesečni tj
->i
-	a o .>3 u
-	4 o
Za mizarje.
Velika zbirka obkladkov (remešat, strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin.
Vsaka k« i li:r« nca izključena, ker se dela sumo iz lesa. posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži ges.'a: Solidnost in točnost v postrežbi.
Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan.
>f *
it *
Tako obrestovan je pisem o uplačilih velja od e oziroma 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje 23'40 0 'do vsakega zneska izplačuje se do 2<1000 gld. a cheque: za veče znesk treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila ~e dajijo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - correntiste, in kase in račune na tukajšnjem trgu, meujice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih me^ih ; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pr:j vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje iu prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjiee in kupone prot primerni proviziji.