pt 109.
V Gorici, v torek dne 24. septembra 1912.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto . . 15 K »/* ¦ ,. . . 10„ V               .   .      5
Za Nemčtro^'4«.^--^S:^|^j Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin.
„SOGA" irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v letu „Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez".
Sa naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Jadranska razstava.
Parkrat že smo omenili, da se .bo vršila na Dunaju prihodnje leto Jadranska razstava.
Sedaj je izšel glede na to razstavo tak-le oklic:
»K proslavi stoletnice zopetnega utelešenja Primorskih dežel Avstriji je sklenil neki komitč, v katerem se nahaja tudi Avstrijski Oovd, c ikr. priv. južna železnica in Austro-Americana, da stori potrebne korake za prireditev »Avstrijske Jadranske razstave« na Dunaju v letu 1913. -m velikem, /najboljšem stilu; razstava pred-oči vse, kar more pokazati Avstrijska Jadranska obal vrednega .v posebnostih in v znanosti.
Z reprodukcijo še obstoječih -mogočnih arhitekturnih spomenikov velikih (kulturnih dob, z razstavo zakladov plastike, slikarstva, literature in narodne poezije Primorcev m z razkazom produktov zemlje in morja, tefoničnih pridobitev v gradnji ladji in strojev, razvoja momarstva, industrije in trgovine se poda slika, (ki 'bo s svojim arhitektomčnim skupnim vplivom, olepšana s parki južne vegetacije in po-živijena s pisanimi nošami obmorskega prebivalstva, sposobna, delati v največji meri propagando za našo avstrijsko Jadransko obal.
Predmeti,, ki se razstavijo, se dele v nastopne vrste: vojna in itngovska moril arica, arheologija in zgodovina, umetnost, Obrt in »umetna obrt, industrija in domača industrija, kmetijstvo in gozdarstvo, živila, vinoreja in saidjereja, ladje-, delništvo, stroji, prekomorski izvoiz in uvoz, kopališča, zdraviljščni kraji, liigije-na, Šport in igra, rešilstvo, "raziskovanje globokega morja, meteorologija, lov in ribištvo, flora, favna, promet
Za ureditev in vodstvo teb. \grup so pridobljeni znameniti strokovni učenjaki in velika prometna podjetja. Vlada, inte-resovane dežele in občina dunajska so obljubile svojo dejansko podporo. Ali le spojitvi vseh moči in podpori vseh, ki imajo interes na kultenem razvitku, na gospo-
Tclefon št. 83.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7
v Gorici v I. nadstr. na desno.
Upravništvo
še nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14. vin., 3-krat_ 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. -— Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
darskem ojačenju mašili primorskih dežel kakor na izgradnji naših pomorskih vrednot v vojaškem in trgovskem oziru se posreči, skončati naše izapočeto delo velikopotezno.
In talko vaibimoi :k sodelovanju vse stanove, vse produktivne (kroge in vse zastopnike domačega dela, ki so pripravljeni čas in moči posvetiti velikemu pa-triotičnernu delu, iki bo ustvarjeno v pov-zdigo vrednosti našega Jadrana za skupne interese Avstrije.«
*
Take razstave so velikega pomena.. Moremo si misliti, koliko se ibo pisalo o tej razstavi, 'koliko ljudi jo poseti. Adrija
—  :to ime zveni dandanašnji skrivnostno vabljivo in k Ad'riji prihajajo- s severa v vedno večjem številu, krepit se z morskim; zrakom <in morsko kopeljo, občudovat lepoto in milobo južnih dežel — drugi z agresivnimi nameni. In v te namene bo tudi služila razstava, sicer indirektno-, ker praivijo, da bo otvoirjena le v spoznavanje Adrije v skupne interese Avstrije!
Oklicu sledijo imena »delovnega komiteja«. Tu čitamo razna veljavna imena, tudi gospodo z Dunaja-, potem iz Trsta, Istre, Dalmacije, Ooriško-Gradiščamske. Slovanskih imen je precej iz Dalmacije, iz Istre Lagimja, Spiučič, Stanger, iz Goriš-ko-Oradiščansfke čitamo imeni: baron Locatellii in prof, Majonica iz Ogleja. Slovencev v tem komiteju ni, izvzemši ljubi jamskega -muzejskega kustosa Mamtua-nija (menda je ta mišljen pod >,Director Prof. Mantuani.«) Če ni, potem ni nobenega Slovenca v komiteju. In razstava bo
—  Jadranska! -Kakor da mi Slovencev ob Jadranu! Zrcaliti se ima v razstavi vse jadransko gibanje in vrvenje, delo in življenje — kako bomo zastopani ?!
XXVII. glavna skupščina
družbe sv. Cirila in Metoda,
! Vršila se je skupščina v Trstu. O tvoril jo je predsednik svetnik Andrej S e n e-k o v ič,   pozdravil navzoče, ter v dalj-
šem govoru pojasnjeval družbene razmere. Spominjal se je tistih' let, ko se je vršila glavna skupščina prvikrat v Trstu, leta 1887., kakomajhna ie bila družba tedaj, kako majhen je bil njen delokrog, kako majhna so bila .njena sredstva, saj je dve leti prej imela le 13.700 K dohodkov in 1785 K izdatkov, po 25 letih pa nad en milijon imovine. Zato tudi pravijo, da je dandanes družba miijonarka, toda to mi-lijomarstvo je le na papirju, kajti kar Družba dobiva in ima, zopet oddaja.
Sedaj bo skoraj dograjeno novo šolsko poslopje pri Sv. Jakobu, v katerem bo 24 učnih sob z vsemi drugimi poftreb-nimji prostori. To novo šolsko poslopje je znamenje velike slovenske požrtvovalnosti in govori 'cele 'knjige, kako država pozna Slovence le tedaj/ko je treba dopri-našati krone in denarne žrtve, sicer pa ne. (Burno pritrjevanje).
Vlada je v resnici podržaviila zadnja tri leta 15 učnih moči, toda pri tem smo morali Slovenci občutiti zopet dovolj grenkobe. Ko smo namreč dobili Slovenci pet podržavljenih učiteljev, je vlada obenem dala 'tudi Nemcem 5 učiteljskih moči. Vlada daje nam le drobtinice, dočim pa daje drugim cel hleb.
Govornik je nato govoril o pomenu Trsta za Slovenstvo sploh in povdarjal, da je družba že od svojega pričetka posvečala toliko .skrb Trstu, ker je spoznala, da so tu najugodnejša tla rza njeno delov am-e.
V Mariboru se Družba (bije že več nego 2 leti za stavbno dovoljenje, a vendar ga dosedaj še ni bilo miOgoče dobiti. Nasprotstvo proti Družbi gre celo tako daleč, da županstva miti komisijonalnih ogledov za stavbo nočejo razpisati.
Čudimo se, kako to, da se gotova vrsta Slovencev tako boji naše Družbe. Seveda, ker jim ni za narodnost, temveč samo za verstvo; zato tudi zahtevajo le verske šole. Vzlic temu pa bo korakala Družba svojo pot naprej. Toda če hočemo v resnici doseči kaj, moramo biti složna iim z vsemi svojimi močmi podpirati mašo Družbo. Brez denarja je absolutno nemogoče, da bi se moglo doseči kaj. iPla-
tonični izrazi ljubezni napram Družbi niso ¦nič, temveč treba jej je le denarja, denarja in še enkrat denarja! (Živahno pritrjevanje!)
Tajniško poročilo:
•Poročal tajnik g. dr. Janko Š1 e-bi ngen
Od lanske glavne skupščine se je u-stanovilo na Kranjske m d e v e t novih podružnic. Posebno živahnost je pokazala Gorenjska, kjer so se OsnovaSIe v Boh. Bistrici, v Šenčurju nad Kranjem in Medvodah nove delavne   postojanke.
Na Št a j e rskeim se je ustanovilo devet novih podružnic. Skupno bi imeli na Štajerskem 79 odobrenih podružnic z okroglo 4400 člani, torej za' približno 200 manj kot lani.
