Ilustrirani Slovenec
Leto V      Teđenska priloga »Slovenca« (št. 115) x dne 19. V. 1929     Štev. 20
Maribor, naša severna trdnjava
154
Spodaj :
Krvavi 1. maj
v Berlinu
Nemška komunistična stranka je proslavila letošnji 1. maj tako. da je naliujskala svoje berlinske pristaše h krvavim nemirom, ki so se ponavljali več dni ter zahtevali 21 smrtnik žrtev in 115 težko ranjenih, a število lahko ranjenih sploh ni znano. Slika nam kaže popled na eno v naglici zgrajeno barikado na berlinski ulici z močno policijsko stražo ob priliki nemirov.
Italija in Albanija
Albanijo je spravila Italija že popolnoma pod svoj vpliv in danes Albanija ni več tlrugega kot italijanska vrata za italijansko ekspanzijo na Balkan. To je potrdil tudi poslednji obisk italijanskega državnega podtajnika za zunanje zadeve, Crandija, v Albaniji. Slika nam kaže albanskega kralja Zoguja (X) in Grandija, obdana od diplomatov in albanskih fio-stojanstvenikov ob priliki velike vojaške parade v Tirani, ki se je vršila na čast Grandiju.
Na levi:
Svečana otvoritev novega italijanskega parlamenta
dne 20. aprila, ki ni več izvoljen, temveč dejansko le imenovan od fašističnih oblastnikov in v katerem ni nobenega SLovenca ali Nemca več. Na tribuni je videti kralja s člani kraljeve hiše, pod tribuno pa Mussolinija, ki ravno bere prestolni govor; za njim stoje današnji odličniki Italije.
Spodaj:
Pogled na radijsko konferenco ki se je vršila od 4. do aprila v Pragi ob navzočnosti zastopnikov skoro vseh evropskih držav in ki je določila nove valovne dolžine posameznim ]X)stajani. Jugoslovanska delegacija z g. ing.Osano iz Ljubljane sedi v šesti vrsti na desno.
Ernst Streeruwitz, novi avstrijski zvezni kancler, Seiplov naslednik.
155
Franjo Malgaj
pomočnik naše vojske, ki je padel pred 10 leti {6. maja 1919) v bojih za osvoboditev naše Koroške.
Na žalostnem poslu
Od 20. do 24. aprila se je mudil v Sofiji bivši zagrebški poslanec di. Pavelić (X) s svojim tajnikom Perčecem. Ob tej priliki je stopil v stik z voditelji »makedonstvujuščih« v svrho skupne akcije, naperjene proti naši državi. Ta Pavelićev korak je vzbudil upravičeno ogorčenje vse jugoslovanske javnosti. — Na sliki vidimo Paveliča z voditeljem makedonstvujuščih, Staniševom (XX) v Sofiji.
Na desni:
Z belgrajske univerze
Na belgrajski univerzi se je vršila dne 21. aprila pomembna svečanost. Za častnega doktorja filozofske fakultete je bil namreč promoviran znani srbski književni zgodovinar in kulturni delavec, univ. prof. B. Popović. Slika nam kaže (od leve na desno): prosvetnega ministra Maksimovića, B. Popoviča, rektorja Mitroviča in dekana filozofske fakultete Milorada Popoviča, slikane ob priliki svečane promocije.
Na .levi:
Ministrstva se selijo
Poslovanje posameznih naših ministrstev je doslej jako oviralo dejstvo, da so bila raztresena po vsem Belgradu in oddelki enega ministrstva nastanjeni časih v 5—5 zgradbah. Sedaj je ta ovira že skoraj popolnoma odstranjena. Ob ulici Miloša Velikega so namreč dogradili mogočno, monumentalno palačo, v katero se že nekaj tednov selijo neprestano: ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo za gozdove in rudnike, ministrstvo za trgovino in industrijo ter ministrsko predsedstvo. Tako pride pod eno streho kar pet reso-rov, takoj zraven že stoji nova palača finančnega ministrstva, grade pa ogromno poslopje prometnega ministrstva. S tem bo koncentracija uradov izvršena in vse poslovanje jako olajšano. Slika nam kaže vsakodnevni prizor ob priliki navedene selitve.
