Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. GLAS NAIRODlA 4 Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenic daily~ in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. 1 I TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Clana Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 242. — ŠTEV. 242. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 15, 1908. — ČETRTEK, 15. VINOTOKA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVI. Strajk šoferjev v našem mestu. ŠTRAJKUJOČIM ŠOFERJEM NEW YORK TAXICAB CO.' S E NAMERAVAJO PRIDRUŽITI TUDI KOČJA-ŽI. Obe stranki trdita, da bodeta zmagali; dnevni napadi na skabe. V New Yorku*štrajkajo že dalj časa šoferji tuk. Taxicab Co. kteri niso dobivali .-koraj nikake place, temveč le gotovi delež ud vsake vožnje. Ker so zahtevali skromno stalno plačo, jim v to družba ni privolila in je jed-nostavno potem, ko so šoferji pričeli štrajkati, najela «-kabe. Od tedaj naprej so napadi na skabe skoraj na dnevnem redu in vsaki dan je kak skal> tepen in ranjen. Sedaj nameravajo se kočijaži dveh velikih organizacij v našem mestu pričeti s Štrajkom", tako, da se ne bode mogoče »ožiti v kočijah ' avtomobilih. Pogodba, kojo so sklenili ko-ejaži z družbami namreč v kratkem poteče. Tudi kočijaži bodo pred vsem zahtevali, da se njihova imija pripoz-na in tudi ostale njihove zahteve so ravno take, kakor one šoferjev. Z ozirom na strajk šoferjev trdita obe stranki, da bodeta zmagali. Taxi-cab Co. je včeraj izjavila, da -smatra strajk, v kolikor pride ona v pošte v, končanim, kajti promet je sedaj zopet normalen. Štrajkarji pa hočejo družbi plačati $200 nagrade, ako jim more dokazati, da se je dosedaj le je-den strajk ar k njej na delo. Glavni dogodek včerajšnjega dneva je bil "bombni napad" na stajališee avtomobilov na 57. ulici, vendar se pa tam ni pripetilo nič drnzega, nego da >o dečki, ki se igrajo na ulicah zažgali velik firecracker ki se je z močnim pokom razletel. -o- AVSTRIJSKI "PRINC" ZA DOLARJI "Princ" Windischgraetz je staknil bogato ameriško nevesto. Lenox, Mass., 13. oktobra. Sem prihaja skoro vsak dan ataše avstrijskega poslaništva v Washingtonu, "princ" Wiadischgraetz, ki je na lovu za bogato ameriško nevesto Mrs. Schenk-Collinsovo. Baje se vrši poroka že v najkrajšem času. Princ je tako reven, da nima niti svojega voza niti avtomobila ter si' mora k svoji nevesti voziti v kari; zadolžen je kakor vsak drug " plemenitaš", ki prihaja iz Avstrije, do vratu ter sranže in vrste se čimdalje bolj zbirajo v našem mestu ter se smejejo! policiji, ki nikdar nikogar ne ulovi. Kljub 10.000 policistom v New Yorku j je javna varnost kaj slaba in po marši kterih ulicah se ljudje ponoči ne upajo h od i i i. ker jim preti nevarnost. Malo premožnejši meščan se zvečer boji zaspati, ker skoro je prepričan. Rojakom na znanje. Slovencem, ki prihajajo v New York, oziroma, ki potujejo v staro domovino in ki bi radi z nami telefo-nično govorili takoj iz kolodvora, naznanjamo, da je naša TELEFONSKA ŠTEVILKA 4687 Cortlandt. Vsak petnik. ki želi, da pride naš vslužbenec na kolodvc>r ponj, oziroma, da pride neovirano naravnost v našo poslovnico, naj nas pozove pod I imenovano številko in govori slovenski in takoj se bode vstreglo vsem njegovim željam. FRANK SAKSER CO., 82 Cortland Street, New York City. par se zopet poroči. —New York Globe. Položaj na Balkanu f J re vem in ruskim ministrom inostra- di kršitve berolinske pogodbe, nili del Izvoljskim do sporazuma, ki slanik je dejal: "Sklenili smo, da, da ga obiščejo uzmoviči, ki mu odne- LOČENA ZAKONCA. KI STA BI-sejo. kar ima doma