Št. 4.
V Gorici, dne 14. januvarja  1898.
Izliaja dvakrat na teden v štirih izdnnjili, iu sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. tiri popoldne, iti stane z gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred -po pošti prejemana a!i v (Jorici na dom posiljana:
Vse leto.......gM. C-—
pol leta........»   3-—
Četrt leta %......   ••>    K>0
Posamične številke stanejo G kr. 'Naročnino sprejetra upravniStvo v Gosposki ulici Srv ii v (jorici v <;Goriškp Tiskarni > _A^ Gajii-sček_y.sak dan od S. ure zjutraj do 0»> zvečer; ol> neTleljali 'y$\»l. «.i. do 12. ure. Xa naročila brez doposlanc naročitine; se ne oziramo.
„PltDIOItE('" izhaja neodvisno od <<SoLiv> trikrat mesečno in stan.- vs,- leto -Id.  lt>0.
bakarni   S.-h v
> in    Primon
• prodajata
isUi ulici; — v Trstu \ trgu della Casenna in Pipa
Sulski   uliri
.le 11,.
Teč^j XXVIII.
l v ulici 1'onh? dolla Fal.l.m.
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odpravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v IT. nadstr.
zadej. — Urednik sprcjcmljo stranko vsak dan od It.
do 12. uro predpoldne.
Dopisi naj so pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacijo in druge, reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npraviiišivu.
Neplačanih pisem ne sprcjcmljo no uredništvo ne upravnišrvo.                   ______
Oglas; in poslanice
so racunijo po petit-vi-stah, Ce tiskano 1-krat S kr., 2-kvat 7 kr.. :?-krat G kr. vsaka vrsta. Vf-ekrat po pogodbi. — \ cejt* črk«; po prostoru.
Naročnino in ojrlaso je plačati loco Gorica.
„Goriška Tiskarna" A. Gabrš'ek tiska in zalaga razen S,me- in .-Primorca > še »Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v Snopičih ohsežnili ,r> do (i pol terjam? vseletno t gld. SO kr. — Oglasi v .Slov. knjižnici 5 s,> racunijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni  urednik  in  izdajatelj  Fran  Strel v Gorici.
•>»> Bog- in narod! ««-
Gor. Tiskarna^ A. Gabršček (odgov. J. Krmpotie) tiska in zal.
Bodočnost Nemštva.
(f)alje).
Na vzhodu so razmere za nas clan-tlunos st! lako ugodne, i1a si ugodnejših ne moremo mislili. Rarbariške ruske države bi se nam bilo bati, ruskega naroda se nam bali ni Ireba. Naša sreča hoče, da so zapustili bogovi je-dini slovanski narod, ki za sedaj sam o sebi odločuje, to so Rusi, preden je nastal. Vsi potovale*! po Ruskem, vsi oni, ki se pečajo z narodnim gospodarstvom, so jednib mislij, da sedanji ruski rod daleč več ne dosega rodu pod carjema Aleksandrom I. ali Nikolajem I. Ta narod, ki ima nnjrodnvii-nejše zemlje, se bliža počasi lakoti. Letos n. pr. so imele staroruske pokrajine ¦-- kakor že prej veliko let ¦¦-slabo letino, dočim je zemlja obilno rodila v finskih, nemškoruskih in poljskih delili carsiva. Mislile li, da je lege. kriva le neusmiljena usoda, veler in vreme? Ne, kriv lega je Rus, ki gine v žganju, skoposli iu lenobi! Rližajo se časi. da uajrodovituejša zemlja poslane slepa. Trumoma silijo kmetje v ruska mestu, kjer muože najbolj zavrženo sodrgo. Redkokedaj se ruski krnel povspe d<i malomeščana. Sedanji ruski narod nima nikakoršue prihodnosti. Ta narod se je postaral, ne da bi bil m!ad  kedaj!
Kaj pa bode iz naslalib puščav na deželi, kedo Iva rja srednji slan v me-stib, to moč države? Počasi se naseljujejo tiennki kmetje v SI aro Ru-uj" iu si ustanavljajo gorka gnezda. To j«* dejstvo, s katerim že geografi rač»n,:" .. Da je srednji stan ruskih mest že s« .-.j nemški, ne morda čifutski •¦— nego pristno nemški, to že /.davno vemo. Reklo se mi je: < Odslej le od prebivalstva v Petrogradu in v Moskvi pro-palib 10.000 iz najvišjih stanov in poleg teh še sodrgo — pa imate dve čisto nemški mesti. Naša sreča je bila, da se je odpravilo vseučilišče v Jurjevem, ker je ukaželjnu baltiška mladina tega vseučilišča po slaronemški navadi uaj-zvestojše. seveda v ruskem zuiisiu, služila vladi.   Baltiška   mladina   sedaj   ne
hodi več poslušat pijanih ruskih profesorjev, ostaja doma — in ostaja nemška. 7t odpravo vseučilišča v Jurjevem je ruska država sama sebi izpodrezala vejo, na, kateri sedi. Ni mi treba posebej še navajali, da Nemec v Rusiji ostane zvest svojemu rodu. Tu se vrši nespremenljiv svetovno zgodovinski zakon. Nedvojbeno je Rusija naša, ako v zadnji uri ne dobi propadajoča Rusija zopet kakega Petra Velikega, ki bi skrbel le za razvoj ruskega naroda in mu posvetil vse svoje moči. Toda kakega drugega Petra Velikega Rusija ne dobi več. Naj se v Rusiji razvijajo reči, kakor se hočejo; kolikor dlje še traja sedanje razmerje, toliko slabejša bode Rusija in toliko močnejši bode njen nemški želodcev rak. Iu kedar Nemec nastopi pot proti vzhodu, tedaj gotovo propade velikan z Uničenimi nogami, ker mi smo nedvojbeno močnejši, kar je vsem znano. Večkrat se mi sanja, da hode v pozni bodočnosti nemški črno-bolo-rd eči mejni ko I s I al n a v rh u ucu 11 ra I a iu da bode Sannaliska ravnina, ki je sedaj domovina heraškim tolpam, dajala kruh neštevilnim milijonom nemških kmetov. To hi bile drzne sanje, ki se pa. lahko kedaj uresničijo, ako /ubranimo, kar pa zahranili moramo, to je, da se Avsho-Ogerska ne poslovani.
Zapadni Slovani, zlasti Čehi. so vse kaj drugega nego Rusi. Od nas Nemcev so se naučiti vsega onega, kar je pri nas najboljšo, i u so na isti stopinji kulture kol Nemci. V marsičem nas še prekosijo, oni so »<• '¦ varčni, potrebujejo manj. so bolj usli|, Ijivi od nas in veliko (rc.uojši, pred \sem pa je njihov narodni ponos močnejši od našega.
Cehi hočejo gospodarili v Avstriji, in po sedanjih razmerah sodeč jim go-spodslvo v Avstriji ne i/.podleli. Le ma-loobljudeui hribovski kraji na (Jorenjeni Avstrijskem, v Solnogradu, na Tirolskem iu Predarelskem so varni pred njimi; v drugih pokrajinah pa iu tudi v propadajoči Ogerski jim je pot odprla, v ^0 letih utegnejo dobili  oblast   v roke
PODLISTEK.
BEM-HU&
Roman ir časov Kristusovih.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK VVALI.ACE.
Poslov. Podravski.
PRVA KNJIGA.
V. S o m c it j  pri  vratih  Jafe.
V obzidju okoli Jeruzalema so se nahajala na zahodni strani \ etika hrastova vrata, imenovana bellrhemska, aH vratu Jafe. Tikoma za vrat mi se je nahajalo prostorno sejmišče. Za Časov kralja Salomona se je vršila tu živahna trgovina ; semkaj so hiteli kupci iz Egipta, Tira in Sidona.
Že je preteklo blizo tri tisoč let od lega, za Jeruzalem tako slovočega časa, a vendar šo sedaj najdeš lam vse, kar kdo potrebuje. Se sedaj, ko se to sejmišče napolni z ljudmi, si lahko predočiš, kakošno je moralo bili za taaov Heroda.
Po hebrejskem številenju so je vršilo v poprejšnjem oddelku opisano srečanje 2:>. dne tretjega letnega meseca, to je po naletu koledarju dne 25. grudna. A bilo je to drugo leto  193.  olimpijade, ali 747. od osnovanja
Rima, (17. leto življenja Heroda Velikega in .35. njegovega vladanja nad Judejo.
Po židovskem običaju se je začel dan s solnčnim všhodom: svil je naznačcval prvo njegovo uro. Ob tem času je bil somenj pri vratih Jafe najživahuejši. Ljudje so se dre-njali skozi obokan prodorna Irg in na ulice, držeče v mesto.
Iver se moramo v daljšem teku pripovedovanja seznanili s prebivalei in prišleci svetega uiesla, oglejmo si nekoliko to tolpo, ki se (trenja skozi  vrala.
Tu sloji osel. obložen z lečo, grahom in čebulo iz vrtov Galileje; njegov gospodar s hripavim glasom ponuja svoje blago. Človek ta ima na sebi dolgo, čez rame obešeno haljo iz neobeljenega pl;dna; na nogah ima opanke.