Na Koroškem je še vedno le osem nekoliko delavnih podružnic. Vseli Članov je okrog.250.
Na Goriškem je delovanje za našo narodno obrambo zelo živahno. U-stanovilo se je letos pet novih podružnic. Na skrajni zapadni meji Slovenstva je vzrastla nova podružnica v Krmimu, pow tem so prirastle nove podružnice v Bi-Ijah Opatjem Selu, Podigori in Sovodmjah-Rubijah, tako da imamo delavnih podružnic 47 z okroiglo 2250 člani.
V  T r s ti: se je ustanovila nova .podružnica št. IV. za Belveder. Vseh tržaških podružnic je 17 s približno 1900 člani, torej za kakih .100 članov več kot lani.
V  Istri so tri podružnice, vse marljive ; prednjači pa ona za Breg pri Trstu. Vseh članov je okroglo 200.
Vseh podružnic imamo danes na Kranjskem 107, na Štajerskem 79, na Koroškem 10, na Goriškem 47, v Trstu 17, v Istri 3 in na Dainaju 2, torej skupno 265 s približno 17000 člani. Niso pa v&teti ameriški Slovenci, ki vztrajno delujejo pod zastavo sv. Cirila in Metoda, in sijajen dokaz narodne ljubezni so .njih bogati darovi.
Priraslo je 10 novih pokrovrteljnin (vse na Kranjskem). 134 obrambnih pokroviteljnin, od teh 64 na Kranjskem, 34
Maksim Gorki.
FOMA GORDJEJEV.
Roman.
(Dalje.)
»Dovolj je!» je odgovoril Majakin.
In takoj na to se je začela minuta popolnega molčanja, ki je težilo vse navzoče. K mizi so prihajali tiho po Prstih in med hojo iztezali vratove, da bi videli Fomo.
»No, Fomka, ali vidiš sedaj, kaj si delal?« je Vprašal Majakin. Govoril je tiho, a oni so slišali njegovo vprašanje.
Poma je molče pokimal z glavo.
»A ne bode ti odpuščeno!« je nadaljeval Majakin trdo in s povišanim glasom. »Dasiravno smo vsi kristjani, ti vendar ne odpustimo ... Da torej veš ...
Foma je dvignil glavo in rekel zaničljivo:
»Vas, očka, pa sem pozabil ... Ničesar niste slišali «d mene ...«
»Glejte!« je ogorčeno kriknil Majakin in pokazal z i*oko na krščenca. »Ali vidite?«
Zaslišalo se je zamolklo, protestujoče mrmranje.
»No, saj je vseeno!« je z vzdihom nadailjevai Foma. :;Vseeno je! Ničesar ... prav ničesar ni bilo iz vsega ...«
In zopet se je sklonil nad mizo.
»'Ka'j pa si hote!?« je strogo vprašal kron.
»Kaj?« Foma je dvignil glavo, ozrl se po kupcih- in se nasmehnil. »Žc nekaj ...«
»Pijanec! Falot!«
»Nisem- pijan!« je mračno odgovoril Foma. »Vsega
skupaj sem izpil dve časi ... In popolnoma trezen sem bil...«
»Prav imaš torej, Jakov Tarasovič«, je rekel Bobrov: »on ni pri pravi pameti...«
»Jalz?« je vzkliknil Foma.
A niso se brigali zanj. Rjeznikov, Zubov in Bobrov so se sklonili k Majakkiu in mu začeli tiho govoriti o nečem.
'»Oskrbništvo ...« to edino besedo je ujel Foma.
»Pri pameti sem!« je dejal, naslonil se nazaj in zrl v trgovce z motnimi očmi. »Veste, kaj sem hotel. Resnico sem hotel povedati ... Razkrinkati sem vas botel ...«
Iznova se ga je polastila razburjenost in hipoma je potegnil z rokami, da bi ju osvobodil.                             j
»Ej, počakaj no!« je vzkliknil Bobrov in ga prijel za rame. »Držite ga!«
»No, le držite! je rekel Foma žalostno in z ogorčenostjo. »Le držite .. . A zakaj vam bodem?«
»Sedi mirno!« mu je strogo kriknil kuro.
Foma je umolknil: Videl je, da ije bilo vse, kar je bil storil, brez uspeha in da njegove besede niso omajale trgovcev. Obdajali so ga sedaj v gosti gruči in mu izapirali vsak razgled. Mirni so in trdi, obnašajo se proti njemu, kakor proti pijancu in razgrajaču in si izmišljajo nekaj proti njemu. Čutil se je revnega, ničevega in ugonobljenega cd te temne množice na duhu krepkih, umnih in solidnih ljudi. Zdelo se mu je, da je od' tistih dob, ko jih je opso-val, -preteklo že mnogo časa, — toliko, da se je zdel že sam sebi nekako tuj im ni razumel, kaj da je storil tem ljudem in zakaj da jim je to rtoril. On sam je čutil v sebi nekaj bolestnega, kakor sram pred samim seboj. Praskalo ga je v grlu in nekaj tujega je čutil v prsih, kakor da mu
je prah ali pepel zasul srce, ki je bilo težko in neenakomerno. Iz 'želje, da bi pojasnil sebi samemu svoje postopanje, je zamišljeno govoril, ne da bi koga pogledal:
»Hotel sem povedati resnico. Ali je to življenje?«
»•Bedak!« je porogljivo rekel Majtakin. »Kakšno resnico moreš povedati? Kaj pa ti sploh .razumeš"?«
»Moje srce se je razbolelo ... jaz to že vem! Kakšno opravičenje imate vi vsi pred Bogom? Zakaj živite? Ne, saj čutim ... resnico sem čutil!«
»Kesa se!« je rekel Rjeznikov z nasmehom.
»Pusti ga!« je 'zaničljivo odgovoril Bobrov.
Nekdo je dostavil:
»In iz njegovih besed sem jasno videl, da se mu je zmešala pamet ...«
»Ni vsakemu dano, govoriti resnico!« ga je strogo poučil Jakov Tarasovič in dvignil roko. »Resnica se ne lovi s srcem, marveč, z umom ... ali razumeš? Da si čutil, to so prazne mame! Tudi krava čuti, ako ji odsekaš rep. Ti pa razumevaj! Vse razumevaj! Tudi vraga moraš razumeti. Ugani* kaj si mislil v sanjah, potem pa ga daj!«"
Majakin se je po svoji navadi razvnel v razlaganju svoiie praktične filozofije. A pravočasno je rakumel, da se premaganca ne sme učiti bojevanja in umolknil je. Foma ga je topo pogledal in čudno zmajal z glavo ...
»0,ven!« je rekel Majakin.
»Pusti me!« je žalobmo zaprosil Foma. »Vse je vaše! Čemu me še potrebujete? Podrli ste me in ... premagali; prav se mi gotil! Kdo sem jaz? O moj Bo-g!«
Vse je pozorno poslušalo njegove besede. A v ti pozornosti je bilo nekaj p redu ver jen ega in zloveščega ... /,                               (Dalje prih.)
v Trstu, 21 m Qori§kom, 10 na i ske-mk 3 v Mri.
Družba SV. GM. vsidfžuie 19 <otros^ih vrtcev J 6 na' Kranjskem; 3 na Pri.mo r-¦ s k '6 m, 6 v Trstu in okolici; vrh 'tega podpira vrtee v Dievanai hrobav Poid-gori pri Oorjci. V leta 1911.3'e obiskovalo družibine vrtice 660 dečkov in 748 cieklic, skupno 1408 otrok, tedaj letos 79 otrok več kakor lami. Vrtci so zlasti v in-dustnijelniii krajih prenapolnjeni. Otroški vrtci so iprk^editlii v tekočem, šolskem letu ,36,'veselic.
