KATOLJSK CERKVEN LIST.
•Danica* izhaja vsak petek na celi poh in veljA po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četrt leta 1 gl, V tiskarni sprejemana za celo leto 8 gl. 60 kr.. za 1, leta 1 gl. 80 kr., za »4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan
20 kr. poprej.
Tefcaj L.
V Ljubljani, 13. avgusta 1897
List 32.
Pri novi maši.
S krasnim cvetjem opleteni Cerkve so prostori vsi, In veselje nekaljeno Z lica vsakega gori.
Tebi. novomašnik, danes Blažena radost velja. Ljudstvo vse je za te vneto In slavi te iz srca.
0. kako razveselila Tebe se nevesta je: Prišel sem si ženin mladi, Da bi ž njo poročil se.
Cerkev je nevesta tvoja, Ki te je sprejela zdaj, Srečen ti in srečna ona, Saj obeh vesel je raj.
Danes prvikrat daruješ Maše nekrvavi dar. Prvikrat v domači cerkvi Šel si mašnik pred oltar.
:GlorijeH glasove svete Že slovesno si zapel, Gor spuhteli so v nebesa, Bog sprejel jih je vesel.
.Evangelija" resnice Danes ljudstvu prvič si Razodel, da se v življenji Le po teh ravnalo bi.
„Vereu slišal je skrivnosti V tvojih glasih božji hram, Ki jo srčen in navdušen Branil boš pred svetom tam.
Pesem sveta zadonela Je slovesno do neba,
Ko zapel si trikrat „sveti" Iz prevnetega srca.
Ko k višavam povzdiguješ Svoje milo zdaj oko. Roke sklepaš, tiho moliš, — Srce srečno je tak6.
Starišev in bratov, sester, Sorodnikov, znancev ti Spomniš se tedaj v molitvi. Naj Bog srečne vse stori.
Kruh in vino si spremenil V Jezusovo Kri, Telo, In poslal Bogu v višave Prvo si daritev to
Zopet si molitev vzdihnil Iz globokega srca: Oj. pokojnim tvojim dragim Zdaj spomin veljal je ta.
Prosijo te oče dragi, Mati ljuba, znanci vsi. Daj iz svojih rok jim vžiti Jezusa Telo in Kri.
Dokončal daritev prvo Novomašnik si vesel, Blagoslovi nas še milo, Saj si nas vse za se vnel.
J. P. Belostendci.
Sv. Janez Evangelist.
(Spisal Salezij.)
V.
Po svoji naravi bil je Janez jako skromen, ^^ nižen in mil, kakor je bila domovina njegova, ven.-* dar pa goreč, da celo oster. Poleg tega pa ste^ga^ lepšali dve krasni čednosti: deviška čistost in vk^Ss!^
ljubezen do Gospoda. To so glavni znaki Janezovega značaja
Kadar govori v evangeliju o samem sebi kaj tacega. kar bi mu bilo v čast in pohvalo, nikdar ne zapiše svojega imena, ampak imenuje se le „učenec", ali „drugi učenec" ali pa „učenec. katerega je Gospod ljubil, ki je slonel na Gospodovih prsih". V pri-povedanju svetih zgodb se mora njegova oseba popolnoma skriti, da se tem bolj vidi vzvišena oseba Jezusova in pa dejanja drugih apostolov.
Kakšni pa smo mi! Le povsodi jaz in jaz, in če nas povsodi ne imenujejo in ne pišejo in ne tiskajo. smo takoj razžaljeni. Kaj. ko bi šli k Janezu v šolo. da bi nas naučil nekaj ponižnosti?
Ta ponižnost in pripoznanje lastne slabosti kaže se zlasti v Janezovih treh pismih, o katerih bomo pozneje govorili Ljubeznjivo in prijazno so pisana in iz njih veje pravi duh Jezusovega učenca.
Če se govori o kom, da je ponižen in ljubez-njiv, m»sli se navadno, da tisti ne more biti tudi odiočen da ne more braniti resnice. Pa to je napčno. Le poglejmo Janeza v njegovem apostolskem delovanju p<> Gospodovem vnebohodu in pozneje njegovo postopanje proti krivorercem in našli bodemo le krepko voljo in oJločno besedo, ne pa neprave prizanesljivosti. Sicer bomo to natančneje spoznali iz dogodb njegovega poznejšega življenja, a gotovo ne bo škodilo, ako povem, kako piše v jednem svojih pisem Piše takole: „Ako kdo k vam pride in ne prinese tega (pravega) nauka, ga nikar ne sprejmite v hišo in nikar ga ne pozdravljajte, zakaj kdor ga pozdravi, se njegovih hudobnih del deležnega stori". Ali ni to dovolj velika odločnost in gorečnost ?
Zaradi velike gorečnosti dal mu je Gospod tudi novo ime, namreč Boanerges, kar se pravi po naše „sin groma" ali „gromovnik", kajti kakor grem iz oblaka tako hitro in silno vskipelo je v Janezovi duši. ako se je godila krivica njegovemu Učeniku. Zaradi prevelike gorečnosti zdelo se je celo Jezusu potrebno nekoliko ga zavrniti in spraviti ta ogenj v prave meje.
Nekdaj zapazili so učenci, da nek človek izganja hudobne duhove v Jez imenu, dasi ni njegov učenec Zato so mu pa hoteli zabraniti njegovo početje in Janez pove Gospodu vso zadevo. Janez si je gotovo mislil, da ga bo pohvalil, a zmotil se je, ker Gospod je dejal: „Kdor v mojem imenu čudeže dela. me mora častiti in me ne more zatajiti, zato mu nikar ne branite."
Bilo je pri neki drugi priliki, ko je Gospod po-potoval iz Galileje v Jeruzalem ter je poslal pred sabo dva učenca, ki naj bi mu v nekem samarij-skem mestecu pripravila prenočišča, toda hudobni Samarijani so jima pokazali vrata in niso marali Gospoda vsprejeti. Janez in Jakob pa, to sta bila namreč ona dva učenca, ljubila sta svojega Učenika in bolelo ju je, ko sta videla, da mu nehvaležno mesto noče dati prostora, kamor bi položil svojo trudno glavo. Bil je greh Samarijanov silno velik,
-__ker če je bilo že sramotno spred hiše spoditi pro-
sjaka. imeli so Judje za največjo hudobijo, ako kdo ni spreiel pod streho tacega. ki je romal v Jeruzalem. — Janez in Jakob pa sta si mislila, saj lahko sama kaznujeva hudobne prebivalce, ker Gospod nama je dal moč čudeže delati. Ko prideta torej k
Jezusu in mu vse povesta, rečeta: „Ali hočeš Gospod, da prikličeva ogenj iz neba in naj jih požge?" Sicer bi bila to pravična kazen za Samarijane, toda Jezus jima tega ni dopustil rekoč: „Ne vesta, kakega duha da sta, ker dasi sem tudi jaz strog in pravičen vendar hočem pokazati prebivalcem tega mesta svoje usmiljenje." Jazezov duh bil je tedaj še podoben mlademu vinu. ki še vre a ima potem Čudovito moč, ko se postara. Vse je v njem kipelo in vrelo in zato ni čuda, da se je vrhu zlata prikazala tudi žlindra, katero je Gospod polagoma odstranil.