Nekoliko dalje kleči velblod, pregibajoč se pod težo fig, jabolk, grozdja in daieljev. Nekoliko žensk je prisedlo k zidu in hvalisaio v svojem narečju: »Med, sladki med !* Toda njihov klic je ginil v splošnem trušča; sicer pa so jih prehiteli navadno fanlatiiii z zagorelimi lici, drenjajoči se sredi tolpe s čehriči, obešenimi preko ram, kličoči: .Kupujte med, kupujte vino iz En-Gadi!*
Nič manj «iljivi niso bili tudi barantači s pliii; golobje, race, slavčki so povekšovali z grgotanjem, kvakanjom in peljem ta Irušč in
iu dunajski dvor na svojo stran. In kaj naj io pomeni? To bi bila na znotraj kiV|,ka. slovanska velesila, močna dovolj, da zadene smrtni udarec uemšlvu, katerega se uprav sedaj lako zelo boje. Nam sedaj naklonjeni dunajski dvor je v prvi vrsli habsburškega mišljenja in zalivalo od strani avstrijsko cesarsko hiše je izkusilo nemško ljudstvo več kol, dovolj. Osvele za Sadovo na Dunaju niso pozabili. Ko bi Čeh, sam svoj gospodar, v družbi s Francozi in Rusi nas kedaj premagal, tedaj ostanemo stisnjeni med Renom iu Labo. V Nemčiji imamo še zmirom dovolj Srbov (V/enden), Roijakov, Kasubov, Mazurov in čeških iu poljskih delavcev po mestih iu na kmetih, da bi s pomočjo Cehov posb\uuili pokrajine ob Lahi iu kraljevino saksonsko.
Toda:Se je z a padu i Slovan le neznatna muha na naši dlani, in I o muho zmečkamo lahko, t rcha u a m je le pesi  stisniti!
Zatorej mora Avstro-Ogersko poslali nemška država! Avstrijski Nemci se ne bojujejo le zase, bore se za celokupni nemški narod. Naša dolžnost je, da podpiramo svoje avstrijske brale za sedaj vsaj moralno.
Iu bila bode jedenkral ura, ko se bodo dovrševalo veliko d o I o K r i d e r i k a Veli k e g a in d e I o Ris m a r ko v o, ko se hod e mora I a habsburška, hiša i/lira na iz nemških ravnin, izgnana iz vrst«! nemških d r ž a v, i z h a c niti tudi iz nemškega naroda!..
Tako piše Nemec. Mi smo mu muhe na njegovi dlani! Sannaliska ravnina je že njegova! Nemška meja je vrhu Urala! S hišo Habsburško kar pometa! Velik želodec lačen želodec, a račun delale brez krčmarja! Io0 milijonov Slovanov ne spi ¦¦¦- nego bdi; in ni še izključeno, da ne bode s časoma brezmejno oholi Nemec, —   muha na ti lani slovanski!
(Konec).
šum. V tej tolpi, kakor da se zaveda moči svojega blaga, je korakal ponosno trgovec, prodajajoč zlalo in drago kamenje, oblečen v škrlatno ali modro tuniko, noseč na glavi velik, bel lurban; barantači z lepoličjcm, obleko ali drugimi potrebnimi in nepotrebnimi predmeti so suvali in odrivali svoje tekmece, priporočevajc svoje blago knpovahem. Osle, krave, ovne, okorne velblode, ognjene konje, vse domače živali, izvzeinši po postavi za-branjenih svinj, so se vozite lu ?em na somenj.
Za mestnimi vratmi ista prikazen, isto gibanje in dreuj, samo da še dokaj večji radi tesnega prodora. Takošna so bila za časov Heroda sejmišča pri vratih svetega  mesta.
Poiščimo si prostor pri vratih nad obrežjem slekajočih se potokov ler naprtimo pogled in posluh; nemara se nam posreči, razložiti posamezne postave v tem dren ju, ali sleali posamezne besede sredi hrušča in trušča.
Evo, ravnokar se bližala dva človeka, pripadajoča očividno   privilegovanemu   -lanu.
„Brrr, mrzlo je!" reče jedcu od nju, krepko vzrasel vitez z orožjem v roki in s čelado na glavi. „Kaj ne, da je mrzlo, Kaj? Za Plutona, jr.z tu zmrznem !"
»Čelado legijonov, ki so premagale Marka Anlonija, so bilo pokrile z debelo plastjo ga-
DOPISI.
Iz Ajdovščine, • (Shod g. dr. It. T ume). — 0. I. m. smo imeli lakaj shod, ki ga je bil sklical g. dr. Turna, naš deželni poslance in odbornik. Imenovani gnapod nnm je pojasnil v daljšem govoru razmero v deželnem zboru in odboru, o vipavski železnici, ohrlnijskih m gospodarskih zadrugah, Iz govora g. poslanca smo izprevideli, da so po svoji najboljši vesti marljivo trudi m blaginjo naše dežele, da pa pri sedanjih razmerah no more pokazali ugodnih vspohov svojega delovanja v deželnem zboru in odboru. — Našo deželne poslance ne loči hiuho Io, da zastopajo eni slovensko in drugi furlansko prebivalstvo naše dežele, ampak tudi različni Interesi slovenskega iu furlanskega delu pokno-žono gmfovine Goriške iu Gradiščunske. Gorica je po svoji legi in kupčiji odvisna sinim od slovenskega prebivalstva,' s Kuilunijo ni skoraj v nobeni zvezi, Glavno mesto s .slovenskim delom dežele plačuje okolo dvo tretjini davkov. To iu še mnogo dragega nam je povedal g. poslanec; ker pa on sam objavi svoj govor, kolikor spozna za potrebno, pro-idem k izjavi pri shodu navzočih učiteljev, ki so vročili g. dr. Turni, kateri je ludi ud e. kr. deželnega šolskega sveta, spomenico o šolstvu iu učiteljska na Goriškem. — Glavne misli spomenice so;
L*, decembra l. I. bode slavil Nj. V. naš presvetli cesar petdesetletnico svojega vladanja; za dve teli pa se bode slavila šlirislo-leluiea, odkar je prišla vsled dedinskih pogodb naša dežela pod Ilabsburžanc. Prav bi bilo, da bi se omenjeni slavnosti vršili s splošno koristnimi ustanovami, od katerih bi dohajal dobiček vsemu prebivalstvu. Pogoj vsakemu napredku pri poljedelstvu, obrtništvu in Irgovslvu je dobra šolska izomika v mladih letih. Brez te podjarmijo plujci naše poljedelstvo, trgovsko in obrtništvo ter postanejo naši gospodarji, a naši prvotni deželani njih hlapci. —¦ Pred vsem potrebujemo dobro urejenih ljudskih šol, če noče naša dežela ostali zadnja med zadnjimi. Naše šolske oblast uijc se sicer trudijo, da bi povzdignile ljudsko šolstvo na Goriškem na vedno višjo in višjo stopinjo. Vpeljale so med učiteljskimi skoraj vojaško disciplino, a one nimajo po-slavodajalne oblasti, ampak obstoječe postave
lijskega snega; oni so bili tačas privajeni mrazu", odvrne mu tovariš z ironiškim smehom, „toda ti, ubogi moj tovariš, se vračaš sedaj iz Egipta, in v tvojih žilah se pretaka ogenj te dežele".
Govore le besede sla prekoračila hrastov prag ler šla molče dalje; Orožje in težki koraki so takoj naiivvdi, da sla to rimska vojščaka.
Iz tolpe je zdirjal naprej suh, sključen žid v obleki bronaste barve; kodri razplctenih las so mu padali neredno na lice in pleča. Poloma so ga pozdravljali z glasnim smehom, bil je to n.;mreč — Nazarenee.
Ta sekta je zavrgla Mojzesove knjige in sprejela razne čudne obljube, med drugimi ludi lo, da si noče striči brade in las; torej so ludi njeni priznavalci, močno zanemarjeni, kar se tiče snage, bili predmet splošnemu posmehu.
Sedaj se prikaže pri Jafejskih vratih človek zalega, zagorelega lica. Beli plašč, bogato izšivan, mu visi preko ramen, pre-pasan okrog beder z zlatim pasom. Postava njegova je mirna, a smeh mu igra na ustnicah. Na prikazen te zale postave se tolpa nagloma stisne skupaj; iz tisočerih ust se razlegajo strastne psovke. (lomu to ? Ha, to je gotovo gobovec?   —   Ne,  ta  človek  je Samaritan.
in francoska severna Afrika. Središče vse ju- j trovske lesne trgovine je Aleksandri j a, I ki ima toli velikanske zaloge lesa, da bi jih na- I zvali lahko predmestje za se. Od tod se les pre- J vaza po vsem Jutrovskera. Les v Aleksandrijo j prihaja z Odese (ruski, sibirski in deloma gališki | les), Carigrada, Soluna, Reke, Trsta, Renetek | (in drugih laških mest), Ženove, Marseilla in | jako znaten del iz Švedske in Norveške.            J
Slovenski les bo prehajal brez dvojbe i in  brez izjeme   ves   Aleksandrijo, j p r e j i n  slej. Pota ima različna. Koroški les j gre večinoma mimo Beljaka, Pontebe in Vidma j v Benetke ali druga laška mesta,  in  se tam J ukrca na laške ladje na Jutrovo. Drugi del gre mimo Trsta ali pa Reke na Juirovo. In tretji povsem majhni del, gre po Dravi in Savi do Črnega morja in od tod na Jutrovo.                  |
Eako naš slovenski kmetle»prodajar sem_ J že začetkoma omenil; on je tako bogat, da celo j vrsto kupcev živi. Saj ima denarja več kot zadosti naš kmet, on si lahko privošči toliko raz-košnost! Predno se slovenski les definitivno na j Jutrovem posamezno proda, izbili so si razni j kupci že •/. vsega dobička v svoje žepe. (Dalje pride).