Na polju šolstva jzkajzuje družba najlepše uspehe v Trsitn, kjer je rešila že na tisoče slovenskih otrok. Najlepše vidno znamenje .njene požrtvovalnosti in lokalnih .faktorjev je veličaistna stavba novega šolskega posloma, ki se bliža svojemu zaključku. 24, sepombra t. 1. še je o-tvorilk nova družbina. šola na B1 a n č i pri Gorici, ki se razširi letos v dvora<z-rednteo. — Narodna 'šola Družbe sv. CM. v Š t. *R u<p e r-t u pri VeJikovai je v začetku minotega šolskega leta' izgubila na ¦nemško velikovško mestno šolo 33 otrok, na novo jih je vstopilo- 54 otrok, vseh je letos 194, torej 4 manj kakor lami. Da ta šola ne m«re napredovati, je krivo, ker nima pravice javnosti, mnogo pa jo ovira strastna agitacija roasiprotnega nemško-nacionalnega uČJteljstva. Lepo napreduje družbina šola na  Mu ti.
Poučevalo je v ljudskih šolah 15 moških in 17 ženslkih učnih moči.
Blagajniško poročilo
izkazuje dohodkov (brez prebitka iz 1. 1910) in sicer rednih K 150.945'48, izrednih pa K 14622770; skupaj torej K 297.17318. Izdatkov je bilo in sicer redinih iK 2 34.97270, izrednih pa K 259.246'67, skupaj torej K 494.219'37. Potemtakem je imela družba skupnega p r i m an i k 1 j a j a K 197.046*19.
Če primerjamo redne dohodke z rednimi izdatki, je* bilo pri rednih dohodkih primanjkljaja K M.02T22. (Primanjkljaj se je prekrili iz K. Kotnikovega sklada in glavnice.
Redni dohodki so se napram prejš-njenuu letu zmanjšali za :K 13.677'42, prejela pa je družba brez volil in prehodnih prejemkov leta 1911. K 45.89174 manj nego leta 1910.
Med   prejemki   kitamo:
Prispevki podružnic (udnine, pokro-viteljnine, daril, vesehc itd.: Kranjsko 'K 19.792'69, Štajersko K 13.004'95, Koroško K 225'—, Primorsko K 38.642'53 (Goriško K 7.400'49, Trst K 31.087'84, Istra K 154'20). Nižje Avstrijsko K 274'28. Skupaj K 72289'18. — Družbeno blago: vžigalice K 7.440'—, kava K 1.800'—, cigaretni papir K 102*27, krema za čevlje K 150'—, platno K 500'—, drože K 60'—, čaj m rum K 115'—, mazilo za kovine in tla in va-zelin za črevlje K 150'—, črnilo žn klej K 30'—, narddni znaki K 100'—, toaletno mrlo K 300'—, šoislke knjige K 1928-26. družbene knjige K 60'13, (koledar za leto 1911. in 1912 skupaj K 2898'07, narodni kolek K 4.64V46, razglednice K 1.348*88, računski .listki !K 7.059'64.
, Iz Kotnikovega sklada je bito dvignjenih K 342261*96, iz pokojninskega s&ada K 1.112*50, iz 'glavnice pa K 400'—; vsi računski dohodki so torej znašali K 645.540*49.
Med izdatki drtapno: DeSka ljudska 'šola pri Šv. Jakobu in na Aaauedottu v Trstu K 28.934'58, dekliška ljudska šola na Aiccjuedotito K 19.280'S7, dekliška ljudska 'šola pri Sv. Jakobu K 17.007*53; skupaj za šolstvo'v Trstu torej K 65222'98.
Honorar arhitektu za načrt šolskega poslopja pri Sv. Jakobu v Trstu K 3.240.
OtroSki vrtec v Rojamu iK S.057'58, pri. Sv. Ivan« K 1.69.6*16, v Rocolu K 1.682*25, v Skednju skupaj z izdatki z nakupom posestva (K 22.000'—) K 24.029'42, na Vrdeli K 1.228*51; za stavbo otroškega vrtca pri Sv. M. Magd. Zg. K 1000'—. Sfcu-p a j za Trst K 103.IS6'90, med temi strago za i^državainje ljudskih šol in vrtcev K 76.916'90,
Vrtec v Pevmi K 1.425'26, šolstvo v Krm i mu K 3.294'88; šolstvo v G o r i c i K 27.931*29; sik upaj z a Goriško K 42,651*43.
Družbene imovine je skupaj K I,198.250'66. Dolgovi 'znašajo K 58.550'66. Potemtakem Ima družba čiste imovine K 1,139.700'—, ki se je napram leta 1910 pomnožila za K 175.704'53.
Govorili so na to dr. Ravnihar o pregledovanju knjig ter jih našli v redju. Pr-voimestnik je zavrnil nasprotnikov očitanje, da prejema plačo za svoje mesto'.
¦Proračun zalet« 1913: Proračun za leto izkazuje potrebščin K 334.850'— in med temi za šolstvo v Trstu K 76.500, za Goriško K 18.300, Kranjsko K 6,100, in Štajersko K 11.600. V tiskanem proračunu ni nikake postavke za Koroško. .Pokritje izkazuje proračun kron 140.000'—, potemtakem torej primanjkljaja K 194.850'—, ki se pokrije iz glavnice in zapuščenOh skladov ter s posojili.
Volitve v društveno vodstvo.
P.ivomestnik je pojasnil, da je treba voliti tri člane vodstva za .tri leta za odstopajoče člane notarja Aleksandra ttudo-vernika, dr. Janka Siebingerja. in župnika rvana Vrhovnika, ter dva člana za 1/leto namesto odstopi v sin članov vodstva dr. Gregorja Žerjava in Ivana Pahernilka, ki se je odpovedal tekom skupščine.
K besedi se je oglasil ljubljanski župan g. dr. Ivan Tavčar, iki je poudarjal, da se na glavnih skupščinah Družbe redkckedaj dogaja, da bi se vršile volitve po listkih in da je prav Trst mesto, ki je najmanj primerno, da bi se vršile volitve po listkih in vodil ž njimi boj ene struje proti drugi. Vsak član vodstva je pač dolžan, po svojih močeh delovati za stvar Družbe same. Volitve naj se torej izvrše per adamationem. Volijo naj pa se gg. Aleksander II u do ver n i k, dr.. Janko Žleb i n « e r in Ivan V r li o v-n i k za tri leta, Ivan K e j ž a r iz Maribora in dr. Anton Koder man iz .Celja pa za eno leto. (Pritrjevanje.) V nadzorstvo in razsodišče pa naj se izvolijo vsi dosedanji člani nadzorstva in razsodišča. K besedi se je oglasil še ig. (ravnatelj Ivan Hribar ki je predlagal, naj se v raz-
sodišče voli namesto radovoltfno odstopa-jačega g. dr. Rosine, »g. Ivan iP an e r nik.
Ko le predsednik koii'statira'1, da ni nihče proti volitvam per aolamationem so bili vsi ipredlagamci izvoljeni soglasno.
Po prečitanju pismenega .pozdrava amerikanskih Slovencev slkuipščani so bile odicfcrene pri »raznoterostih« po predid-šem zaupnem sestanku sprejete r e s o i lici je
I., Iki priporoča tudi v prihodnje delitev zaupnega sestanka od glavne skupščine same;
II., ki priporoča vodstvu, naj namesti potovalnega učitelja za Štajersko kakor hitro bodo to zahtevale razmere in dopuščala družbena sredstva, in
III., ki nalaga odboru, naj poleg tiskanega blagajniškega izda tudi tiskano tajniško poročilo 14 dni pred glavno skupščino.
*
Omenjati moramo, ida so se redni dohodki Jani v primeri z letom 1910. zmanjšali za K 13.677'42. Glede vseh dohodkov pa so se zmanjšali za Kron 45.89174. Nazadovali smo tudi pri dohodk-in iz nabiralnikov in sicer za K 6 325*88 v primeri z letom 1910. Narodni kolek je da! lani v primeri z 1910 manj K 2 496'60. Družbine razglednice so dale m a n j K 1.981'56.