Najlepša čednost Janezova pa je bila njegova deviška čistost. Vsi cerkveni očetje in cerkveni pisatelji so tega mnenja, da Janez ni bil nikdar ože-njen. ampak je živel iz ljubezni do Gospoda v samskem stanu, da je tako ložje s celim srcem služil Bogu. Zato ga je pa Gospod tudi prav posebno ljubil, kajti najčistejši Bog rojen iz prečiste Device Marije pač ne bi bil prepustil, da bi bil slonel kdo na nje govih prsih, ki ni bil čist v svojih mislih, željah, besedah in djanjih. Ko so apostoli nekoč po Gospodovem vstajenju lovili na genezareškem jezeru ribe, prikazal se je Gospod ob bregu. Učenci niso vedeli kdo da je, da celo bali so se, misleč da je duh. Le deviški Janez ga je spoznal in je takoj zaklical: rGospod je". To je ravno prednost onih, ki so čistega srca, da Boga že na tem svetu boljše in po polnejše spoznavajo ko drugi meseni ljudje.
To so poglavitne kreposti in čednosti, s kte rimi je prišel Janez k Jezusu. Seveda so bile do tedaj še precej nepopolne, zlasti njegova gorečnost, a kakor dragoceni dijamant še le tedaj dobi pravi blesk in veliko vrednost, če je pravilno obrušen, tako so se tudi Janezove čednosti pokazale v vsej svetlobi, ter so se spopolnile po vednem in tesnem občevanju s Jezusom.
VI.
Bil je. kakor smo že dejali, Janez Gospodu najljubši in najdražji učenec in velikokrat ga je pred drugimi odlikoval. Ko je Jezus obudil Jairovo hčer, bili so le Peter, Jakob in Janez priče tega čudeža. Ravno tako so bili ti trije učenci pričujoči, ko se je Gospod čudežno na gori Taboru spremenil, a v vrtu gecemanskem, na Oljski gori, gledali so ga ravno ti trije v dušnem trpljenju in smrtnih težavah. Le Janezu in njegovima tovarišema je Jezus zaupal tako močno vero, da se ne bodo izpodtikali nad njim v ponižanju, katerega so preje gledali povišanega. — Petru in Janezu je Gospod naročil, naj priskrbita vse ^za zadnjo večerjo potrebno, pri kateri je Janez prejel največji dokaz Jezusove ljubezni. Sedel je na njegovi desnici in ko je hotel zvedeti, kdo da je izdajalec. položil je zaupljivo svojo glavo Jezusu na prsi in le njemu samemu je Jezus to razodel. Zato pa moli tudi sv. cerkev na god Janeza Evangelista v 3vojih molitvah: „To je učenec, ki je pri zadnji večerji slonel na prsih Gospodovih, blaženi apostol, kateremu so bile razodete nebeške skrivnosti Studenec evangelija je pil prav pri izviru na svetih prsih Gospovih." Pri tej priliki se je Janez navzel prave ljubezni, ktere mu je pridobila ime „učenec ljubezni". Zato je pa tako lepo popisal življenje Gospodovo, kakor noben evangelist. Sv. Avguštin pravi kaj dobro: „To je teklo iz njegovih ust, kar je pil; zakaj ne pripoveduje se brez vzroka o njem v tem
evangeliju, da je pri večerji slonel na Gospodovih prsih. Iz teh prsij je tedaj skrivši pil; pa kar je skrivši pil, je očitno izM.-
Naj povem še jeden dokaz zato, kako tesno je bilo prijateljstvo med Jezusom in tem učencem. Ne kega večera malo pred svojim trpljenjem vračal se je Jezus s svojimi učenci iz jeruzalemskega tem-pelja. koder je cel dan učil, čez Oljsko goro v Beta-nijo, kjer je imel prenočišče. Med potjo občudovali so učenci močno zidavo prekrasnega tempelja. Ko dospe cela družba na vrh gore, se usedejo m gle-gajo proti mestu, ki se je od tod prav lepo videlo v rudečkasti luči zahajajočega solnca. Jezus reče učencem: „Ali vidite vse to? Resnično vam povem, tukaj ne bo puščen kamen na kamnu, ki ne bi bil razdejan." Milo se je storilo učencem, da bo morala ta prelepa hiša božja in pa sveto mesto zginiti s površja zemlje. Janez pa je bil nekoliko radoveden in pristopi s Petrom in Jakobcm, ter vpraša Gospoda: „Povej nam kedaj bo to?" Bilo je pa pod smrtno kaznijo prepovedano govoriti o razdejanju templja in le Janez je bil tako prijatelj z Gospodom, da se je upal tudi kaj tacega vprašati
Janezova mati Salome, ki je vedno hodila za Jezusom in mu stregla, vedela je dobro, kako rad ima Jezus njenega sina. Priprosta žena je zato pokleknila nekega dne predenj in ga prosila, naj da njenima sinovoma prvi častni službi v novem kraljestvu, ki ga bo ustanovil. Mislila je namreč, da bode to kraljestvo posvetno in da bo Jezus kot kralj potreboval ministrov in drugih služabnikov in zato je priporočila svoja dva sinova. Sak me ni bila nič drugačna, ko so vse matere, katerim je največja skrb in sreča. Če se otrokom dobro godi in so veljavni možje. Zato ii Gospod tudi ni zameril, ampak jo je lepo podučil. Ves ta dogodek nam zopet kaže prijateljstvo med Janezom in Jezusom, sicer se Sa lome ne bi bila drznila kaj tacega prositi, ako bi ne bila o tem prijateljstvu trdno prepričana.
Ni se nam toraj Čuditi, če je tudi Janez ljubil svojega mojstra in učenika. Saj ljubezen povzročuje zopet le ljubezen. Dasi je tudi Peter ljubil Gospoda goreče, vendar ga ni ljubil tako popolno, ker iz strahu pred deklo in vojaki ga je trikrat zatajil na dvorišču velicega duhovna. Ko so Jezusa rabeljni in biriči zgrabili na Oljski gori, je tudi Janez pobegnil, ali od daleč je šel vendar po vseh potih za njim koder so ga vlačili, da celo pod križ je šel. Judje so poznali Janeza kot Jezusovega učenca in marsikatera psovka je doleteta tudi Janeza, ko je stal pod križem. A ta se zato ni zmenil, ampak pri Mariji vstrajal je do konca, tolažeč jo v njeni preveliki bolečini, dasi je njemu samemu pokalo srce tuge in britkosti. Ta ljubezen pa ni ostala nepopla-čana, kajti ko je Jezus ugledal pod križem svojo ljubo Mater in pa najzvestejšega učenca, dejal je Janezu: „Sin. glej tvoja mati" in Mariji: „Žena, glej tvoj sin.-' Kristus v smrtni uri ni našel druzega, ki bi mogel nadomestovati Mariji njega samega, kakor Janeza in Mariji je bil ta učenec do njene smrti dobra opora in pomoč. Ali ni bilo to veliko plačilo za Janeza, da je smel tisto mater, ki je bila Mati Božjega Sina, imerovati tudi svojo mater? Še noben prijatelj ni tako dobro poplačal svojemu prijatelju zvestobe in ljubezni, kakor je to storil Jezus
Janezu.	(Dalje prih.)