Dr. Karol Pesnik.
»Tesneje združenje11 Slovencev
na Goriškem.
V zadnji »S o C i" in „Primoren" smo omenjali nekak poziv „Prim. Lista" za »tesneje združenje* goriških Slovencev, ki naj bi se doseglo na občnem zboru „S 1 o g e" 20. t. m. — Namen sam bi bil lep, toda v »P. L." je bil nesreCno povit v neko bojevito obleko, ki je vzbudila takoj nezaupnost v vsakem čitalelju, ki ni vroč pristaš imenovanega lista. Kakor drugim, tako se je godilo tudi nam, zato ni čuda, ako nismo mogli povsem prezreti onega poziva v „P. L."
Po raznih glasovih, ki so nam došli od zadnjega petka, hočemo verjeti, da gospodje, ki so vziočili oni poziv, n im a jo bo j e-vitih namenov, marveč da žele le ko-nečnega sporazumljenja s sedanjim vodstvom v »Slogi", ne da bi nameravali udariti po tej ali oni osebi, ki jim je morda manj ljuba. V očigled take m u stremljenju si dovoljujemo danes nekoliko besed.
Vsakdo, ki pride v četrtek na občni zbor, pač ve, kak6 so se razvijale reči na Goriškem od l. 1889. naprej. Dne 2. avg. 1889. je prišla »S o č a" v sedanje roke, proste na vse strani, in od takrat lahko zazna-menujemo novo dobo v politiškem in narodnem življenju Slovencev na Goriškem. Nič domišljavosti, tako je! — Za tem prvim korakom je sledil drugi: zmaga v »Slogi" septembra meseca 1. 1890. Tretji korak: zmaga pri državnozborskih volitvah I. 1891. Četrti: popolna prenovilev deželnega zbora. — In kaj je storila »Sloga* od 1. 1890. na polju narodne izomike? Iz jed-nega otroškega vrtca in dveh ubornih razredov smo dobili: tri otroške vrte, deset razredov Ijucske šole, tri razrede deške in dva dekliške obrtne šole. Nad 11.000 gkl. je bilo stroškov za vse te zavode od zadnjega obč. zbora »Sloge", — Naše na-.rodno in politiško življenje se je poživilo, da smo začeli hitreje živeti z duhom časa, sicer bi nas prehiteli marsikateri dogodki in našli nas povsem nepripravljene. — V Gorici smo
šele začeli prav živeti^ Kdor je poznal Gorico prej ali danes, je kmalu več ne spozna. Posojilnica in trgovska zadruga sla zavoda, na kateri smo lahko ponosni i v malo letih bosta ta zavoda velikanski trdnjavi naši! Ali naj bo dosti tega naštevanja, kdor ima oči, ta pač sam vidi!
Zakaj pa omenjamo vse to? Zato, ker ves ta napredek je v neposredni zvozi s preobrato m, kateri smo uzročili v prvi vrsti mi od 2. avgusta 1889. naprej. Brez „Soče1' 1. 1889. v sedanjih rokah bi najbrže ne bilo veleč. g. dr. Gregorčiča ne v državnem ne v deželnem zboru, ne na čelu »Sloge", marveč bili bi ga duševno ubili, kakor so pesnika 45imona Gregorčiča^ Jn ostal bi bil semeniški profesor v Gorici. On je bil že na tej poli! Četa njegovih srditih nasprotnikov je bila tedaj še jako ločna, a kar je glavno: imela je vse vajeti v svojih rokah, katere jim je bilo treba šele iztrgati. — In, hvala Bogu, iztrgali smo jih, a pri tem delu smo bili na čelu in v sprednjih vrstah najsrditejših bojev —mli In pri vseh naslednjih bojih smo bili zopet mi na čelu vsemu gibanju. Zmaga je rodila zmago in od tega vse dobre posledice za naš narod! Dobili smo potem še visokor. g. grofa Goroninija, pozneje dr. Henrika Turno itd., ki sta za naš narod na Goriškem neprecenljivi pridobitvi... Brez preobrata 1. J 889. in poznejših uspehov bi tudi teh dveh gospodov ne imeli v svoji sredi,..
In kdo se ne spominja, kako velikanske boje smo doživeli od 1. 1889. naprej. Koliko hujskanja, koliko obrekovanja, koliko okrožnic, koliko podpisov se je zbiralo proti nam, koliko pridig po cerkvah, koliko pre« čudnih zahtev v spovedn-ah itd. itd.!! Nočemo niti misliti na vse, kar je bilo!
Ali sodimo hladnokrmo! Nekatere osebe, ki so stale vedno v ospredju vsega bojevanja, ki so nosile tukorekoč svojo kožo na trg, da jo je smel vsakdo o p! j u v a t i, te osebe so seveda dregnile ob marsikako sršenjo gnezdo, trčile so neposredno ob nasprotnike, spopadale se ž njimi, kakor se godi ob vsakem takem boju: o d i j u nr j e padal torej u a njo...
Toda danes se rado pozablja na t«, kako blagodejen je bit preobrat •- 1. 1889., ki nam je prinesel ves poznejši napredek, kateri sicer že skoro vsakdo odobrava in se ga veseli, toda o d i j u m na ne k a t e r e osebe ni izginil, zlasti še traja dalje mržnja proti „Soči" in „Primoretr* in še posebe proti — glavnem uredniku in lastniku teh listov, — ž njim se zdi nekaterim gospodom najtežja sprava. — Kdor pametno in trezno misli, poreče pač: Stali smo si nasproti kot p o 1 i t i š k i in ne osebni nasprotniki, ki smo skušali drug drugega podreti ! Danes pa polit, nasprotij več ni, crgo: tu je roka! — Mi opazujemo, da so do nas n e p r e m e n j e n a vsa stara j nasprotja. Ne vemo, ali je naročen na naš list le eden nasprotnikov iz minulih I bojev, dočim izhaja »P. L." v velikem delu ob podpori naših sobojevnikov, ki list naročajo in celo podpirajo ..., ker gre o njem glas, da se bori za katoliška načela, katerim „Soča" ne more posvečevati dovolj pozor-
I nosti   in   prostora,  ker   ima  drugih   poslov I odveč ID a, §ele to s  na  novo leto je J neki pristaš „P.L.,k v cerkvi ropo-I t a I p r o t i — „S o i rk l j           Kaj je bilo pa na nasprotni strani, kako
se je obnašat isti „P. L." še ob zadnjih vo-I litvah   in  do  najnovejšega  časa, čez to pogrnemo   plašč   krščanske  potrpežljivosti   in j prizanesijivosli.
I           Rečemo   pa   le   še   to-le:   Gospoda!
j „Soea%k ima svojo zgodovino, ki je globoko j ukoreninjena v narodu. Zlasti od I. 1889. si J je pridobila stališče, kstero so skušali zaman J omajati ysi možni mogočni streji..., katerih j naj tu pobliže niti ne označujemo! Vse je [bito 2,atnun, vsaka_ spletka je le pe !krepila I naše stališče! Ziitegadet bo zaman ti -.«* vsak f novi poskus ...
I           Kdor   torej   govori   o   „t e s n e j e m
j združenju1", mora računiti s temi nepo-
I bitnimi  dejstvi,   zlasti   mora   sprejeti in
pripoznati  ^Soči" (in   tudi  osebam za
j njo!)  tisto  mest o,  tisto   veljavo, tisto
j priznanje, katero  si je pridobila. Mi ne
moremo tolči sami sebe po zobeh danes —
po tolikih  uspešnih   borbah, niti odrekati se
j zvezam, katere smo si pridobili, toliko manj
j pa nasjevolja igrali ulogo lisice v brlogu,
I kateri se je   v hudi  stiski približal — j« ž!
Upamo, rtu nas vsakdo prav urne!
Mi smo za „t e s n e j e z d r n ž e n j eu, I toda  z uvaževanjem   vsega   razvitka  našega I narodnega življenja od I. 1889.  naprej   in z vrednim   pripoznanjem    pridobljenih   zaslug j vsakomur, torej tudi „S o č i", ne  pa da bi se   Iep6   reklo  danes,   1.   1898.   po   rojstvu Gospodovem:   <iD e r   M o h r  It a t   s e i n e S <: h u I d i g k e it    g e t h a n,    e r   k a n n g o h o n t*\ češ: zdaj te ne trebamo več, odslej si  bomo   lahko   pomagali   tudi s s p o-korjeuim   „Prim.   Listom1   v   znamenje miru   in  sprave,   — Skoraj  najivno je, go-I variti   take reči   na   tem   mestu,   v e u d a r J t a k e    misli    roje    po   n e k it t e r i h j glavah!