156
1S7
Na našem severnem Jadranu
Selca:
Naključje me ie zaneslo v Crikvenicu \in od tod v Selca. Oziral sem se po ljubkem vencu hiš ob obali, prebiral napise hotelov in restavracij in jo končno mahnil kar naravnost v najbližji hotel »Jadranc. Vprašam po sobi in čistoči, v odgovor mi pa zazveni čista slovenščina s štajerskim naglasom: >Gospod, če najdete kaJcršenkoli mrčes, vam ne bo treba plačati niti pare.c
Vzpričo poštene slovenske besede in iskrenega sfoven.skega obraza me je na mah minilo vse nezaupanje. G. Pečnik je imel poprej gostilno v Ljubljani, ker jih je pa tam že toliko, da kljub priznani ljubljanski žeji ne morejo priti vsi krč-marji na svoj račun, je »tresel prah ljubljanskih ulic in setlaj je že tretje leto v Selcih najemnik hotela »Jadran«. On skrbi za vzorno sna^o in dobro kapljico, njegova gospa za sijajno kuhinjo (na uho: pozimi, ko je več časa, piše tudi verze), zato je naravno, da g. Pečnika ne bo zapustil nihče več, kdor je bil le enkrat njegov gost. Toda g. Pečnik ne drži v zglednem redu le svojega ljubkega hotela, temveč je zanesel — kakor sem izvedel pozneje — v vsa Selca čisto nov duh. S solidno indciatiivnostjo stalno vpliva na vsestransko polepševanje Selc in skrbi za vedno večje udobnosti gostov tega čudovito lepega obmorskega letovišča.
Zagrebčanom baje Selca ne ugajajo^ ker pač ne nudijo trušča in noblese, ki Zagrebčanom tako imponirata, toda za slovenski značaj ga moixia v vsem severnem Jadranu ni krasnejšega in idealnej-šega obmorskega letovišča, nego so Selca. V lahkem polkrogu se vije zaliv, iznad njega se pa amfiteatralično dviguje intimno, mirno in čisto mestece, čudovito lepo v tem južnem solncu. Ej, ko bi bilo človeku dano preživljati tu vsake počitnice ...
OmlSalf:
v dobri uri je parobro<l iz Sušaka v Omišlju in za drugi razred plačaš komaj 90 Din. Kdo bi si mogel torej misliti za Slovence ugodnejše obmorsko letovišče! Saj ima Dalmacija res izredne naravne lepote in neprecenljive zgodovinske znamenitosti, toda za one Slovence, katerim
i'e čas zlato, leži vendarle neJioliko od rok. )ocela naravno je tedaj, da ostajajo Slovenci rajši v gornjem Jadranu, še bolj naravno je pa, da jim je obviselo oko ravno na Omišlju. Idilično mestece, kakor orlovo gnezdo vrh pečine, toda v pičlih desetih minutah si iz pristanišča že na vrhu, pot se pa vije ves čas skozi drevored ol.ik. Prwl tremi leti je prišlo tja prvih tri sto Slovencev, pred dvema letoma že šest sto, lani pa k&i- tisoč in dve sto. Ves Omišalj prepeva slovenske pesmi, krčmar starega kova v najboljšem pomenu besede, oče Jedrlinič, jo režejo že kar dobro po slovensko, otroci poznajo že skoro vsakega drugega Ljubljančana po imenu in obrazu, nekateri pa uživajo tu že vprav nesmrtno slavo.
Sicer pa ni to tudi prav nič čudnega, kajti na vsem gornjem Jadranu ga ni kraja, ki bi iz lastne iniciative toliko storil za napredek v prvorazredno letovišče. Res, danes je Omišalj še skromen, toda agilni g. občinski tajnik snuje in smotreno uresničuje najširokopoteznejše načrte. Narava je obdarila Omišalj z izborno »plažo«, to je obrežjem, ugodnim za kopanje, mesto si je pa zgradilo vodovod ter električno razsvetljavo in sedaj napeljujejo oboje, obenem s cesto ob obrežju do konca polotoka, ki obdaja brezvetrovni omišaljski zaliv. Razumljivo je, da so se zato začele dvigati tu že prve vile in prva dva hotela, a Omišljani že gledajo v svojih sanjah cele vence vil, ki utegnejo že v par letih pozdravljati paruike ob vožnji v zaliv.
V selškem pristanišču poletnega poldne.
V aelšlcem pristanišču
jeseni ob trgatvi.
Spodaj: Slovenski §otel „Jadran" tik ob pristanišču v Selcih.
Spodaj:
Pogled na Selca
enega najlepših letovišč v severnem Jadranu.
Ožina međ otokom Krkom in Hrvaškim Primorjem
Spodaj: V omtšalfskem kopališču
Pogled z Omišlja na zaliv
Spodaj;
Omišlaj na otoku Krku
omišaljski zaliv, v ozadju Sušak in Velebit.