Ozir po slovenski domovini. St. Višarije. )
„ I' višacnh kraljuješ Kraljica sveta.'"
J. Marr*R
Dalje.)
IZ. Izvanredne dušne milosti, podeljene romarjem na sv. Višarjah.
„Bog nikomur nič dolžan ne ostane." pravi stari pregovor; — temu se zamore pristaviti: Marija svojim častilcem tudi nič! Zlasti višarskim romarjem so zagotovljena prav obilna in ginljiva duhovna plačila za njih znoja in truda polni pot na visoko goro, ako se ondi obnašajo po romarski šegi (Menimo, da se ne motimo, ako povemo, da so te milosti izprosili od sv. Očeta Leon a XIII sedanji žab-niški prečastiti gosp. dekan Simon Im-ku. Zadnja leta beremo tudi redno o pričetku Božjega pota na sv. Višarijah prav srčna vabila, naj le veliko romarjev obišče Marijini milosti polni kraj. Tudi ta vabila pripisujemo gorečnosti in peresu imenovanega preč. gosp dekana.) In te duhovne milosti in plačila so:
„Breveu (papeževo pismo i z dne 13. junija 1694. dovoljuje za deset let sledeče odpustke:
1.)	popolnoma odpustek enkrat v letu. ako romarji prejmejo sv. zakramente, obiščejo romarsko cerkev, in molijo na namen sv. Očeta papeža
2.)	nepopolnoma odpustek 7 let in 7 kvadragen (7krat po 40. t. j 280 dnij) kolikrat so romarji skesano pri sv. maši ali pri večemicah.
3 l Odpustek 300 dnij kolikorkrat romarji pred podobo Matere Božje pobožno molijo — Vsi ti odpustki se zamorejo podariti tudi vbogim dušam v vicah.
(Te milosti so romarjem v vednost naznanjene v dveh jezikih na 3 tablah; dve ste. vsakemu lahko vidni, pripeti na steno v sprednjemu delu cerkvene ladije pri vhodih v stranski kapeli, ♦ na pa je v zakristiji)
X. Cerkev na sv. Višarjih in njena notranja oprava,
0 sv. Višarski cerkvi se sicer ne more trditi, da se zamore ponašati kot monumentalna zgradba: vendar pa napravi ona na obiskovalce neki posebni, prijetni, — da ! — svečani vtis. Prav lahko se da v njej zbrano in vneto moliti. Predstavlja se ona ogle-dovalcem kot podolgasti križ. Ladija in kapeli ste bolj nizki, pokriva jih strop, na katerem ste v ladiji vravnani dve lepi sliki. Prva predstavlja beg sv. družine: Jezusa, Marije in sv. Jožefa v Egipt; druga pa kaže prizor binkoštne nedelje, prihod Tolažnika sv. Duha.
Ako se cerkev pazljivo ogleduje, zamore se nekako sklepati, da je bilo sedanjo presvetišče brž ko ne prvotna sv. višarska cerkev, in da so jej ladijo s kapelama še le poznej prizidali. Presvetišče je namreč nekoliko višje, je izobokano in zgrajeno v gotiški obliki. Veliki altar po ustnem izročilu stoji baje ravno na onem mestu, kjer je rastel bezgovi grm, sred katerega je bila 1. 1360. najdena Marijina podoba. Tako govori tudi latinska letnica ikronogra-
*) Zadnjič se je vrinila pri letnici, kedaj je bilo na sv. Višarjih najmanj sv. obhajil, nepotrebna tiskovna pomota. To ni bilo 1. 1800. (13. vrstica v pričetku od zgoraj dol), ampak
1. 1809.	p,s
*
fikon), ki je vravnana na sprednjem čelu presvetišča, in se glasi:
,In hoC LoCo Mater Chrlstl InVenta stetlt".
(To se po naše reče: Na tem mestu je stala najdena podoba Matere Kristusove) Sloga presvetišča in cerkvene ladije s kapelama se sicer ne strinjata. vendar pa navadno oko to komaj zapazi.
Altarje ima sv. Višarska cerkev štiri. Veliki altar. iz sivega mramorja zgotovljen. štel bo v 9 letih že stoletnico kar stoji. L 1805. so ga naročili tedajni žabniški dekan f preč. gosp. Gregor Marinič pri graditeljih altarjev. bratih Pietro (Peter) in Gio-vanni (Janez) Bertossi v Gemoni na Benečanskem. 1. 1806. pa je bil postavljen. Morebiti bi katerega vtegnili zanimati stroški, katere je vse delo stalo. Naj jih navedemo vsaj kot zgodovinsko drobtin-čico:
Altar sam na sebi je stal
po pogodbi ........ 1500 gld. — kr.
V vozni davek (Einfuhrzoll) iz tedaj ne francoske države na Avstri-
jansko.......... 300 r - „
Preskrbljevanje in nagrada zgor imenovanih dveh graditeljev za
čas postavljanja....... 169 „ 22
Vcznina za 9 parov volov in 2
konja na goro....... 174 —
Tako zvani „profesionistiM so vzeli 36 „ 27 „ Zidarjem, tesarjem in dninarjem se
je plačalo........306	,
Manjši izdatki so znašali .... 34 „ — ,
Vsi stroški znašali so tedaj . . . 2419 gld. 49 kr.
Poleg tega sta darovala še neki gosp. Struggl 25 star. funtov svinca, in pl. baron Rechbach 40 star. funtov železa. To se je brezdvomno rabilo za potrebne vezi in za zalijanje taistih — Naj omenim še kaj o milostni Marijini podobi v velikem altarju. Ona je postavljena v takozvani „tron\ ki se pa navadno le zjutraj neposredno pred začetkom sv. maš in enako zvečer pred večernicami odpre, po skon-Čanih teh pobožnostih pa koj zopet zapre. Marijini in Deteta Jezusa kipa imata na glavi pozlačeni srebrni kroni; v drugem pa ste podobi ogrnjeni s srebrnim plaščem, ki je ozalšan z zlatimi in sre brnimi verižicami, ter z biseri in drugimi dragoce-nostimi. Poleg tega zališa Marijini prestol še mnogo zlatih in srebrnih spominskih daril. (Modro je toraj. da se rtron" le takrat odpre, kadar so romarji zbrani v cerkvi. Dolgoprstežev se namreč nikjer ne zmanjka, zlasti pa ondi, kjer bi se dalo „uzmatiu kaj dragocenega » Po stenah presvetišča pa je, kakor je bilo enkrat že omenjeno, obešena velika množina vmes prav lepih spominskih tabel. — ali bolje rečeno: tabla je pri tabli, — v hvaležni dokaz, kolikim in v kako raznih zadevah je Višarska Marija že stala v pomoč svojim čestilcem —
Poleg velikega altarja je v cerkvi, prižnici na-sprot. še en mramorni altar, postavljen v čast Marijinega varstva (Maria Schutzi. ki je bil prenovljen 1. 1874. V kapelah pa sta lesena lična altarja sv. Ane in sv. Jožefa. Glavni altarni sliki ste narisani na platno.