dragocenega. Včeraj so udrli tatje v stanovanje Mrs. Nielson, kteri so odnesli srebr-nine v vrednosti $1000 in gotovine za 605 dolarjev. Neka zamorka je zvabila drnzega zamorca pri belem dnevu v vežo neke hiše. kjer mu je vzela 150 dolarjev in zbežala. Včeraj in predvčerajšnem je bilo zažgano na 14 krajih in poslopjih. Skoda znaša 225 tisoč dolarjev. Pozno zvečer včeraj so tatovi udrli v zlatarsko prodajalno Thrownstone, razstrelili blagajno in srečno odnesli zlatnine in srebr-nine v vrednosti 15.000 dolarjev. O uzmovieih policija seveda nima sle-i du. Kadar je treba zapirati salone in druga nedolžna zabavališča. tedaj je zopet ločila, ker se nikakor nista policija seveda na svojem me^tti, da mogla razumeti, dasi sta živela 10 let bi nas ščitila pred profesijonelnimi v zakonskem življenju. Ivo sta bihi 'Topovi, za to pa nima časa ne — ra- ločena, se je Knubbertova prejšnja zuma. Policijski komisar general žena zopet omožila in mož pa narav-| Bingham grmi danzadnevom nad svo- no tudi ni hotel biti brez boljše polo-i jim moštvom, ki pa le skomizne z ra- vice ter se kmalo po ločitvi zopet -I mami in naprej pase dolg čas po new- oženil. Medtem sta pa postala oba po_ | vorških ulicah. ločena vdovca; prišla sta v Ameri- LAZE Z DRUGIMI PONOVNO POROČENA, STA SE SPRIJAZNILA. Oba se prav dobro počutita, dasi se nista videla že skoro 24 let. NA MNOGA LETA! Pred štiridesetimi leti sta se zakonska Knubert nekje v Nemčiji vzela. Pred 24. leti sta se na Nemškem Včeraj je bilo znova prestavljenih ko, kjer sta znova sklenila zakon za i določa, da se bode pri evropski kon- | predložimo naše zahteve velesilam. I ? Paskih poročnikov in 150 stra- dobo življenja kot pred 40. leti. 1 . . _ . . . i -/ m L- BOjkOf proti AVStMjll^ertU<* razPravIjal° tudi o kompen-j Ako ne dobimo pravice TURČIJI NIHČE VE C NE KUPUJE AVSTRIJSKO BLAGO IN PARNIKI NIMAJO KAJ VOZITI. V Jaffi, Mala Azija, so Turki napadli avstrijski poštni urad. SRBIJA IN BOLGARIJA. -o- Dunaj, 15. okt. Bojkot proti avstrijskemu blagu, zlasti pa proti av-strijskemu Llovdu, se je razširil na vse turški hike. Bojkot ni naperjen le proti blagu, ki prihaja v deželo na ladijah, ki plujejo pod avstrijsko za- zaciji Turčije. Srbije in Črne Gore. Razprave glede Dardanelov se bodo r„ .. i I um- t naše ljudstvo pričelo obupavati, kajti potem bode zni I šel pr^d au -i \i US1JC Kasneje jo. Vse evropske \ lasti, všlevši Ru-j nt >'.j«» in Anglijo, so mnenja, da morata ; <•■ dohiti Srbija in Črna ii, in ker so naše želje v nevar-narodne. pa dinastične, pričakujemo povso-i sočutje, zlasti pa od strani Zjed. ržav. Mi. ki smo si pridobili ne- v druge di>trikte. Ko je pri- Konrad Knubbert je star 5S let in dvema dnevoma policijski njena žena šteje 00 pomladij; IG let v za- nadzornik Hansen v hleve policistov. »ta živela zadovoljno in srečno je dobil tam -pala mesto nino. ker sta po Avstriji oškodovani,' odvisnost, vendar pa to odškodnino ne smeta dobili r;a škodo Turčije, kajti Evropa mora skrbeti za to. da olajša Turčiji razvoj njen'ega ustavnega življenja. Med obema ministroma je le težavno prišlo do sporazuma. Včeraj popolndne se je med obema zo-pc t vršila dolga konferenca o bodočem kongresu. Posvetovanje se bode danes nadaljevalo, kajti fzvoljskij je sklenil tukaj dalj časa ostati, kakor je prvotno nameraval. Carigrad. 