Slovenci! To n a z a d o v a n j e nam ni v čast. Imejrrm pred očmi potrebo C. M. D. in žrtvujmo zanjo več .nego lani!
(3792 m.) (Dalje.)
To je skloraj uro široka in kake 3—4 ure dolga dolina, pokrita čeiz in čez z ledom, ki nikdar ne izgine. Stoji skoraj v ravnini, ker spodtoji del je v višini nekaj nad 2200 m in se v tej veliki daljavi vzdigne v zgornjem delu samo okrog 400 m; kancem doline se pa jako strmo dviga pri Johana»2sber<gu 3467.m.
Šlksmb v saneri (proti Fr. Jos. Haus, torej ravno počez lederoska. .Poti, oziroma stopinj se ne pozna mkakih, ker sneg, ki ga je pafdSo v.višini nad 3000 m jako dosti, je tukaj že skoraj ves kopnel, kar je nam bilo v prilog, prvič, ker smo lahko ogledovali raizlične raapoke v < ledeniku, drugič bi nam bil pa lahko nevaren, ako bi s tanko plastjo pokril zevajoče razpoke ledenika, ker Jednik iRastarze pokrit s tanko plastjo snega, je laSiko osodepoln ne &mao za navadne planince, amjpak tudi
HBtJi Mm t Borici
Dne 30. t. m. se vršijo volitve ,za HI. razred, dne 3. oktobra za II. razred in dne 5. oktobra za I. razred.
Opozarjamo volitce, katerim ne (bi bile volilne legitimacije pravočasno dostavljene, naj se zgfasijo na magistratu, kjer morajo vsakemu vclilcii vročiti legitimacijo.
Vsa •potrebna navoJila dobijo vJMei na volilnih shodih, kateri se skliče jo pri-1-adnje dni.
Vsak slovenski voHlec In sploh vsak Slovence v Gorici bodi v svojem mestu ¦umt agitator za narodno in gospodarsko o.~a!?,G5vo5*tev. Le na tak način si pribo-rimo kenečno zmago.
Združeni narodni odbor.
Današnje volitve v Ljutiljani.
Danes se vršijo dopolnilne deželno-¦zborske volitve, v Ljubljani. Boj je hud. 'Poprašali smo teleionično ob sklepu lista in izvedeli, da volitve še ni-s-o končane in se ne da presoditi še dobro, kak bo izid.
za izkušene vodnike. Talko smo pa imeli tam jako lepo priložnost, opazovati (ledeno naravo večnega ledenika. Tjapasem se je zbirala voda iz tajajoče se vrline plati ter hitela v raznih žiebičih in stiču-gicah do kake razpoke in tam kakšenkrat prav na tiho se zgubljala, kakšenkrat pa z velikim šumenjem padala v temna, ledena brezdna. Čez 'ledenik iPasterze se jako zložno hodi, ker je vr-hni led hrapav, vendar se ne sme iti, kakor se reče po domače »fz očmi v žaklju«, temveč oprezno, da se v kako tako ljubeznivo špranji-co ne stopi. — iNa drugi strani Pasteroe vosi pot nekoliko navzgor, kjer se pride pri točki 2418 m na Fr. Jos. Hobe, kjer se nateja tudi spominska plošča. Tukaj je ogledava! naš oesar 1. 1855. to krasno, gorsko skupino V. Kleka.
Več jako krasnih razgledov je na V, Klek, ampak ta razgled, po občnem zatrdilu prekaša daleč vse druge na svoji lepoti. Kakfh 5 mirnut dalje se nahaja gorski foofel »Fr. Jos. Haus«, Iki je bil pobt ne samo turistov, ampak tudi-tako imenovane mehkužne gospode, mlade in stare, možkih in ženskih. Do- tu vodi iz
Politični pregled.
Avstro-Ogrska. Ogrska delegacija je začela razprave včeraj popokdne. Ob 2.45 je dal Luikacs znamenje in naprosil delegata Harkanija kot starostnega predsednika, naj odredi konstituiranje delegacije. Med poslušalci je sedelo   nekaj   opozicionainih   ogrskih
poslancev. Karo'ly je zakričal: Protestiram proti .tel delegaciji! Ostali iza njim: Protestiramo! (Delegacija je nezakonita. V dvorani je nastalo ogorčenje in culi so se klici: Ven! Starostni predsednik je opozoril galerijo, 'da nima pravice govoriti. Opozicionalici so odšli. — Za predsednika delegacije je izvoljen baron'Ludovik Lang, podpredsednik je grof Ziohy. Danes so povabljeni delegatje v cesarski dvor, da čujejo prestolni govor. Minister zunanjih poslov je predložil proračun za 1912.
Odsek za zunanje posle ima danes sejo, v kateri poda Berohtold svoj ekspoze.
Avstrijski škof, ki širi irredentizem? — Socialistična »Volkszeitunig« v Inomo-jsiitv pripoveduje, da je Sel papeški lega1*, van Rossum z Dunajia 'Sikozi . Trident v Italijo radi tega, da je spotema v imenu cesarja posvaril trSdentskejra Škofa Čele-stina Endrioci, naj .preneha s svojo irre-,dentistično agitacijo?!
Inozemstvo.
Na Balkanu. — V Builgarijl in Srbiji je jednako vojno raapolofian-je. Srbski (isti-so polni ognja radi komfisciranja srbskega vojnega materijala od strani turške vlade na postaji ob uneji in resno vprašujejo, ali je še'sploh mogoče dbdnžati mir ali ne. Glede Bulgarije pravijo v Carigradu, da bi nastal resen položaj,, ako bi Bulga-rija vojaštvo, namenjeno za vaje, poslala na mejo. —,- Turčija protestira pri vele-vla&trh, radi Črnegore, češ, ida ta podpihuje Malisorc, da se upirajo, sprejema ranjence, jih ozdravi in Jim da še. orožje, da morejo nazaj proti Turkom v boj. Turčija zahteva, naj Crnaigora popoinoma miruje — tačas pa streljajo turški vojaki čez Tite jo na Črnogorske hiiše! — V Albaniji ni miru. Albanci zahtevajo čisto natančno cd vlade, da jim iiapolmi vse zaihteve, drugače ne bedo mirovali. Napadi, spopadi, zažigi so na dnevnem redu.
VOJNA  MED  TURČIJO  IN  ITALIJO.
Iz Carigrada poročajo, da je Turčija odklonila italijanske mirovne poigoje, in sicer bi bila storila to na zahtevo Arabcev, ki nočejo priti pod' italijansko igo-spodatvo. Arabci so baje turški vladi sporočili, da se ne uidajo nikdar; ako bi Turki sklenili, mir, se Araboi upro tudi njim. Iz strahu, da ne bi med Arabci na sploh nastala velika protiturška agitatija, je bila Turčija prisiljena odbiti mirovine ponudbe Italije. — Če je poročilo iz Carigrada resnično, potem so pogajanja v Oinohy prekinjena. Vršila so se živahno do -zadnjih dni. Italija zahteva nominalno in efektivna suvereniteto nad Tripolitanijo in Cirenaiko. ¦— V Smirni vlada veliko razburjenje, ker sta se pojavili tam 2 ita-Kjamski vojni ladj,i. — Gledle na razbita pogajanja, če je vest iz 'Carigrada resnična seveda, pravi »Tribuna«: da je to tolik« boljše za Italijane im. toliko slabše za Turke: — Turčija je prišla s ponudbo za pogajanja. Če jih sedaj- noče, se bode morala kasneje udati za njo manj ugodnim pogojem od sedanjih! Vojna bi se torej nadaljevala. Koncem tega meseca nastopi svoje drugo leto.
poldrugo uro oddaljenega plan. hotela Gioeknenhaus jako zložna jezdna pot; če se komu ne ljubi 'hoditi in ako ima poleg te lepe lastnosti še dosti cvenka v žepu, se vsede na ponižno mulo, katera ga prinese popolnoma ,na prag hotela.