J           Sicer pa že imamo jako *t cs n o z d r u-
I že nje1'   na  Goriškem!   Izjemo   delajo  gospodje okoli ,,P. L." Ti gospodje naj se pridružijo „Slogik% saj vendar tudi oni zdaj priznavajo vodstvo veleč. g.   dr.  Ant. Gregorčiča,  pa bo   vse v redu. „Sloga4k jih I rada  sprejme v svoje  okrilje, saj   potrebuje novih delavnih močij   za   marsikako noobde-J lano njive, recimo uprav za   pameten krščanski socijalizom! — Mnogo bi se  sedalo storiti, ako bomo skupno delovali pod enim \v. istim vodstvom! Saj smo prav mi v prejšnjih letih Cesto obžalovali, da moramo  tratiti to-I liko Časa in močij za domači boj, dočim moramo zanemarjati marsikaj, kar bi lahko storili  v   M«-m  času za  blagor našega naroda. Delajmo   torej   skupno,   saj   dela  je   dovolj | za v?o!
Konečno si še dovoljujemo opazko, da občni zbor „SIoge" ni prava prilika za tako daleč segajoče razgovore, marveč izjavili se more v slovesni obliki le želja in m i s o I o tem „t e s n e j e m z d r u ž e n j u", vse drugo pa se mora dognati v zasebnih dogovorih, kajti javno nikakor ne gre razpravljali raznih podrobnostij___
DOPISI.
Iz Renč. — Naš nevmorno delavni deželni poslanec in odbornik gospod dr. Turna je blagovolil tudi v Renčali prirediti javen shod z jako podučljivi h predavanjem, za katero mu bodo vedno bolj zavedni Renčanje iskreno hvaležni. Dne 6. t. m. popoludne se je pripeljal gosp, poslanec v spremstvu uradnega vodje trgovske zadruge gosp. Sajovico. Gosp. župan ju jo sprejel, ter ju peljal v župnišče, kjer se je imel vršiti shod. (Žalibog, da nimamo še sedaj primerne dvorane za enake slučaje, toda kmalu se rešimo te neprijetnosti, ker se snuje obširnejša dvorana za tukajšnjo »Čitalnico").
Točno ob 3., ko se je nabralo v prostorni veži gosp. župnika precejšno število ljudij, olvori gospod doktor napovedani shod, kateremu predsednikom ji; bil izvoljen soglasno gosp. župnik. Po kratkem pozdravu da predsednik besedo gosp. poslancu. Slednji nam najprej ob kratkem razloži pravila »vipavske železnice", ovrže dvom mnogih, da bi se železnica zidala, zatrjujoč, da je že vse v redu, da je spravljenih onih 50.000 gld. od zasebnikov in občin, da manjka le še politični ogled, kateri se ima pa v kratkem vršili, in hitro na to se začne graditi železnica. Povedal je nam tudi, da bodo imeli pri železnici glavni vpliv koneesijonarji, slov. občine in zasebniki, in da črta se ne bo imenovala »Gorz-IIaidensehaft" niti ,Gorizia-Ai-dussina" marveč ,Vipavska železnica", (Živahno odobrovanjc).
Kdor ima vpliv pri železnici, naj skrbi, da bode ludi na posameznih postajah vse v redu, da se ne bodo šopirili na slovenskih tleh laški ali nemški napisi!
Gospod poslanec je omenil, da je pod-vzelje v slovenskih rokah, tedaj bi bilo dobro, ako bi imeli pri železnici domačini zaslužka, posebno zidarji, katerih je v Renčali nad 500; in v ta namen naj bi se osnovala v Renčali zidarska zadruga, katera bi prevzela najprej zidanje pri vipavski železnici, poleni pa tudi druga dela, katere namen bi bil ludi, da bi ne hlapčevali naši zidarji še vedno tujcem, večinoma Lahom, po celem svetu bodisi v Rosni-IIereegovini, bodisi v Ljubljani, ampak tla bi bili sami svoji, da br jo-mali združeni večja dela na svojo roku in da bi imeli dobiček sami, ne pa italijanski palirji. K temu naj bi pripomogla zidarska zadruga. Res krasne, izborite misli! Rog daj, da se vresuičijo!
Nadalje nam je priporočat gosp. poslanec trgov.-ko-obrtno zadrugo, katere naj bi se poprijeti, razložil je nam nje namen, in tudi povedal, kako se lahko vplačuje zunaj Gorice, zunaj Primorskega — kar je posebno za naše zidarje pripravno. Da bi imeli Renčanje lepšo priliko za vlaganje v i.meujeiiti zadrugo, se je dalo poverjeništvo za Renče g. nadučitelju B.ijeu, tako je pot do Gorice prihranjen, in na ta način imamo, rekel bi. Zadrugo doma.
Slednjič nam je govoril gospod doktor o zavarovalnici za gmej:> živino. Misel za osnutje te zavarovalnice je že prodrla med ljudstvom, in na delo pridemo koj, ko pridejo  potrjena pravila  zu   tuk.  hranilnico  in
niti odličen. Bila je to čveterooglata stavba z jednim nadstropjem, sezidana iz klesanega kamenja, z ravno streho brez oken ter /. samo jednim! vratni; od vzhodne strani. Gesta je držala uprav mimo praga in prah je na debelo pokrival njegove podboje.
S kamenjem zagrajen vrt na severno-vzhodni strani se je raztezal na nekoliko laktov daljave po griču do kvišku štrleče apnenaste skale ter služil za varno zavetje živalim, kar je tudi popotnikom najbolj ugajalo. V Betlehemu je bil samo jeden šejk, torej ludi le jeden »khan*.
Jožef, dasiravno rojen v mestu, ni imel radi dolge odsotnosti tam mnogo znancev, torej ludi ni mogel računali na njih gostoljubje. Vrhu tega je bila tudi počasnost rimske gosposke splošno znana in lahko da vtegne trajati ceh mesce, predno bo razpisano popisovanje končano, čemu torej bili svojim znancem tako dolgo v nadlego ? Bil je torej odkazan na lo prenočišče, in pri pogledu v.a toliko popotnikov, tjekaj hilečih, so je Jožefu srce čimdalje bolj stiskalo od bojazni, da nemara ne najde tam več prostora. Radi tega je tudi hitel kolikor le mogoče ter čimdalje bolj priganjal osla. Ko se je približal fc I vratom, je opazil, da se je njegova bojazen | uresničila, prenočišče je bilo polno. I                          (Dalje pride).
mimo jezera Gihon ter potovala naprej poleg vodovoda Salomonovega do mesta, ki se imenuje sedaj grič Zlobnega Sveta. Tu seje odprla pred njima dolina Sefajm.
Solnce je zalivalo s svojimi žarki skalnato okolico, bogato xu-. zgodovinskih spomenikih. Radi vročine je Marija, hčerka Joahima, popolnoma dvignila zavoj, ki je pokrival njeno mično lice.
Jožef je začel pripovedovati, kako je David tu nenadoma napadel tabor Filistejcev. Pravil je z resnim, toda mirnim glasom. Ženska ga je sicer poslušala, mislila pa je vse kaj drugega.
Ni imela več nego petnajst let. Njeno lice, glas in sploh vse obnašanje je kazalo, da je postala pred kratkim iz deklice žena. Lice je, imela nekoliko podolgasto, črte na njem pravilne, polt bledo, oči velike, modre, obrobljene z dolgimi trepalnicami; njeni jasni lasje so se ji vsipavali, kakor je bilo pri židih navada, na ramena. K tej mičnosti črt in postave pa se je družila še druga, ki je ni moči izraziti z besedami. Raz obraz se ji'je čitala neomadeževana čistost duše, bivajoče pogosteje v krajinah nadzemeljskih, nego v tej dolini solz. Večkrat je dvignila svoje oči k nebesom, pri čemur so se ji premikale ustnice v tihi molitvi.
Jožef, obširno pripovedujoč znane do-
godbe, jo je zdaj pa zdaj pogledal, in pri nebeškem siju, ki je odseval od tega bilja, je končno pozabil na svoj predmet ter molče šel dalje.
Tako sta prekoračila prostorno ravan ter dospela naposled na grič Mar-E.lias. Pred njima, na oni strani doline, je ležal Betlehem. Tu sta si nekoliko počila ter se spnstifa v dolino, k cilju svojega potovanja. Čim bolj sla se mu bližala, tem več sla srečala ljudij, namenjenih ludi tjekaj, in Jožefa je jelo že skrbeti, če mar najde zavetišče, kjer bi si mogla počiti sladka Marija po težavnem potovanju.
Naposled  sta  se ustavila  pred vratmi gostilnice, stoječe pri vhodu v mesto. VIL Votlina v Betlehemu.
Da Čitatelju pojasnimo to, kar se je našima popotnikoma tu pripetilo, treba je omeniti, da so se gostilnice na vzhodu dokaj razločevale od onih, ki jih nahajamo na zahodu (n. pr. v Evropi). Gostilnica vjutrovih deželah, imenovann «khan", je bila prav za prav velika ograja, obkrožena z visokim zi-| dom,^večkrat celo brez hiše in strehe. Prostor za nje se je izbral navadno v senci dreves, ali vsaj blizo studenca.
