— dolgoletna aktivna člana upravne ga oziroma nadzornega odbora Muzej skega društva: Ivo Plestenjak, predvsem član nadzorne ga odbora, in Franc Stukl, krajši čas tudi zapisnikar in pomočnik tajnika, — člani Muzejskega društva, zaslužni za razvoj muzejske dejavnosti v Želez nikih, Zireh in Sorici: Niko Zumer, utemeljitelj muzejske misli, pobudnik in zaslužni organizator mu zejske društvene dejavnosti in mu zejske zbirke v Železnikih ter njun usmerjevalec, — aktivni in zaslužni soorganizatorji začetkov muzejske dejavnosti v Železni kih Blaž Gortnar, Valentin Pintar in Lojze Tolar, Alfonz Zajec, marljivi organizator de javnosti muzejske društvene organiza cije in zbirke v Zireh, Marija Stanonik, zaslužna za strokovno utemeljitev muzejske zbirke v Zireh, Dolžnost mi narekuje, da po uvodni pesmi, nadaljujem proslavo 10-letnice obstoja muzejske dejavnosti. Se prej pa poimensko pozdravljam predsednika Skupščine občine Skofja Loka tov. Vik torja Zaklja in prof. Franceta Planino, ki nam je v veliki meri moralno in stro kovno pomagal pri ustanavljanju; nada lje pozdravljam predstavnike Občinske kulturne skupnosti, Loškega muzeja, Muzejskega društva Škofja Loka, pred stavnike družbenopolitičnih organizacij, Krajevne skupnosti in Sveta krajevne skupnosti. Prav prisrčno pozdravljam ustanovne člane našega pododbora •— sedaj društva — pa končno še predstav nike lokalnih delovnih organizacij in ustanov, člane Muzejskega društva in prisotne krajane. Hkrati pa se v imenu organizatorjev proslave zahvaljujem vsem nastopajočim. Namen muzejske dejavnosti je vedno, da ohranja in obvaruje pred uničenjem dela prednikov. Minljivi čas je najboljši razsodnik preteklega dela, zato bo ta raz- Marjan Peternelj, aktivni organizator muzejske sekcije pri kulturno-umetni- škem društvu »Ivan Grohar« in Gro harjeve spominske zbirke v Sorici, — dolgoletni delavci Loškega muzeja: Evgen Burdych, upokojeni varuh in vod nik po muzejskih zbirkah in odbornik Muzejskega društva, Janez Eržen, nekdanji strokovni sodela vec Loškega muzeja in odbornik Mu zejskega društva, Meta Sterle, dolgoletna aktivna strokov na sodelavka, sedaj kustos za etnolo gijo Loškega muzeja in Terezija Kupljenik, dolgoletna varuhinja muzejskih zbirk in tehnična sodelav ka Loškega muzeja. Po pozdravih in čestitkah jubilantom in nagrajencem ter njihovih zahvalah so se udeleženci slavnostne seje zadržali na skromni pogostitvi ob prijetnih tovari- ških pogovorih. Branko Berčič sodil o upravičenosti naše skupne odločit ve. Prav zaradi tega smo ob ustanovitvi društva prevzeli peščeno uro v svoj sim bol kot prispodobo preteklosti in seda njosti. Dne 20. maja 1980 je poteklo deset let. ko je Muzejsko društvo v Skofji Loki organiziralo sestanek, ki je bil v Zadruž nem domu. Navzoči so bili: dr. Pavle Blaznik, France Planina, Andrej Pavlo- vec, Zdravko Krvina. Lojze Malovrh, Izidor Rejc, Vili Kavčič. Franc Kavčič, dr. Karel Bernik, Milan Žakelj, Alfonz Zajec, Janez Sedej, Andrej Bolčina in Marija Stanonik. DESET LET MUZEJSKE DEJAVNOSTI V ŽIREH (slavnostni govor ob proslavi 25. maja 1980) 306 Živahna razprava na tem sestanku je pokazala, da ni smotrno stare in drago cene predmete iztrgati iz njihovega iz vora ter odvleči v neko tuje okolje, temveč, da se predmeti in delo krajanov zgodovinsko ovrednotijo s tem, ko jih zberemo na skupnem mestu in v okolju nastanka in rabe. Tu naj bi služili do mačim obiskovalcem v spomin in opo min, mlajšim pa v pouk in spoštljiv spomin. Tujim obiskovalcem pa bi po kazali razvoj čevljarstva, ki je nesporni začetnik neslutene rasti »Alpine« in dru ge industrije v Zireh. Prazen prostor v tej hiši, kjer stojimo danes, je bil pri meren za dano zamisel. Na tem sestanku je bil sestavljen ži- rovski pododbor Muzejskega društva v Škofji Loki. Zagnanost in pripravljenost za delo je bila tolikšna, da je zbrano gradivo terjalo čimprejšnjo ureditev pro stora za ogled in čuvanje zbranih ekspo natov. Dne 14. oktobra 1973 sta bila zbirka čevljarstva in del čipkarstva od prta za javnost in s tem prispevala k praznovanju 1000-letnice Loke. Pododbor je nenehno zbiral predmete in preko publikacije Loški razgledi tudi sprejemal nove člane. Članstvo se je z vsakim letom povečevalo, tako danes šteje okroglo 150 članov, čeprav je so mišljenikov, tistih, ki želijo in se zani majo za naše delo še dosti večje. Tudi skrb krajanov za ohranitev kulturne de diščine je z vsakim letom večja. Opo zarjajo in skrbno ohranjajo vsak kos, ki je v zvezi s preteklostjo in se loči od in dustrijske povodnji. Zaradi novega zakona o društvih, ki je stopil v veljavo, smo 1. decembra 1976 ustanovili Muzejsko društvo 2 i - r i. Nanj nismo bili dovolj