Po kapelah in spodnjem delu cerkvene ladije je postavljenih mnogo spovednic. Nad vhodom vsake stoji zapisano, v katerem jeziku se v njej spoveduje.
da romarjem zarad tega ni potreba nobenega popra-ševanja. Ta naredba ne obstoji še prav dolgo, pa je zelo modra. (Meni samemu je nekdaj pravil en čast. gosp. višarski spovednik, da ga je že marsikateri Nemec vprašal pred začetkom spovedi, če ume nje gov jezik, rekoč: „Verstehen Sie wohl deutsch auch?") Prevladajoči jezik na sv. Višarijah je vendar le slovenski, ker največ romarjev tega rodu prihaja tja gori.	(Dalje sleli.j
Ogled po Slovenskem m dopisi.
Od nekod. Zahvala.)
»Pojdite tudi vi v moj vinograd, in kar bo prav,
vam bodem dal.«
v Sv. Mat>v/. 2« ]> >gl.)
„Pojdi tudi ti v moj vinograd, in kar bo prav, ti bodem dal." To izrekel je hišni gospodar tudi meni, ubozemu in nevrednemu ki sem dolgo stal na trgu brez dela ter nisem vedel, se me li bode usmilil hišni gospodar ter ukazal stopiti v službo ali ne. Podoben delavcu, ki bi si rad kaj zaslužil za svojo družino in za stare dni, zdihoval sem in klical v svoji revščini, da me kdo vzame na delo. In glej, ko sem bil ves obupan, ker je že solnce precej visoko stalo, prišel je Gospod ter mi rekel, naj postanem njegov služabnik. „IdiK, je dejal „in oznanuj mojo sveto besedo, daruj vsaki dan nekrvavo daritev sv. maše. rešuj duše iz njih dušnega spanja ter ogrevaj njih srca za moje sv. zapovedi, razširjaj čast mojega imena. Stopi v mojo službo, a vedi, da si le po moji veliki dobroti v to izvoljen ter obdarjen s to neprecenljivo milostjo. Dobro pomni, da ako te moja roka zapusti, ne bodeš mogel niti najmanjšega dela v tej sveti službi opravljati. Ostani zvest do konca in kar bode prav, dal ti bodem. Jaz sam ti hočem biti tvoje plačilo."
Dragi bralci! S tem uvodom hotel sem naznaniti, koliko milost mi je ljubi Bog podaril. Ker sem bil v pretečenem mescu v veliki zadregi, sem se zaobljubil pred izpiti na koncu šolskega leta in pred podeljevanjem višjih redov sv. mašniškega posvečevanja. da hočem obvestiti v „Danici" in drugih cerkvenih nabožnih listih, ako se mi vse posreči in ako mi Bog dodeli milost sv. poklica v mašniški stan. In glejte Gospod me je uslišal. Dosegel sera, kar sem želel. Sedaj sem zadovoljen. — Bogu in Mariji bodi hvala za neprecenljivo milost. Tem potom se zahvaljujem presv. Srcem Jezusa in Marije, katerim sem se posebno priporočal in pa sv. Frančišku Asiškemu ter sv. Vincenciju Pavi. — Vam pa dragi dijaki in vsem bralcem, katere težijo dušni ali te lesni križi, kličem: zatekajte se v zaupanjem k presv. Srcem Jezusa in Marije; molite in kličite zaupljivo k Bogu. On se vas gotovo usmili ter odvzame križ, če vam je v dušno in večno korist, ako ne, podpiral vas bode s svojo milostjo, da bodete ložje prenašali nadloge in težave.
H koncu se v molitev priporočam za dar svete stanovitnosti in one milosti, ki so mi potrebne v službi Gospodovi.	0. M. F., novomašnik.
Tomaj 1. avgusta. Rodovniška dvorazredna šola je gotova. Hvala Bogu Truda in skrbi je bilo čez glavo. Sovražniki pobožne odgoje so vedno nasprotovali, ter se do skrajnega časa nadejali, da poznani gospod ne bode mogel poslopje dokončati.
Vendar plemenita srca so mu pomagala, da je mogel do danes 5153 gld potrošiti.
Res se je moral nekaj zadolžiti; pa zopet trka na plemenita srca da mu dolg 500 gld. pomagajo splačati. Povse dobro delo bi pa lepa duša storila, da bi šolske klopi kupila. Tako bi redovnice utegnile (2—3) vže septembra priti; iste in gojenke bi pa za dobrotnika molile, da mu Bog tisočkrat povrne. Redovnicam je tudi stanovanje pripravljeno.
Krasna je šola in leži v najlepšem kraju celega Primorja Truda vredno jo je pogledati To poročam »Danici" z vso ponižnostjo, in nebi rad, da kdo do-reče, da se po časopisih baham. Urban Golmajer.
Iz Jugoslavije. Letos je bila prvi pot v novi cerkvi sv. Jožefa, sv. nazaretske družine, biskopska cerkvena vizitacija in delenje zakramenta sv. birme.
V	soboto 24 julija t. 1. proti večeru došel je presvitli in milostni gospod oče biskop danabski, apostoljski upravitelj nove biskopije banjaluške. v našo novo rimo katoliško občino. Na kolodvoru počakali so nadpastirja službeni uradni činovniki.
Od velike ceste napravila je mestna prjedorska občina lepo ravno novo cesto k krasni novi rimo-katoliški cerkvi. To cesto obsadili smo drevoredno z drevesci in zelenimi vejami. Pred prostornim cerkvenim trgom postavljen je bil ukusni in veličastni slavolok z napisom: Ave! Pozdravljeni nadpastir in vladika naš!
Pred slavolokom pričakali so milega cerkvenega vladiko dečki in deklice z drugimi odraslimi katoliki. Po kratkem srčnem nagovoru in pozdravu podal se je biskop v prijetno milo novo cerkev, kjer se je opravil prvi cerkveni obred bi-skopskega obiskanja in se podelil višjepastirski apostolski blagoslov.