V taki gostilnici je naše! prenočišče | Jakob, potujoč po svojo ženo v Padam-Aram;
takošne se nahajajo še dandanašnji v puščavi. Samo one, ki so stale ob cestah, držečih v velika mesta, kakor v Jeruzalem ali Aleksandrijo, so se po stavbi odlikovale od drugih.
Vsak »khan" je pripadal šejku doličnega okraja; iz njega, kot iz glavnega svojega bivališča, je vladal on svoje pokolenje.
V obče pa te gostilnice niso bile namenjene za prenočišča popotnikov: lože si jih smatral za sejmišča, mešetarišča ali tabore. Pogosteje so prihajali semkaj trgovci in rokodelci za dobičkom, nego popotniki iskat prenočišča. Sredi tega obzidja se je vršila vse leto barantija; kupovalo in prodajalo se je tu kakor na sejmu.
Samo stražnik, postavljen pri vratih, je pričal, da »khan« ni javna zgradba, marveč da ima lastnika. Popotnik ga vendar nikdar ni videl, lahko je bival tukaj, dokler je bolel, lahko odšel, kedar se mu je zljubilo, ne da bi moral poprej poravnati svoj račun: čisto vodo in zavetišče pod milim nebom je imel zastonj, hrano je moral imeti s seboj, ali kupovati st jo od prekupnlkov.
Sredi popotnikov, semkaj dospevših, je navadno vladala sloga. V sinagogah je zavladal I včasih nemir, toda v »khanu" nikdar.
»Khan* v Bt ..hemu, p* ."»d katerim se I je ustavil Jožef s soprogo  .    bil ni preprost,
posojilnico, katera so bila odposlana v potr- i jenje že pred tremi meseci.-
S tem je zaključil gosp. dr. Turna svoje predavanje Imjajoče nad t'/o uro. Na to se mu je znhv«lil gosp. predsednik 2a dobre in koristne nauke našemu ljudstvu posebno zidarjem, je izrekel nado, da bi današnje predavanje obrodilo oiilen koristen sad, ter s pozivom na zborovale?, naj se zakliče našemu vrlemu poslancu^ trikratni- živio, je„ zaključi} zborovanje.
Iz Itoeiujii. — Odbor bralnega in pevskega društva se je sestavil lako-le: pred-* sednik č. g. kurot I. Jarec. podpredsednik g. And. Slrrgar. tajnik g. Leop. Pavlin, blagajnik {'. g. kaplan Edv. M»"žnarši<\ pt-vovodjtv g. I. L^bau, odbornika gg. Andrej Dugar in Anton  lpawe.
Drušlvo šleje nad 70 udov in ima lepo bralno sobo. v katero pridno pribijajo možaki in mladeniči ter z z.initii.iniein prebirajo di.-sle časnike. Kaj pridno se p.i tudi vadijo možki in d.-hl'ta v cerkvenem in narodnem pclju pod vodstvom vrleg.i pevuvodje Janeza L«'bana. V-.a č.i4jim! Lr> tako naprej in tudi hlnvemvm z.i-ije kcd.ij  boljša priliodnu>l!
Iz Komun, l:J. j.iuuvaria, — flo-pod upMliuiv ! .Moj dopi>> z dne k t. ni. s(e n„-paciio iiuifii in uckoje vr>le napačno popravili. \'\<M sem Vam. d.i preje, t. j. ito novega leta, je pri u,is odliajala poila ob 0. uri zjutraj in prib.ij.ii.i ob 11. z;ulr.r. Prihajala in odbajala je ledaj samo enkrat na dan. Po novem letu pa odhaja m prihaja (lv.itvi':.t na dan in Mfer zjutraj, kakor je /gora: o ininin, in popoldne pa odhaja o h ;:. uri popoldne in prihaja ob 7. uri /.večer. I/, vsega je tedaj jasno, da po-l.i pri iiiii niliiiijii v Nabrezino zjulr.ij ob »i. uri in popoldne uli :t. uri; prihaja pa z infra.i ob 11, in zvečer ob 7. uri. Toliko, g. urednik, v poja.-niln, Ker ste >iabo tolmači! moj zadnji dopis in kvallji\o  popravil  njega  v>ebino.
Dos t a vek u red ui s t v a : (J. dopisnik je nas hudo pii.jel. Izja\Ijamo, da dopi~a kar nič pismu popravili, ie -t,mu je u-';!.i jedua »¦•to iHa, Opro-lite Imej!
Domače in razne novice.
Osebne ve.sti. OdveluUki i/.pit je j>oto/il Z odlik" dne H. 1. m. g. dr. Krnu T o m i n •¦: (> k. Mi d,m pa je bil brat njegov g. Josip T o m i u < e k, gumi. učitelj v Kranju, pmmovir.ui doklor.em modro^lovja.
(.'. Ivan Milan Hribar, i\ kr. avr-kiil-laut pii deželnem *odiif u v Ljubljani, je bi! lo. 1. m. pnmiovan doktorjem prava ni \>ciičiIim-ii v lli-iidrit. »'Ii.-titatuo!
Društvo ,Sloirau bo imelo v č.-lili-k !>('. j. m. (.b II. pi.dp. redni let ni občni zbor v prostorih ,(Minske (\:lu\. liiee*. „l\ L." je opo/a.-i.il svo> Ludi s po-setmo vtieie.o. Z ozimni ti.i njegov«' besede opozarjamo ua d.mašu.i <tanek .Tesneje •/.dru/.en.je-. (Jo-pndje naj si članek dva-kr.it pivčitajo. da bodo prav timi-ii sedanji ]io!o/aj, No\ih razdorov najbrže nikdo ne zeli. nu pa Imh Ue: (u bi pa bil kakotšeti-koii r.i/dur upri/orjeu. boiito /e zuaii nakupiti  in   ^(»vor.li.   kakor   smo   znali    v>e!ej
tlu^e-!   —   Vit    V^rdli     .P.     ]..'     Oi.,)/..r...lll.»
tudi mi lu ta občni /.bor. pa v namer,. ,ia bciin zlMirov.ilri n.n/..>.:. ko bo odbor po-l.c„'.d račun o svie.-iu deiov.m.'u. Odbor v s\o s celoti ie >oiidi. ren, vedno ;e vladala v njem popolna edinost, in odbor tudi >e ne boj >.t\ne sodte1 ne javnega !a'goVora o svo.em delovanju.
Odbor .e imel v.Vraj {.opoldne zadnjo sejo pu'd clič. zborom; Sr.i.al.i je tri ure. - Prav iepu ;e ided.di !..prT sio^imsl >--da-i'-*ga odbora. V takch odnosa,ih pač more tit^-zati   driitv«   uspihe.   kakoriue    vidimo
Ali .smo   res   „M'rtW"  v deželi J!
»>.i e. kr. gi.ivue davkiii-i-e v »Joriri je prejel .l.iknb Coitnik v t;rPMN SL ISO laiki lilači.ni Kiiog (orditi" di pagan.ento) za zne-s -k u''d. :: I".")!». ker je kupil neko posc-tvo. laU-M) ,;e gnal., do dra/.be ,(,'ori-ka ljudska I';ii|', i':n;r.i". — Krnel Hodnik ni razumel s';-v-da uiti črkieo in je priletel takoj v <hi-»ito k odvetniku, tla mu je razlohnačil i-: -ord:ti.- di pagamento".
T,.ko se ravna z nami .Slovenci! Ta ?e bodo čudili, zakaj smo ne;evuijui <io skrajne mere I — (Jlavua davkarija seveda doli takoj izuuvor. zakai je i?d;da l.tski :')rdiue di pa-ameuto-. sodišče ga tudi dobi in tako — »pagra ščavo"!
. »Trtrovsko-obrtini zaclrusra*.— Opo-zarjauto tui uradni oglas o prvem občnenr zboru tega prekorismega druživa. Kdor more, naj se iega zbora udeleži, ker bo treba spremeniti neke iloločbe v pravilih. Za sklepčnost bo ireba nad 300 članov! Zato naj pride vsakdo, kdor le more! -
Delovanje lo zadruge je izvrstno že v zaMku. Ako pojde tako naprej, bo imel prvi odsek do 2000 deležev! In že prvi odsek bi prvo leto poplačal vse ustanovne stroške, ves inventar in še bi ostalo nekaj slotakov! Takega začetka ni imela kmalu kaka zadruga! — Naprej! , Kaj bo z deželnim zborom? — Toga ni še mogoče  povedati!  Pogajanja   niso  še
končana. Zdaj je na obeh klubih vrsta, da se izrečeta. — Vemo le toliko, da na laški strani se je že toliko hujskalo proti Slovencem, da bo sploh težko, nadaljevati skupno delo v blagor dežele! — Kar so nagromadili Lahi v svojih izjavah proti slovenskim poslancem, to presega vse meje!