Enemu delu naše trojice se je tuikaj kar naenkrat zazdehalo in konec konca je bil ta, da nam je jasno in odločno z njemu lastno zgovornostjo povedal, da misli ostati oziroma plaziti se še nekaj po teh ledenih krajih. Težko je Ihilo drugi V* »P moram nekako sramežljivo priznati, da smo mu bili skoraj nekoliko nevoščljivi; ker pa mi nismo mogli, a oni del ni hotel odpenjati, ni bilo drugače, kakor ločitev; krepek planinski nazdar in večji del trojice je odhitel doli po bližnjicah proti Glocknerhaus 2143 m, kjer se v neposredni bližini konča oziroma začne prej omenjeni ledenik Pasterce. Do hotela je" izpeljana lepa, Šele nekaj let stara cesta iz H-eiligsmblut, po kateri vozijo v sezoni privatni in tudi poštni avtomobili iz približno 60 km oddaljenega Lienza.
(Konec.)
Domače vesti.
Premeščenja v orožniški službi.   —
Postajevodja g. Jos. Coiker je •premeščen iz Gorice v Ajdovščino, g. Vinko Križaj postajevodja, je premeščen iz Kanala v Gorico, g. Jos. Kroner, postajevodja, je premeščen iz Ajdovščine v Cerkno, g-Kari Pahor, postajevodja, je premeščen iz Gorice v Kanal.
Na c. kr. realki v Gorici so se vpisali v tekočem šoJskem letu 404 dijaki. Po narodnosti je največ Slovencev in sicer najmanj 180. Nemci štejejo tudi nad 70 di^ jakov. Če so vsi drugi Italijani, jih tedaj ne more biti več kakor 154.
Na grmnaziji v Gorici je letos 1226 dijakov, 28 razredov, 46 profesorjev. Prv: razred ima 7 oddelkov: trije slovenski, trije laški, eden nemški; v nemškem,okoli 60 učencev, med temi menda 15 Nemcev j
Zborovanje učiteljskega društva za goriški okraj bode dne 3. oktobra t. 1. v dvorani »Trgovskega Doma« ob 10. -un dopoldne. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. »v nekaterih vprašanjih moderne vagoje«, predava gospod ravnatelj Viktor BežeK. 3. (Predlogi in nasveti.
Stradolini na 3 mesece ječe; po prestani kazni iziženejo vse skupaj; v. Italijo, razven Dolores, ki. je soproga deželnega uradnika Peternela.
Izgnan. — Stavec Scarmiginan v Gorici se je bil pritožil proti izgonu iz Avstrije na namestništvo, katero pa.je odobrila izgon, izdan od tukajšnje • politične oblasti.   ,
BicikeLJ je ukradel včeraj 171etni Ivan, Kristan s Kranjskega Avgustu Vovku fe Ajševice, in sicer izpred prodajalne Pkiter & Lenard v I^aštelu. Ali neki redar je pri-, jel Kristana kancem Travnika in Vovk je imel srečo, da je dobid hitro nazaj svoj bicikeJj.
Svojo ženo Je bil pretepal ter jej nri-'zadjal 13 on, med temii nevarne, neki Friderik Oorigo iz Tržiča. Živela sto v
Listnica uredništva:   V P.: Na Vaiš
dopis odgovarjamo, da nam take vesti, kakor poslana, prav ugajajo in se Vam priporočamo, 'da qam večkrat kaj,najji-šete. Glede dmigiti izraženih'' želj omenjia-. m o, da se sčasoma že uredi vsa reč tako, kakor želite Vi in kaikor želi tudi marsi'-kalk drug. Treba pa ibo izdatne podpore z dežele.
V K: Prihodnjič!
Domača politika.
Zaman! — Sobotna številka »Gorice« je prinesla o predavanjih »Narodne Prosvete« to-le notico:
»Novi lastniki »Soče« se gibljejo: Z velikanskimi plakati so napovedali v »Trgov, 'domu« predavanja. Predavali bodo sami »učenjaki«, ne navadni stnititniki. Iz Ljubljane je prišel dr. Ilešič in je po čeških originalih učeno govoril o proiblemu malega naroda. Knaflič ptove, da je sodobno izobražen. (Preiskovalni.'sodnik dr. Gradnik bo preiskoval po svoje J psihologijo mas. Grandsgr. in kupit. <dJr. Vošnjalk poreče, da je demokrat iProi. višje realke Seiidl se bo geološko izpreha-iad po goriški oiteouci, profesor »višje« gimnazije dir. Ozvald bo skušal sugeri-rati poslušalcem, aa tudi on nekaj zna, sooijaani aemoKrat tir. Derimota bo govorit o revoiucijik Na, radi bi iga videli na bari-kauiaiu! Uiavmi ureaniik »Dneva«, t. j. lista, ki je ceio »Sdov. iNarodu« preumazan, bo odeiovai našo kulturo, in iz daljnega vvurzouriga pnae dr. doris Zamik, posnemovalec nutckei-nov, m oo polušaicem pretipal orepinjo, -da poaipre troijtev, <da izvirajo res oa opice in aa jim razloži bistvo življenja.«
Umevno je samo ob sebi, da taki napadi ne dosegajo imenovanih gospodov, vprašamo pa: S t e - l;i č i t a 1 i, da bi bila n. pr. »tco« kedaj. na tak način p i s ad a n asp r ol i i ta i i j a n-<s 'k i. »U n i v e r s i t a de:l * po p o 1 o?« »Posnemovalec rlackel-nov« je baje gospodi dr. 15. Z., ki bo predaval »O bistvu življenja«. »Gorici« bodi povedano, da je onoJsti predavatelj govoril o 'bistveno podobnem predmetu pred nedavnim časom v Ljubljani v »Muzealnem društvu«, kjer. imajo klerikalci kaj govoriti, pred poslušalstvom, kjer je bilo prav mnogo klerikalcev, in da ga je drugi dan poli v a 1 i 1 »iS l o v e n e o«, glavno glasilo S. L. S. Menda bo gotovo »tudi »Goricj« prav, kar je »Slovenec« hvalil?
Cvetlična dneva in klerikalni Usti. — Konštatiramo, da so se vsi trije klerikalni listi »Gorica«, »[Primi. List«-in »Novi Čas« zagnali v cvetlična dneva v Gorici ter odsvetovali prispevanje — dasi gre to le v dobrodelne namene: v prid obrambni družbi iza šole in v prid potrebnim visokošolcem. Uspeh obeh dnevov pa le vendar -lep in tudi kak klerikalec ni poslušal odsvetovalnih glasov. — Kortštati-nirno, da mi prav nič ne rmjemo proti Šolskemu Oomu, kadar pobirajo zanj pri na-Predsnjakih in na primer za sirotišče v Gorici (katero si lastijo klerikalci) ima mar-sikak naprednjak za tombolo srečke v žepu. — Vidite, taka razlika, tu naslikana, je-med nami in klerikalci. Javnost, sodi! Cela regnikolska družina pred sod-nijo. — Včeraj so sedeli na zatožni klopi: čevljar Nikolaj Stradolini, njegova žena Evgenija, hčere Hermina, Marina, Irma, sinova Marino, Romano, in hči 'Dolores Poročena Peternel. Obtoženi so bili, da So Peli večkrat Garibaldijeve pesmi, so Proslavljali Ojbrdanka in peti druge take Protiavstrijske pesmi, Hermina in Doio-''es pa še, da sta žalili nagega cesarja. Vsi obtoženci in obtoženke so tajili. Priča Jo-S!Pina PiSot je vzdržala obtožbo za Her-^ino in Dolores, da sta zakrivili Žaljenje veličanstva. — Sodni dvor je obsodil očeta Stradolini na 12 dni, ženo nai 10 dni, si-»ova in hč&r Marino na 5 dni, Dolores eternel pa na 2. meseca   in   Hermiho
Cvetlična, dneva v Gorici sta dones-la okroglo 1300 K čistega dobička. Iskrena bvala vsem sodelujočim: darovalcem., prodajalkam in akademikom! Podrobneje poročilo (prihodnjič.