V	nedeljo, sv Jakoba apost. dan. v jutro dve sv. maši. Ob 9. uri vhod presv. vladika v cerkev, velika služba božja, cerkveni govor velikega svečenika, biskopa, onda delenje zakramenta krizme, sv. birme. Želeli smo, da bi se bili o tej priložnosti po svetile tri oltarne mize, ker pa še manjkajo stop njice, tabernakelj in vse oltarske naprave, se je po-svečenje odložilo, kadar bode vse najbolj potrebno dovršeno.
Popoludne so mil. gospod oče biskop še jeden-krat pregledali vso notranjost nove cerkve in zakristijo; res je nova cerkev sv. Jožefa jedna najlepših v siromaški novi banjalučki še v resnici misijonski škofiji; stene, okna in vrata so lepo slikane; toda manjka še dostojnih oltarjev, čednega tlaka, stop-njic. o! hajilne mize. prižnice. krstilnice in druzih cerkvenih naprav. Desna kapela započeta, do sre-dinje dozidana, čaka dogotovljenja. Za dovršenje cerkvene stavbe in zvonika ostali smo dolžni trgovcem in rokodelcem 1200 gld., za koje nas vedno tirjajo. Do sedaj stala je cerkev in veličastni zvonik vse vkup računano 22.000 gld.
Vsak, kdor okolščine pozna in male milodarne dohodke, strmi in se čudi, kako je bilo mogoče s temi sredstvi in v teh časih tako in toliko cerkev postaviti.
Dostavim k biskopskem potovanju in obiskovanju še pomenljivo nastopno: Naš gospod oče biskop so redovnik frančiškan, kakor pravi ubogi misijonski škofijski upravitelj, dohodke jako male. a
cerkvene potrebe obilne in mnoge v okrožju, skoro najbolj opustošenem in zapuščenem v cerkvenem oziru. Koji razume kaj se pravi krajina, turška drajna skozi stoletja, bode znal, da ta nova cerkvena provincija veliko potrebuje ali najmanje ima . . . . Ljudstvo slovensko rimo-kat. nadpastirja svojega z velikim spoštovanjem sprejema. Pota v krščanske rimo kat občine, bregovite in gorate, so slaba, večino peš ali jahajoč na konji ide nadpastir, obdan in spremljan od vernih ovac svojih po raztresenih še misijonskih župnijah med drugoverci. slično prvim časom krščanstva in apostolske ubožnosti in verne priprostosti.
Posebne milosti porcijunkule ali blažene Device Marije angeljske smo v novi cerkvi sv. Jožefa, sv. Družine, letos od i. do večemic 2. avgusta prav blagonosno opravljali Milostni gospod opat poslali so nam jako izvrstnega redovnika za pridigarja in iz-povednika. 0 koliko ubozih grešnikov se je ta dva milostna dneva spravilo in pomirilo z Bogom, zado-bilo odpuščenje grehov in večnih kaznij v zakramentu sv. pokore in po odpustku porcijunkule odpuščenje časnih kaznij za grehe.
O koliko ubozih trpečih duš v vicah zadobilo je po teh popolnih odpustkih polajšanje. okrajšanje strašne pokore vic, o koliko pa popolno rešenje iz kraja trpljenja, iz vic!
Popoludne na porcijunkulo obiskujemo tukaj cerkev v procesiji in opravljamo predpisane molitve za odpustke, koje darujemo po Mariji Devici za duše v vicah vseh dobrotnikov in dobrotnic te nove cerkve.
Istinito smo še v velikih potrebah in stiskah, da vse izplačamo in napravimo hišo božjo sv. nazaretske Družine, za kojo prosimo ponižno milodarne pripomoči. Jezus, Marija in sv Jožef bodejo obilni povračniki! Rimo-katoliški župni urad sv. Jožefa v Prjedoru dne 2. avgusta 1897.
Anton Babic, župnik i dekan.
Razgled po svetu.
Celovec. Leonova družba je napravila shod v Celovcu. Lepo število dostojanstvenikov je prišlo v to svrho k zborovanju. Slovensko Laonino je zasto pal državni poslanec, profesor dr. Krek. Po zborovanju so imeli udje skupen banket, pri katerem je napil baron Helfert na papeža in cesarja; dvorni svetnik Kozaryn na Leonovo družbo. Mestni očetje niso pustili županu pozdraviti zborovalce v imenu mesta; to je gotovo dokaz, kaki prijatelji umetnosti so celovški odborniki. Seveda ako pridejo telovadci, biciklisti potem jim napravijo slavnosti. jih pozdravljajo i. t. d. sedaj pa. ko so se zbrali možje vneti za katoliško stvar, za znanost, sedaj mirujejo in molče mestni očetje
Gradec. 21. jul. so imeli Učitelji svojo konferenco Zabavljali so zopet na vse mogoče načine zoper »farje". — Neka ogrska gospodična hodila je okrog v du-hovskem talarju; sedaj je prišla v Gradec, da bo prevzela uredništvo nekega novega časopisa. Slavna policija^ je pustila „ženskega teologa" popolnoma v miru. Še le ko se je zvedelo. da se je precej zadolžila in da ne more poplačati dolga, je posegla policija vmes. Proticerkveni shodi se vedno bolj ponavljajo.
Mnogo oseb je že odpadlo od vere zlasti v predmestjih. Odpadenci se navadno ne pridružujejo drugi verski ločini, ampak postanejo brezverci.
Dunaj. Med postajama Pencing in Baumgarten je padel duhovnik Albert Miekota iz železniškega voza; prišel je pod kolo, katero ga je popolnoma strlo. Star je bil šele 31 let.
V Inomostu na Tirolskem pel je pred kratkem novo sv. mašo vitez Fiirich, doktor prava, sin mini-sterskega svetnika in vnuk prvega avstrijskega krščanskega slikarja, slavnega Fiiricha To je j.ač redko, da se kdo iz tako visokih krogov posveti duhovskemu stanu, a ob jednem dokazuje, da milost božja človeka pokliče kadar hoče in kjer hoče.
Ogrsko. Več Ogrov je romalo v znameniti kraj Maria Radna na biciklih. Bilo je okrcg 45 oseb, možkih in ženskih. Liberalna preša povdarja. da je cerkveno predstojništvo dovolilo romanem bicikle in se čudi, da je to mogoče. — Na Ogrskem je sploh vse mogoče.
151etno židovsko dekle je prestopilo v katoliško cerkev in hoče stopiti sedaj v samostan. Vsi liberalni časopisi se vsled tega togotijo in jo skušajo odvrniti od tega koraka.
Povodenj je napravila tudi na Ogrskem velikansko škodo. Po več krajih je preplavila voda cele pokrajine. Mnogo polja je popolnoma pod vodo.
Iz Rima se poroča, da je moral zapustiti sv. oče po nasvetu zdravnikov svojo poletno vilo na vrtu in se preseliti v vatikansko palačo.