158
Umetnine na dnu morja
Fungia scutarla (posebne vrste goba)
Morska dna hranijo neizmerne množine prečudnega rastlinstva in živalstva, ki si jih more navaden človek predstavljati komaj v svoji najbujnejši domišljiji. Naj se vsi umetniki še toliko trudijo in pehajo, vendar nikdar ne bodo mogli s svojimi dleti ustvarjati oblikovno tako dovršenih del, kakor jih snuje in ustvarja tu narava dan za dnem, tisočletje za tisočletjem. Čudovita je ta bajna barvna in oblikovna
lepota pomorskega sveta, neizrečena njena finesa in mnogostranost, kajti človeški možgani so prešibki, da bi si mogli izmisliti vse to, kar tu tiho in smotreno vodi roka Stvarnika.
GonlasÉrea pedinata
Korale z otočja Fiđi
Med najkrasnejše podmorske tvorbe spadajo gotovo korale s svojimi neštevilnimi oblikami in barvami, kakršnih nikoli ne bi mogel ustvarjati v tako dovršeni popolnosti človeški duh. Y tem pogledu je najbogatejše Južno morje, v obilici se pa nahajajo tudi po vseh drugih morjih, zlasti toplejših. Znano je, da so ustvarila tisočletja iz odmrtih koral že cela otočja z visokim hribovjem. Nekatere vrste koral so jako dragocene zaradi svojih plemenitih oblik in čistih barv in industrija jih predeluje v priljubljeno okrasje. Korale so živali, stanujoče v apnenem skeletu, ki ga same izločujejo. Ta skelet ima pa navadno zgoraj navedene prelepe oblike in barve.
HavajsKe globoKo-morske korale
Na levi:
Havajske Korale
159
Ob desetletnici mariborske
Na levi: Pevski zbor mariborske Glasb.Matlice s koncertnim  mojstrom
llladekom v sredini. Spodaj : Centralni odbor marib. Glasbene Matice s predsednikom  dr. Tominškem na čelu (spredaj na levi).
(jlasbena Matica v Marilioru je bila osnovana spomladi leta 1919., /lasti po prizadevanjih skladatelja O. Deva in dr. R. Ravnika. Nadaljujoča z delom nekdanje nemške filharinonije si je osnovala izborno izšolan pevski zbor, ki je nerastel že na 86 članov in članic, razen tega pa vzdržuje .5e glasbeno šolo, kjer dobiva okrog 500 gojencev pouk v vseli gfKialih. Tina tudi svoj oikester. Njeni Isoncerti dokazujejo, da je Matica eden najodličnejših kultiirnili ustanov ob naši severni meji.
Zora dr. RavnOcO'
va, k umica novega prapora marib. Gl. Matice.
Športna senzacija
Slovenski sport je že več let reprezentira! klub »Ilirija«, ki si je pri raznih tekmah kljub vsem naporom drugih klubov vedno ohranjal neoporečno prvenstvo. Naj resnejše in najvztrajnejše si je prizadeval, da iztrga »Iliriji« prvenstvo, klub »Primorje«. V nedeljo 28. aprila se mu je to v polni meri posrečilo. Ob nepričakovano veliki udeležbi občinstva sta se morili prvi moštvi in rezervi obeh klubov in pri obeh je s sijajnim uspehom zmagalo »Primorje«, pri prvem moštvu v razmerju 4 : 1, pri rezervi v razmerju 5 : 1, le pri tekmi juni-orjev je ostala Ilirija nad Primorjem v razmerju 1 : 0. S tem prevzema prvenstvo slovenskega nogometa Primorje, pričakovati je pa seveda, da bo napela Ilirija vse sile, da si pribori izgubljeno pozicijo nazaj. Slika nam kaže prizor iz odlične tekme obeh klubov 28. aprila.
Pogled na pogorišče Kočevske Reke
ki jo je dne 9. tm. upepelil strašni požar. Uničenih je bilo nad 50 poslopij, škodo cenijo na več milijonov dinarjev in beda med nesrečnimi pogorelci je nepopisna. To je sedmi večji požar v ljubljanski oblasti v kratki dobi 6 tednov. (Foto J. Dornik, Kočevje.)

leo
z mednarodne razstave psov
ki se lio vršila med hinkoštiiimi prazniki na razstavišču ljublj. vele-scjma in ki jo prireja >Klub ljubiteljev športnih |)sov« v Ljubljani.