Narodna šola na Blanči. — V prvem razredu je 47 otrok, v drugem 24. Otroški vrtec bo štel okoli 60 otrok.
Obrambna razstava, ki jo je v LJubljani v teku 6 dni obiskalo nad 600 obiskovalcev, je otvorjena za isto dobo sedaj v Trstu, ikjer so jO; o priliki skupščine Q. M. D. jako živahno obiskovali. Bilo bi zelo umestno in gotovo želja- vseh goriš-kih Slovencev, da se po tej razstavi prepričamo' o našem narodnocbrambnern dela, njega važnosti in njega nalogah. Ker je priredilo razstavo akad. fer. društvo »Prosveta«, bi bilo morda umestno, da prevzame za Gorico to delo v roke naše fer. društvo »Adrija«, ki bi si s tem gotovo stekilo lepo zaslugo. Prilika je dana, mladina na delo! Že sedaj prosimo- obilega zanimanja in obiska za to razstavo, če •se nošiin akademikom, ki bedo gotovo pripravljeni prevzeti ta trud posreči pridobiti  'razstavo trdi  soriškemu   mestu.
Prosveta.
»Socialna Matica« se je usatnovila preteklo nedeljo v Trstu iob precej obilni udeležbi. V odbor so bili voljeni gg,: dr. Brezigar, dr. VoSnjaik, dr. Ozvald, Cdk, Kos, KnafliČ, dr. Merhar, dr. Ilešič, dr. ¦Lončar, dr. Pivko, GangJ, dr. Pettich, Zaradi velike važnosti te nove knjiž. institucije vlada v krogih inteligence zanjo izred-no veliko zanimanje. Celo Nemci so to ,now vo važno društvo, — njegov sedež je v Gorici ~- cjpazili in jo seveda v listih napadli, ker se iga 'boje. Spravljajo pa to novo knjižmcznanstveno institucijo v zvezo z mašini vseučilišikiim vprašanjem. Morda to ni tako slab sled!
DOPISI.
Iz ajdouskega okraja.
Brje. — V dobrem mesecu časa pobrala je smrt .zapored1 dve mladi življenji v Bnjah: Umrla sta prej 26 leten mladenič Franc Furlan in zdaj 32 letna Avguština Cigoj, katere) so zlasti dekleta priredila prav lep pogreb. Oba sta. bila pridna, inirna. in lepega vedenja. Umrla sta pa za tifusom, kateri se osdbito v vasi Mihelji vsled stlabe vode pojavlja. Glavarstvo je s!cer ukazalo vaški vodnjak zapreti ozir. zasuti. Toda nič pa ne skrbi ini se ne briga,, kje dobe ljudje zdravo vodo in drug vodnjak! Treba bi bilo pač nujne podpore iii odpomoči. Kajti žrtev je že dovolj, .ljudstvo samo pa nima ob čem, da bi si zgradilo brez podpore primeren vodnjalk in napajališče. Zanašamo se tudi, da na;.n sedanje županstvo poide gotovo na roko.
Iz tolminskega okraja.
Iz Podmslca. — Ker je pri nas letina kakor za drugo tudi za sadje povoljna, kljub slabemu vremenu, so se češplje toliko uravnale, da so skoro vse razprodane. Za jabolka gre bolj trdo, s prvega se 3e nekaj govorilo, da bo kupčija za mošt Ika-ker druga leta, ker pa do sedaj ni bilo nič, so }fa pobrali in so letos še posebno lepa. Vabilo se kupci, naj pridejo, ker pri nas dobijo obilo Ispih namiznih jabolk. Pozor!
Iz goriške okolice.
Iz Vrtojbe. — (Vinska kupčija. Volitev župana.) Tudi pri nas so se oglasili že vinski kupci, toda ne osebno, temveč po svojih posredovalcih, kar daje povod raznim govoricam glede na osebe pravih kupcev. »Zaaranega« je že okrog 400 do 500 hI vina po cenah od 35 do 39 K. Ni slaba cena.
Proti starešinstvenim volitvam ni vložen nikak rekurz; ker je doba za vla-
ganje utokov že potekla, se bo višila v kratkem volitev župana. Strank^ ki sta -si' stali v volilnem boja nasproti, sta prišli enako močni z bojišča, tako- da ;bo moral odločevati žreb, ako ne pride prej do spo-razumljenja. Ne eden ne drugi pa ne mara žrebanja, zato je odprto, vprašanje, aH ne stojimo morda pred razpustom novoizvoljenega starešinstva in potem pred volilnimi borbami. Kdo ve? —
Sokolski vestnikr
111. Slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1. 1913.
Vsesokolski zlet je največja in najvažnejša prireditev sokolske organizacije. Vsesokolsi zleti se prirejajo v razdobju nekaterih let. V velikem skupnem nastopu visega Sokoistva dotienega slovanskega naroda naj pokažejo, koliko je to Sokol-stvo napredovalo po številu, pa tudi, koliko je napredovalo po kajkovosti, .koliko je v tem času bilo napredka v njegovem : važnem delu. Vse svoje moči ima-zbrati ;ob. vsesokolskih zietih Sokolstvo, da poda . svojemu narodu čim lepši račun. Vsakega društva mora biti vsa skrb, udeležiti se vsesokol. zleta s kar največjim številom kar najbolje pripravljenega moštva; na veliki dan, ko ima 5kup.no z vsemi drugimi društvi podajati račun, se ne sme izkazati kot veneča ali celo ičisto suha veja na velikem sokolskem drevesu.
Mogočne manifestacije sokolske misli so postali vsesoiko.sKi žita v siovanaKni narodih. V igrandioznih prizorih masovnih nastopov Sokolstva kažejo veličino sokolske misli, kažejo jo na velikih uspehih, ki jih rodi ta misel na polju telesne vzgoje in obenem n r a s t v e .11 e, , n a r o d n e in demokratske vzgoje. S»:. ti mogočni nastopi velikih mas aiiso možni in enotno ter harmonično izvedljivi, ne da bi bili sodeiovalci telesno dobro izurjeni, krepki in zdravi, zmožni prenašati uajvečji trud; — ne da bi imeli važne n r a v s t v e n e in d u š e v n e vrline, kakor so vztrajnost in energija, vestnost in pazljivost, globoik čut za odgovornost, zmožnost samozatajevanja, potrpežljivost in disciplina. Niso pa ti nastopi tudi ne ' mogoči brez globoke n a r o d n e z a v e-s t i, 1 j u b e z n i in 11 a v d u š e n o s t i z a narod, ki mu je posvečeno vse delo so-kolslko. In naposled niso izvršljivi ne da bi telovadce preveval dun demokrait-n o s t i, ki provzroča, da bratsko drug poleg drugega, čuteči se vsi enake, delujejo pri velikem skupnem delu v toliki množini pripadniki najraznovrstnejših stanov in poklicev.
Lani je bil v Zagrebu II hrvaški vsesokolski zlet, letos je bil v Pragi VI. češki in obenem I. vseslovansfci sokolski zlet, drugo leto pa bo v Ljubljani III. slovenski vsesokolski zlet, v letu, ko dovrši slovensko Sokolstvo petdeseto leto svojega obstoja.