P. Angelo Marija iz reda kapucinskega piše na propagando v Rim iz Krete sledeče: „ Odkar ljudje pomnijo, še ni bil misijon v tako žalostnem stanju nego je sedaj. Le malo krščanskih hiš je ostalo nepoškodovanih pred ljutimi Turki Več kot sto družin je vrženih na ccsto in nimajo za živež najpotrebnejših stvarij. Misijonske! postaje sicer niso uničene, pač pa so mnogo trpele na premoženju Misijonarjem manjkajo pomočki. s katerimi bi zamogli pomagati in lajšati bedo nesrečnih kristjanov."
V Armeniji skušajo jezuiti zopet sezidati šole in lekarne, ker si s tem najlažje pridobe zaupanje in srca nevernikov. Poskus se je v pretečenem letu izjalovil. Vendar je sklenil škof Sivas tudi letos poskus ponoviti. Nadškof msgr. Placidus Ludovik iz Mexike poroča o svoji nadškofiji: nadškofija šteje 105 940 katoličanov; misijonskih postaj je 270, katere oskrbuje 72 svetnih duhovnikov^ in 12 redovnikov ; cerkva je 45 in 230 kapel. Šole se vedno grade. 11 farnih šol štejemo in v vsaki šoli je po 800—900 otrok.
Vstanovitelj konkregacije šolskih bratov Janez Batist de la Salle bo prištet svetnikom. Pred nekaj dnevi se je odposlala vsem prelatom, ki so pri kon-gregaciji obredov, knjižica z naslovom positio super miraculis. Prelatje bodo preiskovali čudeže, ki so se dogodili na njegovo pripre šnjo
Badensko. V F>eiburgu še vedno nimajo nadškofa. Časopis „Pfalzer Bote" poroča, da je sv. sto-lica odklonila kratko vsako zahtevo badenske vlade. Pravijo, da je bil odločen za nadškofa umrli prelat v Berolinu Jahnel. Vlada se je bila sporazumela z kapitelnom, a med tem je bil prelat nevarno obolel in umrl.
Berolin. Neki pridigar berolinski jo opazil, da je dekle, katero je on birmoval, isto jutro hodilo po
plesih. Ob 8. se je sprehajalo našemljeno po mestu in ob JO. se je pripeljalo v cerkev k birmi in ob Va 12 je prejelo sv. obhajilo. Gotovo posnemanja vredna priprava! Kako vest morajo imeti stariši, ki dopuščajo take stvari. Pri protestantih je sploh vse možno.
Belgija. (Sovraštvo proti samostanom.) List „Gazzettett je priobčil podatke o stanju belgijskih samostanov. L 1846. je bilo 137 možkih samosta nov z 2050 redovniki in 042 ženskih samostanov z 9917 redovnicami Premoženje teh redov je znašalo 642 milijonov frankov. Koncem 1. 1896. pa se je naštelo v Belgiji 244 možkih samostanov s 4858 redovniki ; njihovo premoženje znaša 539 milijonov frankov Poleg teh pa je bilo še 1898 ženskih samostanov, kjer je živelo 25.228 redovnic; teh premoženje pa se je cenilo na 1 miljardo 118 milijonov frankov. Bogastvo vseh samostanov je znašalo 1657 milijonov frankov. „0 dobri Belgijci," skončuje „Gaz-zette", „ki plačujete toliko davka, zamislite se neko liko v ta del statistike."
Jasno in odločno so odgovorili katoliški listi na ta napad katoliških samostanov. Bralci „Gaz-zette" gotovo mislijo, da teh 31.000 redov, oseb živi popolno brez posla, da nič ne delajo, da samo jedo in pijo. Toda glejte njihove dohodke in njihovo delo! Ako se premoženje samostanov dobro na obresti naloži, bi bilo obresti po današnjih razmerah okoli 40 milijonov na leto. torej bi prišlo na vsakega redovnika 1500 do 1300 frankov Bi h mogel s tem dohodkom dopisnik „Gazzettea živeti brez posla in samo jesti in piti? — Ako pogledamo delo redov nikov, vidimo, da 149 samostanov živi kontempla-tivno ali premišljevalno življenje, vsi drugi samo stani, namreč 1494 z 28.000 redovniki, pa dela v bolnišnicah, šolah in drugih dobrodelnih zavodih. Ako se bi ozrla „Gazzetteu krog sebe, mogla bi videti, kam gre samostansko premoženje. Samo v okolici bruselski je 15 zavodov za nedorasle otroke. 0 zabavišč, 4 zavodi za kat. mladino, v katerih je sirotišče, zunanja šola, začetna in kmetijska šola, 13 sirotišč za dečke in deklice, 1 zavod za slabotne otroke; a poleg tega imajo še redovniki in redovnice v svoji oskrbi 58 začetnih šol, 3 kmetijske šole, 8 obrtnih šol za dekleta. 0 zavodov za dekle, 10 za stare žene. 4 hiše. kjer se revežem deli juha 2 zavoda za gluhoneme in dr. Tako je delo samostanskih oseb na Belgijskem in tako je po celem svetu. Da saj nekoliko pojmujemo, koliko žrtev je treba za vsa ta dobra dela, moramo vedeti, da je liberalno mini sterstvo samo za začetne ljudske šole izdavalo po 36 miljonov frankov na leto. Tudi je vsakemu znano in ni nobena tajnost, da so slobodne katoliške šole veliko bolje urejene nego državne. Za kaj se porabi in potrosi denar samostanov? Šole pa so samo je den del onih zavodov, kjer delujejo redovniške osebe. Morali bi napisati celo knjigo, ako bi hoteli navesti vsa dela krščanske ljubezni. Sredi težav in bojev, v slabosti in bolezni, v revščini in nadlogi najdeš zavod, ki je pripravljen ti pomagati, v telesni in duševni potrebi. Ljubezen se briga za vse.
Kadar koli provzroči družabni prevrat novih ran človeški družbi, glej, že so pripravljeni ljudje in sredstva da pomagajo v potrebi. Velika obrt pomno-žuje proletarijat, toda revni redovniki vstanavljajo začetne šole, kjer se otroci delavcev brezplačno vz-
gojujejo, dokler jih ne prisilijo žalostne gmotne razmere, da morajo v tovarne, da si služijo vsakdanji kruh. Ako so skupne ljudske kuhinje nevarne mladim deklicam, glej, vstanavljajo se posebne za nje, da se obvarujejo poštene; ako se širi prostitucija, odpirajo se hiše za take nesrečnice. Kjer mora mati v tovarno in vsled tega pušča hišo v neredu, zanemarja odgojo otrok, da tako propada družina, glej ondi so vstanovljeni zavodi, kjer se poučujejo prihodnje matere, kako je skrbeti za hišni red, kako vzgojevati otroke, in kako ravnati z družino
Kako nepošteno in nečastno je opisavati samo bogastvo samostanov a pri tem popolnoma prezreti delo in trud redovnikov, ki so se odpovedali svetu in ki živi le za bližnjega, da mu celijo rane v njegovih dušnih in telesnih boleznih. Ako uničite one zavode, tudi ako jih le za nekaj časa zaprek, po ulicah in cestah bodo umirali in gnili mali, nedorasli otroci, gluhonemi, bolniki, starčki, slepci itd
Glejte, koliko stori in dela ljubezen krščanska, katere ne poznajo ali saj nočeje priznati nasprotniki sv. Cerkve!	„Vrhbosna".