II. koncert žensko podružnice sv. Cirila in Metoda soje-vršil v soboto večer v dvorani „Goriške Čitalnice" po sporedu, kateri smo priobčili v zadnjem^ .Primorcu''. iJdeležba je bila prav številna, da je znašala Vstopnina tudi ob 1liižUnitPWmih še vedno nad 220 gld. Videli srno i udi mnogo rodbin iz okolice, kakor Iv I a n č i č e v o iz Podgore, Lok a r j e v o iz Mirna, celo vso rodol.ubuo obitelj T o r o š e v o iz Medane oziroma iz Kormina itd., dalje rodoljube iz Kanala, Sv. Lucije in Tolmina, .iz Bi. Petra. Prvnčiue in Dornberga. — V tem pogledu vsa časi našemu občinstvu!
Vojaška godba je izvršila svojo nalogo v polni meri, <vir.il.-i je sedem točk, ki so i/zvah> vsakikral viharno odobravanje. Posebno hvalo je žel prvi goslist v Svedsenovi romanci za solo-gosli. — pri tej priliki st dovoljujemo tnalo opazko naši mladeži: Vojaška godba praviloma ne ponavlja ločk; toliko manj pa se odlikovanec o pelo v an o zahvaljuje. Zategadel treba v tem zmislu tudi umerili izraze pohvale od strani' občinstva. Hrupno in dolgolraj.-.o ploskanje itd. torej s.i ua mestu, zlasti ne pri takem konceilu, kakoršen je bi! v sobolo.
Mešani pev>ki zbor pod vodstvom g. Ivana M e r c i n a je pel dvoje obsežnih skladb: Kdrsler.jev ,Vcnec. Vodnikovih i n n a n ; e x a i z 1 o ž enih pes m i j" ter Nedvedov ..N a z a j v p I a n i n s k i r a j"; oba je spremljala vojaška godba. • Zbora sta se pela mojMcrski dovršeno; vsi glasovi so izbrani. uyla,eni, prijetno doneči, skladbi pa >da bili naučeni /. veliko pozoruo.-djo in strokovnjaškini razumom. I »asi sla skladbi obširni, vendar je moral zbor ponavljali pre» ki. sni „Nn/.iij!" Odlična zalivala požrtvovalnem pevovodji, pa tudi gg.čiiam pevkam in gg. pevcem. Ko smo sltaili ta zbora, rekli smo vsi: Evo, kaj premoremo Slovenci v (ionci, ako le hočemo!
Pre.Mava ,M i k I o v e Zale" v osmih živili podobah je bila nekaj čarobnega, nekaj izvirmva. in občiu-lvo je bilo od podobe do podobe vdiin bolj navduš.-no in in-slrpno v pričakovanju novih prizorov. Žive podobe so bile te-le: 1. podoba: Mirko se/aroči z Zalo. II. podoba: Mirko, odhajajoč v boj proli Turkom, se poslavlja od Zale. |||. podoba: Zala in Almira po noči na robu prepada. IV. podoba: Mirko in tnvarši ujeli v turškem taboru. V. podoba: Oče Serajnik v jami s svojimi varovanci moii za Mirka. VI. podoba: Almira i/.da Z-do turškemu poveljniku. Vil. po-: dolu: Zala, vrnivša se iz turške sužnnsii, se prikaže ua Mirkovem žeiiilov.,uju. Vili. podoba : Mirko .-pozna Zalo, ki odviže zgornjo turško haljo, jo objame in poljublja, /si svatje jo radostni.- pozdravljajo, Almira pa >i v obupu puli venec, in lase z glave.
Vsaka podoba se je pokazala petkrat. Izvirnim podobam so poskrbele dame tudi primerne izvii ne kostume koroških .Slovencev in Turkov, llazvr.-ditev posamičnih oseb, iz-razc.vilo-d na obrazu in v Moji, vse je bilo tako dovršeno^ kakor more pogodili le umetnik. In res je uprizorila vse te podobe preblagorodna go>pa predsednici Avgusta S a n le I, ki je sama čislana umetnica v slikarstvu in risarsko.          Posebno srečno je izbral.i glavne osebe zi Zalo, Al mir o in M i r k a, ki so dovršeno izrazili dušno polo-ženje v posamičnih podobah: presenečenje, radost, zle slutnje, slr.di. obup, stoično mirnost v očigled .smrtne nevarnosti itd. V obče pa so bile vse osebe na svojem mestu, vse od prve do zadnje so izpolnile svojo nalogo. Hvala v.-cm, hvala posebno našim narodnim damam, posebno še gm predsednici, ki so nam preskrbele lako izreden dušni užitek. Ta koncert bi bil v čast vsakemu večjemu mestu in ne le v ,(Ioriški Čitalnici", kjer se je bojevati s tolikimi ucprilikaini vsled primitivnosti odra. — Hvala vsem, ki so pripomogli kakorkoli, d.i se je lako sijajno izvršil tudi ta drugi koncert naše vrle ženske podružnice družbe .-v. Cirila in Metoda! Hvala, hvala!
Lepi dnevi. — Po obilici deževnih duij smo dobili prav lepo vreme. Toplo je in po vsej okolici Gorice se oživlja narava, lb.znovrslne rožice kažejo svoje glavice izpod mahu ali li-tja.
,,Lei;a Saziouale.*'. — Naši Lahi se prav pridno gibi.ejo, da bi pridobili „Legi* kolikor im.goče veliko denarnih sredstev. Za letošn.ii predpusl je napovedanih premnogo veselic njej na korist. Pojdimo po d o s e-d a n j e m z g 1 e d u in dobro boc'<». Prihodnjič podamo račun »Sloginih" zavodov do konca 1, !8'.»7., iz katerega bo jasna velika požrtvovalnost goriških Slovencev. Po laki poti naprej!
fradno beračenje v popolnih uni-formali je mogoče menila samo še pri nas v .Gorici. Na novega leta dan in še šest d ni j potem do vključno sv. treh Kraljev ne velja prepoved beračenja od hiše do hiše za uniformirane osebe mestnega magistrata Goriškega. Ko je svoječasno bolna vdova Ja-voršek prosila na mestnem uradu, da bi se ji potrdilo, da je res v skrajni stiski in da sme pod roko pri znanih usmiljenih obileljih prositi podpore, takrat jej je bilo tn zabra-njeno v. razlogom, da je beračenje prepo-
vedano.. A na dan novega leta in v nedeljo 2. jahuarija ni bilo zabranjeno uradno beračenje uradnim osebam v popolnih uradnih uniformah. To uradno beračenje — izsiljevanje in izsesavanje — v uniformah se'je začelo novega leta dan na vse zgodaj. Dež je neprestano bil, toda !6 naših uniformovanih magislratovcev ni strašilo. Vstrajno, kakor bi šlo za življenje ali smrt. so si podajali kljuko za kljuko in delili prisilno priberačeni denar javno na cesti. „Vse, kar lajze inu gre" pod Venutijevim komando je bilo ta dva dni na nogah. Pobirali so novoletni darek deputacije ognjegaseev, cestnih pometačev, prižigalcev lučij, ponočnih varuhov itd. itd. itd. in celo slavna (po moji sodbi popolnoma nepotrebna) mestna policija je voščila srečno in veselo novo leto nič kaj posebno srečnim in veselim hišnim gospodarjem. Saj jim privoščimo v urrdnili uniformah uradno priberačene neuradne novce, le to bi radi videli, da bi ti Veuutijevi novoletni berači prizanašali Slovencem z laško tiskanimi voščili, in da bi beračili v prihodnje le pri Lahih. Slišali smo, da je tem zastopnikom mestne oblasti goriške tudi slovenski groš bil dobro došel in da so ti ljudje v gotovih hišah ludi dobro slovensko znali. - Revčki so bili mokri do kože od zunaj - od znolraj pa so se „po-fajhlali"  na cilju svojega romanja.
Ljubi gospod župan Veimti'! Da soboto uradno beračenje nove-a l.-ia dan še dosloj-neje vršilo nego do sedaj, bi Vam priporočali, da v prihodnjo, —¦ če' bodele še živi in zdravi — tudi Vi zadenele bisugo in daste svojim ljudem .alirekcijon", da se ne bodo po dvakrat ali celo trikrat zaletavali v jedno in ravno isto hišo. Če bode sedaj leto tako deževalo, kakor leios. bi bilo priporočali, da ne bi hodile cele deputacije beračil, ker je dovolj, če je jeden do kože moker. Iveditr bode danes ali julri kaka politična pravda in bode pričevanje uradnih oseb le .sorte" ua vrsti, navedemo hišne šlevilke, kje da se je Bvon Amshvegen"  beračilo.
Slovenski dijaki v tiorlel imajo pouk v plesu v dvorani ..Slovenske Čitalnico" vsak 'Diek in sobolo. Prvi pouk začne danes. Za-/:el,ek ob 5. uri /.v. K temu pouku so uljudno vabljene gospice iz slovenskih krogov v Gorici. V plesu bode poučeval Učilolj g, M«-r ega.
Voz dlnamila. - Govori se, da nekdo je pripeljal z Ogerskega čez Kranjsko do Staregasela pri Kobaridu voz raznih zabojev. Ta.m jih je razložil, konje pa je šel prodajal na Laško. - Otroci so nekaj tolkli po zabojih, ki so čudno odmevali; ljudje (?) so jeden odprli in našli •— poln d i na m i ta. Tudi drugi zaboji so bili polni diuamila. — O vsej reči se vrši sodna preiskava. — Prosimo bolj natančnega poročila.