15. okt. Vse evropske moramo radi berolinske stavo, temveč tudi na vse blago, ki vlasti sj> Turčiji naznanile, da so zaje avstrijsko, tudi če prihaja na drr j dovoljne prirediti evropski kongres, gib ladijah. t le Avstrija s tem ni zadovoljna, ker PREDRZEN SLIKAR. Svoja dela je opravljal v višini 750 čevljev. "Moje ime je višje kot sploh kakega drnzega moža, ker sem ga naslikal na vrh stolpa Metropolitan poslopja; ime bode zglodal le zob Čftsa", tako se je izjavil slikar Roach iz Toronta, ki je prišel iz visočine 750 čevljev; ljudem se je zdel slikar kot veliko jabolko; Roach je 4 ure opravljal svoje delo. Ko je prišel iz grozne visočine v 40. nadstropje velikanskega posloi-li. si je skoro tresel in njegovo obličje je bilo gmrtno bledo. Zagotovil je čakajočim ljudem, da ga živ krst več ne spravi v vratolomno visoelno. Za svoje delo ni dobil ničesar druzega kot navadno dnevno plačo 3 dolarje, dasi je bilo njegovo življenje vsako sekundi v smrtni nevarnosti. Ko je pred dvema letoma nekdo prinesel zastavo na vrh Singerjevega poslopja in pritrdil na stolpu zlato jabolko, je dobil za ta posel $1000. In Sin-gerjevo poslopje je za 90 čevljev nižje kot Metropolitan Building v New Yorku. Avstrijske trgovinske zboruiee dan za dnevom prosijo avstrijsko vlado, ve, da bode pri kongresu popolnoma osamljena. Turčija je tudi Avstriji naj kaj stori v prid avstrijske trgo- | poslala tozadevni poziv, toda iz Av-vine, ki sedaj čudovito hitro naza- strije dosedaj še vedno ni odgovora. ; duje. Minister inostranih del je i Nemčija je povabilo sprejela, toda vsled tega poslal avstrijskemu po- pod pogojem, ako se program konfe-slaniku v Carigradu ukaz, naj pri j renče omeji v prid Avstriji, ktera za-tamošnjej vladi protestuje proti boj- j hteva, da se pri konfcrenci ne raz- kotu. Jaffa, Mala Azija, 15. okt. Včeraj je množica napadla tukajšnji avstrijski poštni urad in razdejala par poštnih voz in nabiralnikov pisem. Po vsej Turčiji, tako v Evropi, kakor tudi v Aziji, se je pričela živahna egitacija proti Avstriji, koja si je brez najmanjše pravice prilastila llerceg-Bosno. Nemiri so se takoj včeraj pričeli, kr. je dospel avstrijski poštni pamik v tukajšnjo luko. Delavci niso hoteli delati na avstrijskem parniku, tako da ni mogel izkrcati niti najmanjšega blaga. Le potniki in poštne pošiljatve so končno izkrcali. Nato je množica odšla pred avstrijsko pošto in jo napadla. London, 15. okt. Tukajšnji list Times objavlja danes članek, v kterem se ozira na stališče, koje je zavzela ruska vlada napram Balkann. Glasom tega članka je prišlo med tajnikom inostranih del Sir Edward pogodbe največ trpeti. Sedaj, ko je Avstrija v Hurceg-Bosni, nam preti i a j večja nevarnost od strani Nemcev. Vsled tega zahtevamo, da se nam jamči naš narodni obstanek in na se severne meje nekoliko premaknejo proti severu in ako se moremo [ reko* sandžaka Novi Pazar združiti - (V io < loro. oziroma z Jadranskim morjem.'' Sofija, Bolgarska, 15. okt. Diplomat ičua agenta Nemčije in njene va-zalke Avstrije sta obiskala minister-skega predsednika Paprikova, koje-ga sta opozorila na to, da Bolgarija poravna ee, kajti to mora biti poravnano, predno so prične razpravljati vpra- dva poročnika, ki «ta stražila in jwt mož je , igralo karte, mesto da bi čuvalo za mir in red po mestu. No pri takih razmerah ni ču la — če se lopovi smejejo policiji. --o- PASTOR PREGANJAN PO ŽENSKAH. Tožijo ga ženske njegove lastne občine. iz ktere je pobegnil. Ionskem jarmu, ki potrpežljivo no-iki. ta ga o!»a skupaj Nato je pa stari Knubbert odpotoval v Zjed. države in svoji liolj-i polovici ni nikdar pi-sal; vsled tega -e je dala slednja lo-č ti ter poročila z drugim. Tudi Knubbert >e je v Ameriki zopet oženil. V teku let je pa Mrs. Knubbert postala zopet vdova in tudi Mr. Knubbert je zgubil svojo drugo bolj- šr. polorieo. I'red enim mesecem pa je pisal Mr. Knubhert, Ri