Francosko. 4. augusta je dospel velik romarski vlak v Rim Med romarji je največ delavcev. — Papeževi vojaki so obhajali 25letni jubilej, katerega se je vdeležil tudi viteški general de Charette. Škof jim je blagoslovil novo papeško zastavo. Po opravilu je bil skupen obed, pri katerem je napil general pa-pežu-kralju. Med obedom so prejeli vdeleženci od papeževega državnega tajnika apostolski blagoslov.
Na Skandinaviji tudi lepo cvete katoličanstvo. Pretečeno nedeljo je kodanjski škof birmoval čez 100 oseb, ki so pristopile zadnje dve leti v katoliško cerkev. Jedina težava, ki ovira misijonsko delo je ta. da imajo misijonarji premalo denarnih pomoč-kov, s katerim bi mogli napraviti sem in tja kako hišo božjo ali vsaj malo kapelo. Ljudje morajo po več ur hoditi, da pridejo do kake katoliške cerkve ali do duhovnika.
Angleško. Minister za uk in bogočastje, Balfour, je rekel, ko se je šlo za katoliško vseučilišče na Irskem, mej drugim tudi te značilne besede: „Jaz sem protestant in sicer strog, kot tak pa privoščim katoličanom lastno vseučilišče. Kakor bi jaz ne dopustil, da bi se moj otrok vzgajal v šoli, katera je strogo katoliška, tako tudi strogi katoličani ne morejo dopustiti, da bi se njih otroci vzgajali in podu-čevali so protestantskih šolaha To so gotovo znamenite beseda iz ust protestanta Naj bi jih blagovolili naši gg. učitelji nekoliko prevdarjati. — Kraljica Viktorija je odlikovala z križcem pet usmiljenih sester v svoji palači. Pridobile so si velike zasluge za bolnike in ranjence.
Amerika. Jezuitski kolegij sv. Frančiška Ksave-rija je obhajal svoj zlati jubilej. Apostolski delegat nadškof Martinelli je opravil pontifikalno mašo, pridigo val pa je škof Wigger- — V Waschingtonu bodo zidali prvo katoliško gimnazijo za dekleta. Poslopje bo stalo poleg katoliškega vseučilišča. Več nego 100 gojenk se je že zglasilo za poduk.
V severni Ameriki v Chicagi so imeli jezuiti misijon 98 oseb se je oglasilo, da prestopijo v katoliško cerkev in da se dado podučevati v potrebnih verskih resnicah.
Mesto Baltimore ima 40 farnih cerkva. Nedavno pa je kupil zopet nadškof Gibbons velik kos zemlje,
na katerej bo zgradil v čast sv. Filipu in Jakobu novo cerkev.
L Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec veliki traven ^avgust) 1897.
(Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta. >
a)	Glavni namen:
Apostoljatvo vzgleda.
Sveti Frančišek Asiški rekel je nekega dne svojemu spremljevalcu: „Pojdiva pridigovat" ! Nato gre z njim skozi mesto in se vrne zopet nazaj v samostan Tu ga vpraša spremljevalec: „Oče. zakaj pa ne pridigujjva?4 „Sva že pridigovalau, odgovori svetnik. Sveta ponižnost in skromnost, s ktero sta hodila po mestu, bila je najboljša pridiga; opominjala je ljudi k pobožnosti in skromnosti, k zaničevanju sveta, k obžalovanju grehov, k povzdigovanju srca k Bogu, k hrepenenju po večnem plačilu v ne besih. To je pridiga zgleda; močnejša je kakor pridiga z besedami saj: besede mičejo, zgledi vlečejo
V življenjepisu sv. Frančiška Ksaverija beremo, da je njegov spremljevalec Femandes pridigoval nekdaj v nekem japonskem mestu. Ves besen se mu približa nek pagan in mu pljune v obraz. Goreči propovedovalec se popolnoma mirno obriše in nadaljuje govor. Takoj stopi drug pagan predenj in pravi: „Tvoj govor je bil dober, toda ni pridobil mojega srca; tvoj čin mnogo bolje govori: hočem postati tvoj učenec."
Nekega dne pravi frančiškanski brat Kgidij v pogovoru s sv. Bonaventuro, z generalom svojega reda: „Vam učenjakom dodelil je Bog velike milo sti; a mi ubogi nevedneži, kaj moremo mi storiti, da se zveličamo?" Sv. Bonaventura odgovori: „Če bi Bog ne bil dal ljudem nič druzega ko svojo ljubezen, bilo bi to več ko dovolj." „Moj oče, vpraša Kgidij dalje, ali pa more neuk človek Boga ravno tako ljubiti, kakor učenjak?" „Stara ženica more Boga ravno tako in še bolj ljubiti, kakor učitelj modro-slovja," odvrne Bonaventura. Ko to Egidij sliši, teče na samostanski vrt in kliče tje v mesto: „Uboga, revna, nevedna ženica, ljubi Boga in Jezusa Kristusa, in postaneš lahko imenitnejša ko brat Bonaventura!"
Tako lahko rečemo v tolažbo priprostemu verniku, da lahko pridiguje bolje kakor apostol z dobrim zgledom krščanskega življenja. Tako je tudi sveti brat iz tovarištva Jezusovega, Alfonz Rodri-guez, kot vratar zavoda na Majorki, v resnici opravlja službo pridigarja skozi trideset in več let. z zgledom ponižnosti, ljubezni in potrpežljivosti; vrhu tega je on izvežbal sv. Petra Klaverja za tako slavnega apostola Negrov.	(Dalj* sMi.i
b)	Posebni nameni:
14) Sf. EvseblJ. Jako važna znanstvena podjetja. Da se zabranijo mešani zakoni. Ločeni zakonski.
15.)	Marijino vnebovzetje. Avstrijska cesarska hiša Ha se krepko povzdignejo marijanske kongregacije.
16.)	Sf. Hljaclnt Večna molitev. I)a se premagajo velike težave pri neki krščansko-socijalni reformi Zelo stiskani delavci.
17.)	Sf. Miro. Jako važne duhovne vaje. Posredovanje služb za uboge naselnike. Bolni na očeh.
18) St. Helena. Da se sv. kraji oproste iz rok nejever-nikov in krivovercev Pomoč ▼ težavnih vdovskih skrbeh. Slaboumni.
19.)	St. LndoTlk, Škof. Pomanjkanje cerkva ir duhovnikov v velikih mestih. Redovni prednik in njegova družina. Da dobe službe dobri učitelji.