Velike, težavne in dolgotrajne so priprave za talko velikansko prireditev kakor je vsesokosiki zlet: Slovensko Sokol- i š-tvo «e je že začelo .pripravljati zanj. ! Prve telin ične priprave. Prvi je začel delo za vsesokolski zlet t e b-nični od se (k S. S. Z. Že lani proti koncu leta je sestavil proste vaje, najvažnejše te vaje, to merilo za splošno izvež-banost vseh telovadcev. Težke so, toda namenoma težke! Ž njimi je postavil tehnični odsek S. S. Z. slovenskim Sokolom' zopet višji cilj, nego že z dokaj težkimi vajami za celjski zlet 1. 1910. Sokoil-stvo, ki bi ne težilo vedno višje in višje, ne bi bilo pravo Sokolstvo. »Težko« pa tu ni umeti tako, kakor bi si, jih mogli naučiti samo izvoljenci. Nauči se jih Miko vsakdo, tudi vsak začetnik. Samo daljše priprave, je treba, torej več dete, zato pa tudi več uspena, več koristi in časti Sokolstvu in narodu! V mnogih društvih se zletne proste vaje že pridno vadijo. Večina sokolskih župje že letos na svojiib zietih nastopila uspešno "z njimi. Da se tudi mlajša društva vsposobijo zanje, je tehnični -odsek priredil letos od 25. avgusta do 8. septembra tečaj za izobrazbo vaditeljev.
(Pride še.)
produkcija cele Avstrije, taJca* da; -šplpii ni bilo- mogoče, spraviti vinskega pjideiika v aenar. Dobro se siponiinjainj Slovenca z Vipavskega> ko je nakupil c&lo,;vr&to iz-tisov celovškega ^dnevnika »KIa@eniur.ter Tagiblaitt«. 'Opazoval steim ga na postaji ter vidč, da jo ubere proti stranišču, grem za njim in ga zasačim v predsitrapisdu, ko je ravno previval uzorce v koivčeku iz slo-, venskih časnikov v! nemške.. Vprašujoč ga, kaj dela, mi je o;dgovoril: Ako pridem pred nemškega trgovca z v slovenske časopise zavitimi¦uzorei ne. prodam nič i(To je bilo po »izgredih« y. Ljubljani) alko pa : vidijo, da so steklenice zaivdte v nemlflce 'časopise, znabiti siklenem vendair kupčijo. Danes pa, ko se je trgatev ;cele Av-stro-ogrske .ta|korekoč ponesrečila ter smo ravno mi Goričani postali nekaki (Benjamini, so nas iposetili razni nemški veie-trici ter iejupujejo od nas vino, ki ga po vrednosti trikrat preplačajo. Na jeziku jim je bilo vedno: »Sie produziren ganz minderwertige MeiikantilVare. Wie kann idr meihen Gasten.so   was  Vorsetzen,«
Danes sem pa prepričan, da se bode iz našega tako označenega" »Mindenver^ 'tiger Produkt« — izdeloval najfinejši »šampanjec« v nemških tovarnah.
Trtorejec.
Srbska sliva je letos slabo obrodila. Starih suhih sliv ni več, letošnjih pa bo okoli 2000 vagonov.  iProdaje   se   sveža' sliva od 18 do 20 dinarjev 100 kg.
Panamski kanal. — Po časnišikih poročilih »bo plula po Panamskem kanalu prva ameriška bojna ladja dne 15. septembra 1913., kanal bo otvorjen za trgovske ladje v decembru 1914. Graditelj kanala polkovnik Goethales je proračuni! treskov na 3/5 milijonov dolarjev.
Oznanilo c. kr. finančnega ravnateljstva. — V smislu § 200 zakona od 25, oktobra 1B96.. drž. »zak. štev. 220 so dolžni posestniki hiš, v katerih se, stanuje, ali njih namestniki predložiti davčni oblasti v Času, \ki ga določi deželno finančno oblastvo, izkaz vsedi v baši staimijočiih oseb. Izkaze je oddati v času od 1. do 31. okitoibra 1912, Uzorci za izkaze se dobe pri davkariji.
Kdor bi hotel it) na delo v Švico, se mu odsvetuje, ker tam še za domače delavce sedaj skoro ni dosti dela; tujec bi ga ne dobil.
Letina žita v Ameriki. — Mednarodni gospodarski izavod naznanja, da letina žita v Ameriki v Združenih državah Severnih znaša 187,790.000 m q.
Gobe na goriškem trgu. — Lani je 'bi'lc> prinesenih na goriški trg 860 jerbasov gob; tehtale so okoli 3850 kg; tržni komisarji so zaplenili gob 496 kg, ker niso bile več užitne, in 55 kg, ker so biie strupene. Tako zveni iz lanskega poročila -tržnga komisarja Al. Resna.
Gospodarske vesti.
Vinska kupčija na Vipavskem. ^- Sleherni vinorejec se s strahom -spominja leta 1909.,Jtea Je bila splošna vinska nad-
Razne vesti.
Protialkoholni kongres se vrši v Sol-nogradu. Socialni deinokrat dr. Soha-cherl je kritiziral vlado, katera pošilja svoje zastopnike na take kongrese, v parlamentu pa je proti zakonu zoper pijančevanje in proti omejitvi konsuma žganja1!; Zastopniki vlade so odišli demonstrativno.
60 milijonov frankov za ničvredne knjige. — Kakor poroča neki veliki nemški list, se je v Nemčiji v letih 1910. in 1911. prodalo za 60 milijonov frankov senzacionalnih romanov iin slabih »knjig. Največ se izda za detektivske romane, V letih 1908 in 1909. se je prodalo take robe za 50 milijonov. Prodaja torej še narašča. Proti tem romanom ne pomagajo nič ne društva, ne predavanja, ne -oinganizacije, sredstvo proti taki robi na knjižnem trgu bi bila edino zakonska prepoved.             ^
Strašen vihar na Kitajskem. — Po-; ročajo, da je Revnaud, apostolski vika/ v Toho-Hiaiiigu brzcjaviil, da južno njegovega vikariata je strahovit tajfun porušil jedno celo mesto ter uničil 100.000 družin, 50.000 ljudi je utonilo.
Novo mesto v Ameriki, -r- Neko društvo v Ameriki je kupilo 15000 juter zem- ~ Ijišča ob reki Bražos; tam hoče,, to $ru- ¦ štvo, 'ki ima miliione na razpolago, sezidati novio mesto in napraviti novo luko,; .kateri bi konkurirali   z   Galvestohoim to = New - Orleansom.   Mesto delajo pridno;   < pričaikujejo, da tudi bližnje železnice podaljšajo svoje proge do novega mesta, ka- '; tero pa še nima ne imena ne prebivalcev.
Daifenac 4. stalni
«WWW«WSSeWfflWW
,Klab gniifi žensk. — V Cikasu obstoji
kfmb grdih žensk. -V proglasih društva je med1 drugim rečeno, ida lizaned 1000 žen Je 750 tako grdidii, da jim mikaiko toaletno sredstvo ne more -spravnič pomagati. Od-pomoči zlu.iki znači za ženo pamanjikanie lepote, je edino-sredstvo priznati brezobzirno svoj nedostatek. <No!bena članica kluba se ne sme truditi, da ibi se (kako olepšala, jmarveč taka mora biti, kakoršno jo je dala narava, i" to baje tedatno povečuje grdim, ženskam sposobnost in moč za borbo.
V svrbo propagande !bo predavala ndka članica tega .kluba-, ki je profesorica na bostonskem vseučilišču, .kako je prav grdim ženskam mogoče zadabiti ljubezen. V -dokaz, te trditve navaja gospico Lavalilere, ki si je osvojila srce Ludovika XIV., dasi je bila grda-Klub ima nad 1000 članic na izbero.
Aviatični teden v Dunajskem Novem-mesfti. — Tudi letos se bo vršil v Dunajskem Nnvemmestu aviatični teden, katerega se udeležijo- .najboljši piloti avstrijski. Vzletal bo tudi Tržačan Vidmar. Vzletanje prične 29. t. m. Premij je okoli 40.000 K.