stanuje v New West Brighton na Stalen Islandu »voji stari ženi na Nemško, da mu je jako hudo. ker mora biti sam; če je zadovoljna, naj pride k njemu, da Sag Harbor, N. J.. 14. oktobra. Tuk. mestece, ki je sicer tiho. da se zoPet poročita. In ona mu je tale redkokdaj o njem čuje, je pravkar k°j brzojavno odgovorila, da ne želi zelo razburjeno. Mladi in stasiti me- I samo, da se ponovno poročita, tem- zahteve orienJalsleTeleznT-1 todistovski duhoven dr. Fairfield je več da je že odpotovala na paznik in tožen dejanskega napada po dveh včeraj je res dospela v New York, ženskah. Knubbert je hitel na parnik in ta- Miss Turtle, ena tožil, ki je sicer j koj odvedel svojo "ljubico" na City sanje o pripoznanju Bolgarije kot . . . neodvisne države. Vlada bode sto- J«ko lepa, je včeraj p.>licijskemu sod- Hali da dobi potrdilo za poroko. rila vse, da imenovanej železnici ko-' niku pripovedovala, da je prišel pa- Klerk pri zemtbenem uradu je _str-risti, vendar se pa protivi plačati ka- pravlja o Herceg-Bosni. Turčija želi, da se jej dajo proste roke v Ma-cedoniji in da jej plača Bolgarska denarno odškodnino za iztočnje-ru- va čast bolgarskega vladarja, rezerv- ko odškodnino delničarjem in Turčiji. — V diplomatičnih krogih v Sofiji so sedaj prepričani, da se bodo težave za Bolgarijo sedaj šele pričele. No- stor pred kratkim v njeno stanovanje, in jo prosil, da se vsede k njemu na divan, in ker ni takoj ugodila njegovi želji, jo je potegnil k sebi. Druga mel, ko je slišal čudno zgodbo. Premišljal je, če sme izdati dovoljenje ali ne. Obrnil se je na korporaeij-skega odvetnika mesta New Yorka, cr.elsko železnico in poleg tega še nekaj druzih svot. Belgrad, 15. okt. Srbska narodna skupština dobila je včeraj odgovor od črnogorske skupštine na nedavno iz Belgrada na Cetinje poslano pozdravno poslanico. Odgovor je izredno navdušen za srbsko stvar in se tako zaključuje: "Uverjeni smo, da je prišel čas. v kterem zamoremo skupaj braniti vse svete ideale Srbov in zaradi tega pojdimo skupaj v boj, jeden kraj druzega, kajti ta vojna bo sveta.'' Paris, 15. okt. Srbski poslanik pri tukajšnji vladi, Vesnie, je naznanil, da bode srbski ministerski predsednik Paši6 obiskal v kratkem vsa evropska glavna mesta, in sicer po nalogu srbske vlade, da vlastim razloži položaj, v kterem je sedaj Srbija ra- na vojska, kojo so pozvali pod zastave, plačanje odškodnine Turčiji in drugi veliki izdatki bodo prisilili Bolgarijo do tega, da bode morala najeti večje državno posojilo. Najeti bode morala najmanj 24 milijonov dolarjev. London. 15. okt. Semkaj se porota iz Rima, da so agitatorji za ne-visnost Albanije sklenili ponuditi krono nove albanske kraljevine vojvodu Abruškemu. Belgrad. 15. okt. Trifajlovic, dobro znan četovodja vstašev, je osta-vil Belgrad na čelu 500 mož, ktere je oborožil prestolonaslednik in jih preskrbel z vsem potrebnim, da za-morejo v Bosni pričeti z guerilja bojevanjem. Četa je odšla proti reki Drini, .ktero prekorači in potem prične z nemiri ob meji. žena pa pripoveduje, da je prišel pa- ; ki je telefonično odgovoril, da "mla-stor k njej v stanovanje, baš v tre- demu" paru ne pretijo nobene za-nutku, ko je sedela pri klavirju fmo- preke. Tako sta dobila dovoljenju rebiti so ga privabili njeni nežni gla- j za zakon in veselo sta odhitela na sovi) jo objel okoli vratu in poljubil "svatbo", ktero sta itak že enkrat na — lica. Sodnik je obema ženama praznovala. svetoval, da prenehata s tožbami, do- I __ kler se pastor sam ne oglasi. Toda pastor je zginil iz občine in v cerkvi se ne opravlja služba božja. V nedeljo se ne sme poljubovatL