, i Kolesarsko društvo „(j!or!ca" vabi uljudno na dan '?:.). januarja 1S9S ob 8. uri zvečer v duišlveuo sobo „Tri krone" k reikiL-mu občnemu zboru na podlagi §. «J društvenih pravil. Zdravo! Predsednišlvo »Kolesarskega društva Gorica".
Zahvala. — (Soriška ženska podružnica sv. C. in M. šteje si v dolžnost, izreči v novic uajiskrenejšo zahvalj vsem čuslitim damam in gospodom, kateri so z blagohotnim sodelovanjem omogočili ponavljanje koncerta 15. dne I. m. in lako pripomogli do novega gmotnega uspeha v prid našim šolskim po-Irebam. V Gorici,  Hi. jan. LS!)7. Načelništvo.
Iz naše Sibirije smo dobili '?, šopke svežih cvetic v pismu, ki slove: Pole, 10. jan. 1S'.IS. Slavno uredništvo! Kaj vi Vipavci! Ilvalisale se, da vam trobeutice cveto, i lo pri kopnem vremenu! Holčanom pa cveto Irobenlice in leloh pri XI c(n snežne odeje — to je gotovo večje čudo. Evo, gosp. urednik!
Kako dosežem« najlepšo žetev. — Pod tem naslovom priobčuje g. M. Ivan-čič, pristav dež. kmet. šole v »Gospodarskem Listu" zanimivo razpravo, na katero naše kmetovalce posebno opozarjamo. — Glej prilogo.
Ostala Slovenija.
Tržaška skupina „ZaI«gc** je imela v • minulem letu l U.000 gld. dohodkov. Na jedni strani Jegu", na drugi »Schulverein", ki oba,dobivata zoper nas pomoč ludi izven Avstrije! Da se rešimo narodne smrti in da se ubranimo sovražnikov, treba, da se zaveda in da stori vsak Slovenec svojo dolžnost. Podpirajino našo družbo sv. Cirila in Metoda!
V Ljubljani so dobili sedaj nove dvojezične ulične in hišne table; kedaj bodo nam privoščili naši magistra lovci dvojezične table?
Nesreča ua železnici. — Dne 13. t. m. sta trčila skupaj dva tovorna vlaka na progi Miškolc-Fulek ogerskih državnih železnic. Ubiti so 3 kurilci, težko ranjeni 4 drugi uslužbenci; 3 lokomotive in 22 voz je razbitih, proga pa močno poškodovana.
Potres. — Iz Gradaca v gornjem Pri-morju piše prijatelj našega lista:
Nu sv, Silvestra zvečer ob G. uri 20 min. je bil tu s počelka lahek in valovit potres, pozneje pa nam je streslo hišo lako, da je v sobah belilo odpadlo in je zvonec zazvonil. Zelo smo se bili prestrašili. Trajal je potres do štiri sekunde. Dne 7. t. m. okolu 6. ure zvečer se je cul zopet lahek sunek.
Koroško. — Občinske volitve na Koroškem so izpadle za Slovence skoraj na celi črti nepovoljno. Koroški Slovenci bijejo smrtni
boj. Pritisk od nemške in nemškutarske strani je nepopisen. Najhujše za Koroške Slovence je pač Jo, da nimajo kar. nič narodne posvetne inteligence. Najhujši sovražnik koroškim Slovencem, ,Bauernbund". je začel izdajati »Kmetski List", da bi laglje slepil slovenskega kmeta — volk v ovčji koži.
Zadnji ,Mir" piše: flKedaj se vendar otresete, slovenski kmetje, zaspanosti in politične lenobe, kedaj vas prešine malo narodnega ponosa, da ne bodete hlapčevali drugim, marveč postali sami svoji gospodarji?" Lepe besede! — Toda: Ko dobite kakega posvetnega moža, delavca na narodnem polju, ga duševno umorile z ostudnimi napadi v „Slcveneu!"
Razgled po svetu.
V češkem deželnem zboru silno vre. Vsa spravljivost, katero so kazali češki poslanci, da bi omogočili zasedanje deželnega zbora, nič ni pomagala. Že pri razpravi, glede oprostitve osebne dohodarine dne 12. t. in, se je pokazalo nasprotje mej Nemci in Čehi. Poslanec Iro, kateri jo bil svojeas primoran zapustili poslansko zbornico' na Dunaju, je izjavil, da je Nemcem težko so udeleževati razprav, dokler se ne prekličejo jezikovno, naredbe. Ko je začel potem princ L o h k o v i c utemeljevali .predlog o jezikovnem zakonu, so zagnali Nemci velik hrup in začeli razgrajati. Wolf jo kričal, da ne razume češkega jezika in da mora princ nemški govorili. Lobkovic se je ndul in Nemcem ua ljubo nemški nadaljeval, kar je zopet obudilo na češki strani ogorčenje, tako, da je zapustilo dvorano mnogo čeških poslancev. Nemci se branijo vstopili v od- . sok, kateri naj bi izdelal' jezikovni zakon, trdeči, da se mora rešili jezikovno vprašanje lo v državnem 'zboru, Očividno je, to kažejo tudi vsi drugi deželni zbori nemških pokrajin, da Nemcem ni za spravo, oni hočejo nemški državni jezik in nemško Avstrijo. Ze so ludi sklenili nemški poslanci, da bodo brezobzirno nadaljevali  zapričelo   opozicijo.
JtoJtolnl zbor štajerski je miel line 10, i. m. svojo drugo sejo, Na dnevnem redu jo bil tudi predlog o zakonskem načrtu, pod katerimi pogoji izgubi poslanec svoj mandat. Ta predlog je v prvi vrli naperjen zoper Slovence za slučaj, ako hi U hoteli osla vil i zbornico in se ne več udeleževali sej. Vsekakor volu nemška večina deželnega zbora zopclno nevihto ler m namerava s tako prisiljeno naredim vzdržati staro metodo.
Med sejo je prodajal neki nemški nn-cijonalec koščeke v državni zbornici na Dunaju razbitega pulla minislerskega predsednika Badenija ,-- na korist BSudmarko 1" --
Pri volitvi v odseke je zbor popolnoma prezrl nemško katoliško ljudsko stranko, ker sede v njej državnozborski poslanci, ki so stali na Dunaju na strani večine. V seji 14. t. m. so predlagali združeni nacijonaici in liberalci nujno, da se odstranijo jezikovno naredbe za Češko in Moravsko. Predlog je bil seveda sprejet. Slavil se je ludi predlog glede premembe deželnega volilnega reda, s katerim se nasvetujejo tajne in direktne vo-litve v kmečkih občinah.
Tudi v koroškem deželnem zboru je poslanec Steinvveuder stavil nujni predlog, da se razveljavijo jezikovne naredbe. Ustanovili so dva nova odseka, kmetijski in gospodarski; v kmetijski odsek je voljen ludi poslanec Muri.
V predarelskem deželnem zboru, kamor Še ne seže Schonererjeva moč, je deželni glavar z najoslrejšimi izrazi obsodil nemške obslrukcijonisle in je nazivu! vele-izdajalce. To je pač huda obsodba iz nemških ust.
Tnjovsko-ofirlna registrovana zadruga v Gorici
P. :*!, 2    1                     vabi                .S. 40, 7-1
u pi redni iHu zlir
Irgovsko-obrtne registrovane zadruge z neo-
mejersim jamstvom v Gorici
dne lb. ie bm v a rja 1898.
v prostorih »Slovenske Čitalnice" oh
11. uri dop. s sledečim dnevnim redom j
1.  Volitev dveh overovateljev zapisnika.    ;
2.  Poročilo ravnateljstva.
3.   Poročilo o računu in bilanci.
4.  Volitev   dveh   članov   mesto   odstopivših ravnateljev.
5.  Prememba pravil.                Ravnateljstvo.
Kinematograf
Edinsori ^^
i odprtem trgu t Gorici.
Žive podobe vsak dan.
Predstave: ob 4, 5,, 6. ¦in'7* pop.
Izključno samo za molke
posebna predstava ob 8. uri zv.
Razgled po slovanskem svetu.
lička in Matljari. —- Novgvolpni občinski svet,  ki  pa je  osla!  stari, in   ki je
Dunajska borza
13. januvarja 1898. skupni državni dolg v notah   . Skupni državni dolg v srebru . .
Avstrijska zlata renta.....
Avstrijska kronska renta 4-ft   . Ogerskn zlata renta 4fa .... . Ogerska kronska renta 4 # .   .   •  • Avslro-ogerske bančne delnice  .  .
Kreditne delnice........
London visla.........•
NcmSki drž. bankovci za Wi mark
2» mark............
2» frankov...........
Italijanske lire.........
C. kr. cekini..........
. 102 gld. 30 . 102   »   30
.  . 102
_ 121 . ««.»• .939
. 120
. rs . n .   o
82 "/*.