pripravljeni in samostojno društvo je zahtevalo tudi povečano delo. V ta čas spada tudi spre memba zakona o stanovanjski skupno sti, ki nas je privedla do nedobrih od nosov z njo, ker kljub obljubam in skle pom nismo mogli pridobiti primernih prostorov v tej stavbi za sistematično povečevanje novih zbirk. Člani Zveze borcev v 2ireh pod stro kovnim vodstvom Loškega muzeja, pred vsem ravnatelja Andreja Pavlovca in kustosa Vinka Demšarja, ter z našo po močjo, so pripravili zbirko o štiriletnem vojnem obdobju v naših Zireh. Odprta je bila na žirovski praznik leta 1978. Še pred tem pa je bila adaptirana galerija, Gostje in domačini ob proslavi v veži muzejske hiše — slavnostni govor A. Zajca 20« 307 v kateri so že razstavljali posamično in skupinsko znani slikarji naivci. samo stojni umetnik iz Velenja in skupina, ki se bavi z umetniško fotografijo. Danes, za praznovanje 10. obletnice muzejske dejavnosti v Zireh bo odprta v galeriji stalna zbirka žirovskih roja- kov-umetnikov. To sta umrla akad. sli karja Franjo Kopač in Maksim Sedej: slednji je dobitnik največjega sloven skega kulturnega priznanja — Prešernove nagrade, in bi kazalo pospešiti postavitev njemu že načrtovanega spominskega obeležja. Živeči slikarji: Tomaž Kržiš- nik, Stanko Kosmač. Ivan Gluhodedov. Jože Peternelj in Konrad Peternelj so svoja dela poklonili Muzejskemu dru štvu in s tem počastili desetletno mu zejsko delovanje z odprtjem stalne zbir ke. Vsem darovalcem velja topla zahva la! Delo društva ni zmeraj vidno. Tiho in nevidno delo, ki je bilo skrb članov, je skoraj vsakoletna praksa slušateljev et- nografije in arhitekture, ki s pomočjo mentorjev trgajo dz pozabe tisto, kar bi bilo prav gotovo uničeno ali za vedno pozabljeno. Se taka volja in želja po ohranitvi stvari je brez haska, če ni po moči od ljudi, usposobljenih prav za to področje, in če ni finančne podpore. Tu je imela posluh krajevna skupnost, ki to delo v celoti finančno podpira. Do seda; Nova muzejska razstavna zbirka »PO SLIKANA MEŠČANSKA KERAMIKA 16. IN 17. STOLETJA« je bila predoče- na v okviru proslave 40-letnice Loške ga muzeja. Z otvoritvijo dne 11. janu arja 1980 pa se je uvrstila tudi med pri reditve v počastitev praznika občine Škof j a Loka. Razstavljeno keramično gradivo so naš li v Skofji Loki leta 1972 na lokacijah Poljanskih vrat in Komune. Ob zemeljskih delih so pri kopanju jar kov za kanalizacijo pri Poljanskih vra tih, to je ob južnem vhodu na Mestni trg, naleteli na obok mostu, ki je pre mostil obrambni jarek na Grabnu, in na temelje stolpa pri vratih. V sondah na obeh straneh stolpa so odkopali tudi Čre- pinje poslikane keramike. so izrisani posnetki petih stavb, ki so dokumenti vredni objave, in tudi zapiski narodopisja niso nič manj pomembni. Poleg del na domačih tleh so tudi stal ne povezave z matičnim društvom in redne povezave z organi samoupravlja nja. Izpustiti ne smemo tudi povezave, ki jih imamo s podjetji združenega dela v kraju in izven njega; te zveze so po večini finančne narave. Bodi jim za vso dosedanjo pomoč lepa zahvala! Posebno hvaležnost pa smo dolžni tovarni Alpina. ki se je zvesto odzivala klicu v potrebi. Bežen oris desetletnega dela pododbo ra in društva je podan. Vse. kar je na ogled, si. prosim, še enkrat oglejte in potem sodite. H koncu bi rad dodal še Shakespear- jevo misel, ki pravi: »da gre čas z vsa kim drugače, z nekom v korak, z ne kom je v zaostanku«. Menim, da smo Zirovci v zaostanku. To hišo bi mo rali postaviti v pravo stanje, v začet ni namen, zato pa bi bilo treba po hiteti. Manjka nam še prikaz kulturno- prosvetne dejavnosti, gasilstva in morda celo kovaštva. Pravo pomoč, na pravem mestu, ob pravi priložnosti pričakujemo od vas, da bomo s tem dvignili kulturno raven in se prebili iz osebne potrošni ške miselnosti, koristili sebi. kraju in celotni samoupravni družbi. Alfonz Zajec Pri gradnji podaljška samopostrežne trgovine na Mestnem trgu št. 9 so na dvo riščnem delu pod nasipi odkopali arhi tekturne ostaline Komuna, stavbe gotske ga stilnega porekla ter številne drobne najdbe. Na neke vrste odpadnem prosto ru izven stavbnega kompleksa so našli poleg t. i. vsakodnevnega domačega ku hinjskega posodja, črepinj steklenih po sod, živalskih kosti in rogovja ter ostan kov školjk in kosov pečnic tudi veliko od lomkov poslikane keramike. Na to keramično gradivo je prvi opo zoril Marijan Slabe z objavo v Loških razgledih 24, 1977, str. 55—57 in ga tudi ovrednotil kot visoko kvalitetno posodje meščanskega tipa. Tej keramiki, ki je kljub dekorativnosti po svojem bistvu predvsem uporabnega značaja, pa se do danes strokovnjaki niso dovolj posvetili. NOVA RAZSTAVNA ZBIRKA V LOŠKEM MUZEJU 308