Dr. Fairfield ni ordinirani temveč samo lioensiratii duhoven. Vzgojen je bil v Angliji in je bil šele pred enim mesecem izvoljen pastorjem občine v Sag Harbor ju. Parna žaga zgorela. Blaine, "Wash., 14. okt. Jenkinso-va parna žaga je včeraj zgorela; zgorela je tudi velika zaloga lesa. Skupna škoda znaša $500,000. Waterbury, Conn., 14. okt. Tu imajo že od pamtiveka "modro postavo", ki možu prepoveduje v nedeljo očitno poljubiti svojo ženo. Ko je preteklo nedeljo hrabri Dennis Burns se vendar toliko ojunačil. da je svojo boljšo polovico v neki pocestni kari coram publico poljubil, je bil kaznovan z 20 dolarji globe. Pred sodnikom se je izgovarjal, da svojo ženo ljubi ob nedeljah prav tako kot druge dni, vendar sodnik mn ni verjel in ubogi mož je moral plačati. "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) «ned ami published by the 9LOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 6AK8EK, President. VICTOR VAJU A VEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Boaineee of the corporal ion and addresses of above officer«: Si! Cortland t 4t?eet, Borough of Manhattan, New York la leto velja list za Ameriko in Ca&ado.........$3.00 ,, JX)l ietK.........1.50 ,t Levo mi mesto New York . . . 4-00 ,, pol leta za mesto New York . 2.00 Evrooo za vee leto.....4.50 „ „ pol leta.....2.50 , ,, ,, četrt leta .... 1.75 7 i!>ro}>o pošiljamo skupno tri številke. •ši^its f< A KODA" izhaja vsak dm iz-i • redelj in praznikov. »•GLAS NAliODA" ( "Voice of tne People") 'jatued ev:y .I.;?, [ Sundays afci'. Hoiidava. SahMcription yearly $3.00. (^Advertisement on agreement. IV i p i !. jj'jiipiito i L. odu'iSObL- se ue atienejo. ilonar iihj blagovoli pošiljati po Klari ey Order. Pri ap-e .it1 m bi ki-niu narocuikov ^■sirao, i!r nam tudi prejšnje vaJit^C^s naznani, da hitreje naj-Aemo na Jov Dop.soni in jm. Ijatvain nared i te naslov: "OI.AS naroda" S2_Cortlanc bodo sedaj radi Balkana pričele jo kulturo, Vam je. na povelje carja prepirati velike evropske države, Bazilija, vrnil 15,000 Vaših, v Cari-i :ncd kterimi pri kongresu gotovo ne giadu oslepljenih juuakov. Tudi po-pride do sporazuma, pač pa do kake tem ni delal Carigrad tako z Vami, vojne, koje vzrok je iskati na Bal- da bi si s humanim vladanjem prido-l:s>nu. , bil Vašo ljubezen, ampak pošiljal ^ Prepir za otvoritev in zaprtje Dar- Vam je namestnike, ki so Vas drli j danelov traja že nad sto let. Vedno, uprav po turško. kadar so bile razmere med Anglijo Seveda je tako stanje postajalo od in Kusijo napete, je prišel ta prepir dne do dne neznosnejše; združili ste gotovo na površje, ne da bi se pri se pa konečno z Vlahi in se rešili po tem kedo zmenil za Turčijo, koja je tO. letih krutega jarma. Skupno z bila sedaj na .tej strani, sedaj zopet Vlahi, ki so sčasom krvno — slično , na drugej. Rusija je pri tem prepiru Bolgarom — v Vas utonili, ste se j večkrat nastopala kot prijateljica in ! lnabno borili proti Carigradu, Srbom /aščitnica Turčije, očim je bila An- in Mongolom in znali si svobodo o-' •-ilija vedno svojej historičnej nalogi hraniti, vse dotlej, dokler niso na-zvesta, da prepreči razširitev Rusije stali prepiri radi prestola. Ko se je do odprtega morja. Sredi minolega Bolgarska istodobno kakor Srbija stoletja se je pa orijentalska politi- razkosala, olajšalo je to Turkom delo ka Anglije in Rusije dokaj spreme- ir, podjarmili so si brez truda balkan- i nila. Anglija je opustila vsako na- ske narode. do, da bi se jej kedaj posrečilo Tur- Znano je, da je Turek za časa mirijo reformirati. Anglija je uvidela, j ru krotek, dober in bi Vi pod njego-da bo jej ne bode