54
40
Zaloga
šivalnih strojev, pužk
V Gflriei — Nunska ulica 14-10 — V Gorici
Eelavniea dnckcL" in madraeov
h ziee.          :n .-,2-2
jjpgr* Obročno odplačevanje. -%Q1
Bllfe in kolči
Rupestris Mentola, Soknis in Riparija
Fortalis
tor   volik   sortiment  krepkih,   najmo-dornejih
VRTNIC
oddaja   za  polovično   vrtnarsko   ceno
Josip Štrekelj v Komnu.
2fi 2:5   2              Za pristnost jamri.
ANTONA VODOPIVCA
gostilna pri
C. kr. privileg.
krojni aparati.
Celina slov. zaloga dežnikov, solenikoo itt rokavic za dame gospode i« uradnike.
m. poiiiu
krojaški Mjsler Ii trg««! » liricl it TranikB
v hodniku in v i. nadstropju v h. št. 22.
Bospita zaloga vsakovrstnega Naga, gotovih oblek, porih«,
vseli priprav za obleke za vsaki letni 4as. — Blago
so prodaja tudi na mete r
in sieer le v prvem nadstropju.
Sprejema se naročila za izdelovanja raznih oblek (ja-kete, pelerine, haveloke) tudi za dame po najnovejši modi.
orici
v Nunskih ulicah
št. 10
'proti gostilno •Belega zajca'.
Usoja si priporočati »reč. duhovščini in slavn. občinstvu svojo
veliko zalogo nagrobnih vencev
vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, j palm, cvetkov za nove maše in poroke, vošče-• nih sveč, križme, čevlje, nogovice, rakev (truge) i               vsake velikosti, zlatih črk i. t. d
j           IPJT"*   Vse  po  nizkih  cenahl!!   ~**(0
Štv. 73.
Javna dražba.
Dne 18. januvarja 1398. od 10. do 11. lire predpoldne v gostilni na Volčji-dragi, se bode oddalo v zakup po javni dražbi predelovanje mostiča na okrajni cesti nad potokom «Struga* pri Volčji-dragi. Načrt in proračun je razpoložen na ogled v občinski pisarnici pri Soči-nem mostu v Pevmi vsaki pondeljek in četrtek od 8. do 10. ure predpoldne.
Delo je cenjeno 1453 gld. 38 kr. Vsaki dražbonik bo moral pred začot-kom dražbe položiti 10% varščino.
Cestni odbor za goriško okolico
v P o d g o r i,  dne 29. decembra 1807. Načelnik:
Anton KI uličic.
Prinz Eugen Denkmal-Lose.
Trstu
v
ulici 6hega
št. 7. se loj to giiprtia SlovcrtEin v Trstu in z iVlele.
jfi  & _* fir tt^ flr &c$c L «r. *t * &. *c *c &
Olvorjenje trgovine!
Podpisani naznanja slavnemu slo-vonskemu občinstvti v Gorici in z deželo, da je otvoril v ulici Sv. Antona s!., ž l v (jloriri
trgovino z jeiiilnim b!apom;
kjer prodaja raznovrstno sveže jedilno n] blago po pošteni   ceni.   Priporočajo  se ^jt, p. ii. občinstvu za obila naročila, beleži ^#J|| z vsem spoštovanjem udani                          i^
p 2-'                  Anton llrrghic,    GJI
%
Mladik    (sadike in odrezki) atne- ^Jj rikanskih trt
Ripria - Solonis - RupestriseJI
za cepljenje, katerih se ne prime irtna^^m uš, kakor tudi mladike drugih kako- #jl| vostij domačih in francoskih najboljše ^m| vrste i/, lastnih, trtne uši prostih naša- ^^' do v, priporoča 28 «:-ž           G. S. Sircchel,
vel.nios. v Semeniski ulk-i v (»orici.          — -—i
¦:?l
75.000
I Žrebanje
Glavni dobitek M %JM%J%F%M    kron.
Srečko po 50 kr. priporočajo G- Eonlilli, fl. ff. Jona, Mžchsiadicr S C.
Anton Potatzky v
«                      Xa sredi HaStelja 7.                    »
*                          »
*      TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.              *
*                                           * *;   Najceneje kupovališče nirnberskega in drobnega  *
*                  blaga ter tkanin, preje in nitij.                *
|                         I»0TKK1«ŠCINK                       jj
|  za pisarnioe, kadilce in popotnike. |
*   Isajboljsc sivanko za šivalne stroje. * t                         I'OTREItSClNTK                         »
*           za krojače in čevljarje.          %
*'                                                                                                                     '!•>
*   Svctinjiec. — Itožtil venci. — Mnšnc f
*                                  knjižice.                              %
|  Hišna obuvala za vse letno casc. |
*                            P o s <> h u o h t:                          -'*
I  Semena za zelenjave, trave in detelje. \
«                                                         »
*   Najbolje  oskrbljeni: zaloga  za  kramarje.  *
*   krosnjarjo. i-rodajaleo po sojmih iu trdili  * J?                           tor na <lož«li.          2 :t."i   2      -j.
*                                                                                      +
jLeti 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
K Riessner, v Nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
vJrini
lijfovec
».'.t iAfaXtSXe®CeSXc5r.ittaKiSZi ¦Ki SXi 5M<5Xi sXč >
«***«*« *^*«.*#**««*«*«#«*«****«#J» ^
Prava in edins želciičns kapljice,
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. Teka-jiljice vredijo redno frebavljenje, če so jih dvakrat na dan po jedno žlicico poj)ije. Okrepi po-Sv. Antsm Padi.v. ktarjeni želodec, store da zgine, v kratkem času omotica in živofca lenost (mrtvost). Te kapljico tudi store, da človek reji je.               i»o—2
Cena steklenici 20 kr.
Prodajajo so v vseh glavnih le-kernah na svetu.  Za naročitve iu  pošiljatvo pa jedno lo v lekarni
CrislofoletU v Gorici.
tf«******«********^^****^
IHIIIII     (
mii.-lnili cvetllr ¦/, lina voliš«. ziilot;n potrebe, v<iš«'eno << ¦ ..nla za dežel,, slav nb.-i.islw. t. k um pe
Nai
0••••••••••••••••
m
m m
s*9
m m\
/f-Proste zdravju:, škodljivih snovi) bobove kave ima edino Kathreiner.Kheippova sladna kava te dišavo in prijetni ukus. Ker r^spe^elteklii )e lahko prebavljiva, se Kathreiner-Kneippova sladna kava izkazuje že leta jednako dobro za odrasle in otroke. Z ozirom na zdravje in varčnost bi pristne „Kathreiner-jeve":kavevneVsmdlo nedostajati v nobenem gospodinjstvu.
KlrK -Svari se pred ničvrednimi ponaredbami.
skenui.    II.   ISr..dj„vi,,,   Za^r-I,.   Zrinj^k,
Tr|.o.0..v    s,k    .H-pr.-s,;.,,,,    .1,1,. j..
ter j, „njl,.,|j;.. sn-lstv«. / :i prsni   katar.
Tudi   /.asMi-iiiii   kMŠ,.|j   s.-   s   t,.,„   zdrav i-
niki -l..l.ij.. f.'k /a j.-l... lahko spij„ in na ta naeiu l.itr,, okrevaj... - Ui,,,..i i„uu-Sil. zahval spominjam tukaj  samo,.,,,,:
V.«li.....nj4>iii kon|.o.I lekarnik!
Pošljite   mi   še tri stekleni.-e   Vašega   izrstno   ilelujoee^a   trpoteevej;:«
.la/. sem („1 dveh stcklcnie o,l neznos-. iw-ukašlja popolnoma ozdravel. Hvala' Vam. 1'i-i poročil hodom ta zdravilni sok vsini prsobolnim. S spošlovanjcm Uudolf Ausiu. Na Dunaju. 20. mana I8'.)7. Pazi naj so toraj. da je na vsaki steklenici v.-i is t v ona znamka, t. j. slika bana NiUle Zrii.jsko-a. kajti samo „ni jo pravi trpotcev sok, kateri nosi to varstveno   znamko.          Cona   steklenici
s točnim opisom jo 7:. kr. - Razpošilja so   vsaki   dan   s   pošto   na   vsa   mesta   in
zetju.        Ceniki   raznovrstnih  domačih
presk,išanil, zdravil razpožiljajo so na zahtev., zastonj i„ poštnino prosto, lekarna k Zriiijskemii, II. P.r..djoviii. Z si-irre.b. Zrinjski trK štev. H).           t  Ki    f.
iS1-
^3
hmimA laJHtaa ».»h: SIflRO. ±-L+t<*kmAjl
ummi capsici coihpos.
12 Richterjeve lekarne v Pragri pripo/nano kot izvrstno bol tiblužujoče mazilo; n\ ceno M) kr.. 70 kr. in I  j;td. se (b.bi po v^eli le! arii;.li. Naj se zahteva
to splošno priljubljeno domače zdravimo sredstvo \ cdno le v nriar. slclilciii-Jfali / nas«! z šoiluo /namko, s t,SidrOm" mZZ ^ m.mreč iz K IC H TKK| E V E lek-rne in rQ ^jv/ame kot oriirimilni l/.i!clck le tako ¦|- ^jsteklei.ic., ki je previdena s to zaščitno T*} 1\                  znamki