Za kaj porabljajo stare časnike na Kitajskem. — »National Rewiew«, iki izhaja v Šangaju ^prinaša zanimivo statistiko o uvozu starih časnikov na Kitajsko. Leta .1911. je bilo uvoženih nad 1918 ton starih evropskih časnikov v vrednosti 292.360 mark. Kitajci cenijo bolj papir evropskih časnikov nego svojih ter ga uporabljajo kot tapete v svojih hišah. Naš evropski časnišiki papir je posebno trden in orani stenicam iz zidu, ki so velika nadlega po kitajskih hišah. Papir rabijo tudi za spodnjo obleko po zimi.
Ako vojajc izstopi iz vrste pred carjem. — O priliki, ko je ruski car pregledoval vojaške čete v Moskvi, je kar na-krat stopil iz vrste neki vojak, hoteč padati carju neko prošnjo. Oficirji so mu to zabranili in car je bil jalko prestrašen. Hitro so vojaka aretirali in gnali v zapor. Radi tega dogodka so bili potem karani od polkovnika doli do kaprola pri do-tičnem oddelku, kjer je bil oni vcjak. — Car pa je potem uvaževal prošnjo onega vojaka; dobil pa je vojak tudi 30 dni zapora.
Trije učitelji, trije učenci. — V mnogih 'krajih v Vendee, Anjou in v Bretagni hodi v šolo prav malo otrok iit pripeti se ¦celo, da v <kaki šoli ni nobenega otroka. V kraju Boissiere de Montaigu plačuje francoska država učitelja za deško šolo z 2000 K, podučitelra s 1600 K in učiteljico za dekliško šolo s 1800 K. ;I n v s i t i t r i -je imajo skupaj tri učence.
Davkoplačevalci plačujejo torej za tri otroke 5400 K na leto, ne uštevSi stanovanje.
Japonski cesar Mutsuhito hi gledališče. —- iPdkojni japonski cesar ni bil nikdar v gledališču. Kio so začeli otvarjati gledališča na Japonskem., so prihajali k predstavam le nižji sloji, dočitn se knezi še dandanašnji držijo starih tradicij. Samo ob posebnih prilikah prihajajo ti v najboljša gledališča. Car Mutsuhito si je .dal včasih v svoji palači predstavljati posamezne igrokaze, ali v javno gledališče ni šel nikdar. Cesarica pa se je mnogo ba-vila z gledališči.
Ponesrečeni zrakoplovci. — Iz Fried-herga v Nemčiji poročajo, da sta se spustila v Chenmitzu v zrak pilota nadporoč-,nika Berger in Jungilvaus. V precejšnji višini se je acroplan zavrtel okoli sebe in oba oficirja sta padla ž njim vred na zemljo. Trupli ste bili strašno razdejani.
Nov 2 kaznifnice v Rusiji. — Iz Pe-trograda naznanjalo, da je justičui minister izdelal zakoniki načrt za gradb/i novih kaznilnic, ki bodo stale 35 milijonov rubljev.
Dan na dan železniške nesreče. — Na kolodvoru v IVlerbelianu v Belgiji sta trčila dva vlaka skupaj; nad 30 oseb je ranjenih nevarno, nekaj je mrtvih.
Tragedija pred pereko. — V madjar-Fki-vasri Decse blizai A rada se je imel poročiti posestnik Fzrer. Ivan Djever. ki je vcdil nevesto v cerkev, je p-ied cerikvijo ustrelil pa^krnt v zrak po starem običaju.
Odgovorni urednik in izdajatelj  Ivan KavCie v Gorici.
Tiska:  »flariška Tiskarna« A. OabršCek iVidgov. ,!   FahčičK
Zalaga:  Družba za izdajanje listov »SoC.v in ¦Pri;;>nri>c».
Mali oglasi,
Hajmanjia yr»stojbina stane 6 0 * l n. iko je oglas obselneJSi se raCuna za vsako besedo 3 vin. Hajpripravnejle inseriranje za trgovce in obrtnike.
Ro'.iko je manjSik trgovcev in obrtnikov v Gorici, _. .,.»-.* ..------,-----------.... _Si.«------pozna, ker
InC noUoUSI zal°Sa šiv- strojev in dvoko-UUOi tlCnlClUf les v -Gorici, Via Municipio ima na prodaj še deset stiskalnic proti takojšnjemu plačilu, ali pa proti poznejšemu plačilu.
se  odda   v  lepi vili v -najem.      Naslov pove upravni.štvo.
Proda se garnitura ~^R? všu!
foteljev - jako lepa in snažna. — Naslov pove uptavništvo.
ična. pove   uprav-
Pouk v francoščini &,r;5L
ništvo.
ki je absolvirala trgovski tečaj, želi vstopiti pri kakem odvetniku ali notarju kot strojepiska; vstopi tudi pri kaki tvrdki kot blagajničarka. — Naslov pove upravništvo „Soče'.
Kakovost je cenost,
ker ona jamči izdatnost
in okusnejšo jedrnatost.------
Znak pravih :FRANCKOVIH: izdelkov tovarne Henrik iMraiih znašla. Francka sinovi v Zagrebu je ta-le
ZflHUHLH.
Povodom smrti našega ljubljenega soproga, očeta in brata, gospoda
Anton-a Komjanc-a
se spominjamo na tem mestu polni hvaležnosti vseh sorodnikov in mnogoštevilnih prijateljev in znancev, ki so nam tešili gorje ob britkih urah s tolažbo in sočutjem.
Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, vsem darovateljem pre krasnih vencev in deputaciji društva „Naš Prapor" ter vsem onim, ki so spremili v tako obilnem številu dragega pokojnika na zadnji poti.
V PEVM1, dne 23. septembra 1912.
Ko je ustrelil tretjič, je hotel popraviti revolver ter popravil tako, da ie zadel ženina v srce. 'Nevesta je strgala s sebe obleko in zbežala kot nora od svatov proč. Strelca so zaprli.
J
Najemnika
se išče za nek hotel
Ponudbe na   naše  upravništvo pod Šifro „Soča".
Grozdje
se bo prodalo na javni  dražbi
v Renčali   v  nedeljo,  dne 29.
t. in. ob 9. uri predp.
Trpvsko-sbrfna zadruga v Gorici,
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom ? likvidaciji,
nakup  to-le  svoje   nepremičnine«
"lr
v ulici  sv. Ivana   hšt. 7. v Gorici,   ki je zelo prikladna za mesarsko obrt.
iso z Triom
v ulici Cupitan Vatidola hšt. 6. v Gorici,
prikladna   kot   stanovanje    za    boljšo
družino.
ItH 10
ii Velikem Dolu na Krasu,
ki je prirejena za prodaja I no. Ker ni v tem kraju prodajalne z jeslvinamt se priporoča v nakup ta hiša zlasti mladim trgovcem, ki se hočejo z manjšim kapitalom osamosvojiti.
Ponudbe sprejema likvidacijski odbor v Trgovskem Domu.
3000000000
!^M!M»>T«m
naročajte „Sočo" in »Primorca".
Inserirajte u .Soči in »Primorcu".
55
Q
$mm®wmmm^m^^mmswwmmmwwmmmm^
)ss
»Goriška..ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(Y lastni hiil, Sosposka ulica St 7, I. nad sir.) — Tslafon 11. 7S».
Račun poltne hranilnice štev. 837.315. Ns občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloge se   obrestujejo po  4 V« %. Stalne večie vloge z enoletno   odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni   davek  plačuje posojilnica sama.
Hr&pJlne vlogr© se spre|e^a!o od vs&kogar. Vlagateljem so na razpolago hišni  hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni daležB se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. Stanja 31. dec. 1911.: Zadružnikov 1863 z   deleži v znesku 70.910 kron.   — Hranilne   vloge;   1,103.25498.  —Posojila: 1,068.002—. — Reservni z a k 1 a d: 100.451 56. — Vrednost hiš:
m>m§m*v0m/mmmmmmmM
tamm
Kupujte samo dvokolesa „fHfena", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original IffCfOfffa -so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno  šivanje  in štikanje  (vezenje).   Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče* predmete se dobi   po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
i, na Stolnem trgu it. 9. GORICA.