20.)	St. Beraari. Pridigarji in spovedniki. Duhovniki in obhajanci. Da se spozna, da je ▼ neverskih visokih Šolah korenina velikanskemu zlu.
II Bratonk« udm H. 1). Ooipi prtiv. Jezno?. SroA.
V aelitev priporočeni:
Na milostijive pnprotaje IV Jj. G- presv Jezusovega Srca, •v Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata. naših angeljev varhov in vseh nalih patronov Bog dobrotno odvrni od nafte dežele poboje, umore in saacomore, odpad in brezverstvo. prešesto-▼anje in vse nečistosti, sovraštva. preklinjevanja in vse poSastne pregrehe. — Župnik, ki je prvi dan pri nekem cerkvenem zidanju dobil na nogo tako. da močno trpi in komaj Se maSuje, se pnporočuje vč sobratom ▼ molitev, da bi kmalu ozdravel in mogel opravljati dolžnosti svoje, ker delo sam vodi. Pomagaj Jezus. Marija, sv Jožef in sv. Anton! Zahvala se naznani. M. S
Zahvale:
Zahvala Mariji in Sv. Jožefu, sv. Antonu Pad. za duSne in telesne dobrote, posebno pa po dolgi bolezni za podeljeno zdravje. Vsi se priporočajmo njih priprošnji. StariSi priporočajte svoje otroke v njih varstvo. Mogočna je priproSnja Marije in sv. Jožefa, sv. Antona zdaj v življenju, posebno pa o smrtni uri
M. E.
Prisrčno se zahvaljujemo presv. Srcu Jezusovemu za preveliko milost, katero smo prejeli ČeSčeno in hvaljeno naj vedno bo presv. Srce Jezusovo.	M. G.
Listek za raznoterosti.
Jednakcst ljudij pred Bogom Marsikaj lepega se pripoveduje o nemškem cesarju Frideriku. V bero iinskih dvornih cerkvah je navada, da se protestant ski duhovnik, predno stopi na prižnico, vedno pri kloni cesarski rodbini. Tega ni mogel trpeti pokojni cesar Friderik. Vsakega pridigarja je očitno posvaril, Češ. da ne potrebuje v pričo oltarja nikake časti. Dasi smo, je dejal, zvunaj glede na čast in stopinjo nejednaki. smo tu v cerkvi pred Bogom vsi jednaki, namreč ubogi grešniki, ki imajo pred njim vsi jed nake pravice.
Beština beseda. Mlada gospa, ki je preživela cele dneve v kvartanju in pijančevanju, pride nekoč pozno v noč domov. Njena služkinja je še čula in prebirala neko nabožno knjigo Gospa pogleda malo v knjigo ter ošabno pravi: rKako se moreš vendar tako dolgočasiti pri tej knjigi?" Precej na to odide spat, a ne more zaspati, temveč začne milo jokati. Služkinja misleča, da je gospej slabo, stopi k njej v sobo ter jo vpraša, česa želi. Gospa jame še huje jokati in vsa potrta pravi: „V tvoji knjigi sem či-tala jedino besedo „večnost". ki mi neda pokoja". Ta beseda je tako predramila lahkomišljeno gospo,
da je popustila igranje ter odslej prav redno in pobožno živela.
Moč srca Jezusovega Duhovnik iz Dunaja pripoveduje sledeče: Poklicali so me k nevarno obolelemu delavcu. Prišedši k njemu mu povem da sem ga prišel obiskat in pogledat, kako je z njegovim zdravjem. Povpraševal sem ga razne stvari, hoteč ga pripraviti na spoved. Dasi je bd bolnik slaboten, napne vse moči ter zavpije besno: ^Nehajte s takim praznim govorjenjem in spravite se proč." Ne zmeneč se za njegovo jezo, ostanem še dalje pri njegovej postelji in mu popravljam lase, ki so mu silili v oči in usta. Dobro bi bilo, ako bi si dali ostriči lase, ker vas ovirajo pri dihanju, mu pravim. Prav začudeno me pogleda s svojimi udrtimi očesi; jaz pa vzdihnem med tem k Srcu Jezusovemu „ Vi ste jako čuden človek*, pravi bolnik. Gotovo, pravim jaz, prišel sem le zato k vam, da vam prinesem največjo srečo, mir srca in zagotovilo za večno življenje v nebesih. Polagoma se je jelo topiti srce bolnikovo; milost božja mu je pomogla. Prav skesano se je spovedal ter prejel sveto popotnico Ko sem mu podelil še sv. poslednje olje, napel je še enkrat svoje moči ter s solznimi očesi rekel: „0 kako srečen sem, nikdar se nisem čutil bolj veselega nego sedaj! Tisočera vam hvala!" Kmalu na to je izdihnil.
Judovsko vprašanje in sv. Tomaž. Marsikateri državnik si je že gotovo glavo belil razmišljujoč, kako bi se dalo rešiti judovsko vprašanje. Kako na kratko reši to zadevo sv. Tomaž! On pravi: „0d Boga k Bogu po Jezusu Kristusu, to je geslo krščanske družbe, in tega gesla ne morejo Judje podpisati Njihov smoter, njihovo teženje in njihova pota so popolnoma druga, nego kristjanov. Kaj je storiti ? Ali naj se pokončajo, pomore? Ne! Zadosti je, da nimajo v rokah kompasa in krmila ladije, ki ima peljati in voziti kristjane do njihovega smotra "
Eorist duhovnih redov. Kako koristni so v katoliški cerkvi redovi. kaže nam to, da je red sv. Benedikta dal od svojega obstanka cerkvi 43 papežev 200 kardinalov. 258 patrijarhov, 1600 nadškofov in 40.000 škofov. 25 cesarjev in kraljev je zapustilo svoj prestol ter stopilo v red sv. Benedikta. Red sv. Frančiška šteje 247 svetnikov, 1500 mučenikov, 5 papežev, 61 kardinalov, 4000 nadškofov in škofov. — Red sv. Dominika pa ima med svojimi udi 4 papeže. nad 80 kardinalov in 2600 škofov.
Slavni angleški kardinal Manning je sezidal 800 cerkva. 360 samostane v. 9 semenišč, 10 kolegijev. 10 bolnišnic, 12000 župnih šol.
Dobrotni darovi.
Zu »r. Detinstvo: ("last. g. Jožef Juvanec. kapelan Seno-žeSki. 7 gld. 88 kr — Č. g. Josip Kos. župnik na Selih pri Šumbregu, U gld. 50 kr. - Č. g Andrej Zaman, župnik v šmarjeti. 5 gld. — Č. g Mihael Bulovec. kapelan pri sv. Petru v Ljubljani, 18 gld. 9 kr. - Č. o. Benigen Snoj. katehet v Novem Mestu 26 gld 52 kr.
Za kruhe ur. Antona: Neimenovana 1 gld. — Neimenovan 1 gld. — Dva zakonska 50 kr.
Za gobove: Neimenovana 10. gld.
Odgovorni urednik Andrej Kalan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.