Nemška doga in 6 boksarjev
last carinskega ixisrwliiiko A. JovnnovU'n v Ljuliljuni,
Na levi:Angleški hrt
>Živka«. last odvetniku dr, C epmlr«,
Car Berendej.
(Povest iz sibirskega pragozda.) XV. poglavje.
Stopili so drug k drugemu In .se ustavili. Nilka se je odkril, pa se pričel praskati \w tilniku.
— Čudna reč! — je zamrmral: — kam pa je mogla izginiti?
— Zašli smo, kaj se hoče! — je rekel Vedenej Savič: — nič nam ne preostaja, kakor iti naravnost naprej!
Še kako uro so hodili sli vedno skozi poljane in gaj ter se morali naposled povzpeli na položen obronek. Zlezli so gori, pa obstrmeli: ni se jim zdelo, da se previsoko pno in vendar so bili na visokem hribu. Odtod, kjer so stali, se je dozdevalo, da se je nekoč bila udrla na tem kraju vsa zemlja naoki-og; na dnu so štrlele rjavkaste skale. Naprej, dokoder je segalo oko, so se dvigale rumene gore »n med njimi so svetlikale solnate doline. Niikjer ni bilo videti nobenega drevesca, nobenega bivališča. Tako mrtva se je zdela kakor jordanska puščava, kjer je bival Janez Krstnik!
— Čuden kraj je to! — je ušlo Nilki,
— Ali ni to že Urjanhaj? — je rekel Grigorij.
— Morebiti... — se je odzval Vedenei Savič. Še dolgo so stali, pa gledali čudno pokrajino.
Grigorij in Nilka sta seveda samo zijala prodajala. Vedenej Savič pa je iskal pripravnejšo pot, kjer bi lažje prišli naprej.
Čim so se jeli spuščati sli po grapi navzdol, je zagledal Grigorij na rtiču tik zraven nasut kup kamenja. Fant se je spomnil voduikovih be»e<l, pobral kamen s tal, pa ga zalučil na kup.
Vedenej Savič se je ozrl. ko je začul ropot.
— Na koga pa meriš in čemur — je vpirašal. Grigorij mu je ponovil. če.sar ga je bil učil
vodnik. Poslovodja je poškilil na avvo. — Kaka bedarija! — je zamrmral .skozi zobe.
Komaj je to rekel, že je zadel z nogo ob kamen, pa se zvrnil z obrazom na tla. Na srečo se je še utegnil oprijeti grma, sicer bi bil zdrknil kakor na saneh s trebuhom po kamenju navzdol.
Grigorij in Nilka sta ga prijela pod pazduho in mu pomagala na noge; poslovodja se ni potolkel,
)ač pa si je hudo h\ai'o raztrgal: kolena m bila. iakor da bi jih razeefruli [ihi z zobmi.
Sli 80 zlezli po strmini navzdol; spodaj so h\ morali delati pot skozi grozovito kamenje, koder menda še nikoli ni hodil človek; vsa tla so bilft posejana z velikanskimi wknlami, toliko jih je bilo, ko da je okanienela ncStevilna črt*da ovac. Med skalami so zijale jame in globoke udrtine. Korakati so morali po ostrem produ. Vroče je bilo in soparno; skalovje se je bilo razgrelo kakor razbeljena peč. Vedenej Savič se je neusmiljeno potil, ko je lazil skozi to kamenito kraljestvo, venomer si je brisal čelo z rdečo ruto. Slednjič so prišli do ravne stepe. Čim so se prikazali izza skal, jim ie že dvignila nasproti glave čreda divjih koz; lizale »o soline. A preden sta utegnila fanta pripraviti puSke za strel, že ni bilo koz več; zletele so menda versto proč, kakor da jih je odnesel vihar.
Zgoraj se je zdela stepa sežgana in gola. Ko pa so se spustili sli doli, so opazili, cfa raste povsod, kjer ni bilo videti soli, čudna, prav nizka travica. Prav prijetno je bilo hoditi po njej, rahel vetrič jim je pihal nasproli.
Proti večeru so morali zaviti okoli visokega hriba; za ovinkom so zagledali kakih sedem konj s pristriženimi grivami. Konji so jih zavohali, prlčieli striči z ušesi in se nehali pasti.
— To more biti sama čreda! — jo pripomnil Nilka. — Potemtakem «o nekje zraven tudi ljudje.
Vendar ni bilo videti okoli nobenega bivališča.
(Dalj* pribodnjiS.) Vsak naročnik »Slov«ni>a« bi inorai imeti tiidli
BaJcroitaH JugoaJovanaHe ilalcame v Cfuhl/aMti