nikdar posrečilo 1 vim gospodarstvom imeli ugodno oso- j "bolnega moža" na Balkanu ozdra-j do, da niso bili Grki, ki so na dvoru ipti, vsled česar je pričela delovati ščuvali proti Vam. In dosegli so s na to, da se krščanski narodi na Bal- tem neprestanim ftvanjem proti kanu osvobode turškega jarma. To Vam. da ste dobili spahije, ki so se je zgodilo v časih velikega Glad- Vas drli; dosegli so, natoleevaje, da toneja. Toda od tega je imela le Vas Vaše svečenstvo ščuva k uporu, j Rusija koristi, kajti ona je sprejela da so temu svečenstvu glave sekali prejšnjo ulogo Anglije in je postala kakor razbojnikom ter Vam poslali čuvateljica Turčije, kar je dokazala svoje svečenstvo. Ti svečeniki pa so s tem, da je revolueijonarno gibanje opravljali službo božjo v^ Vam ne-v Turčiji zatrla. Toda od tedaj na- umljivem jeziku, ker njih namen je prej sta tako Rusija, kakor tudi An- bil Vas raznaroditi, dočim so se (Gr-glija svoje stališče na Balkanu vedno ki) proti Ruski hlinili, kakor da so spreminjali, dokler ni prišlo končno ediui oni zabranili, da niste pristo-do sestanka med angleškim kraljem pili k Rimu. Tako je postajal Vaš in ruskim carjem v Revalu, kjer je • položaj od dne do dne težji. Vi ste Anglija prepustila Turčijo popolno- se medtem pridno pripravljali na odpor, ali zopet so Vas* izdali Grki in drugikrat Vlahi -— in kruto so se maščevali gospodarji. Slednjič Vam je ipak Ruska priborila zopet Vaše svečenstvo in zlato svobodo. Zal, da ste bili Vi toli neprevidni, da ste si izbrali inostranca vladarjem. Menili ste, da bodo njegove koneksije z dvori Vam v korist. Ali, ma Rusiji. Sedaj bode Rusija dobila svoje Dardanele, na ktere čaka že več nego sto let in v to bodo privolile tudi ostale evropske sile. DAROVI. Za nesrečne pogorelce na Bledu so darovali: Ivan Tavčar v Floresta, Colo., $1. Društvo sv. Janeza Krst. štev. 71 v Collinwoodu, Ohio. $1.00. Dosedaj izkazano $107.50. ITpravništvo "Glasa Naroda". Konfiskovani časopisi radi ljubljanskih dogodkov. Krakovski "Czas", veleugledni list poljskih konservativcev, je bil zaplenjen zaradi članka o ljubljanskih dogodkih, ki ga je spisal dr. L. Lenard. Dejstvo, da se je tak list, kakor je čas, zavzel za pravice slovenskega naroda, je jako dobro znamenje. Zadnja številka "Notranjca" in zadnja številka "Našega Lista" sta bili zaplenjeni zaradi poročil o dogodkih v Ljubljani — Tudi "Slovenski Narod" in "Slovenec" v Ljubljani sta sedaj dan^adnevom zaplenjeni. Živila avstrijska svoboda I Psoval lastne mater. Mali Lazzarini. nadporočnik pri belgijskem polku, je zmerjal Sloven- kakor dokazuje nasilna smrt Stam-ee s "slovenische Bestien". Ne ve- bulova in Petkova, ki nista bila dru- j i i ■ t- go, nego organa, izvišuioča volio ino- ran, ka] poreče k temu njegova mati, b ' = e ', x „J . 1 zemea, oskrunenje v ase univerze m ki je bila prei kravja dekla in potem ..... „ „.. . 1 J kolonija inostrancev v Sonji, je v res- hišna, predno jo je njegov oče poro- niei ravno naSprotno. čil. Lazzarinijeva mati je doma iz V tridesetih letih svoje svobode ste Besnice nad Kranjem, kjer ni bilo mnogo zanemarjenega popravili, ali ne takrat in tudi ni zdaj nobenega vedno Vas č'aka mnogo dela na . , . vseh poliih, ako hočete doseči one Nemca: psujoc Slovence s "Sloveni- , , , 3 druge sorodne naroda, ki so se med-sche Bestien", je Lazzarini psoval j tem mirnQ razvijalL svojo lastno mater. j Donava in morje; bogati rudniki so Vam na razpolago; okoristite se! Saj ste nadarjeni, reelni politiki, ter uvažate ono: "Si vis pacem, para Prehod skozi Dardanele. Turška vlada je dovolila prehod skozi Dardanele angleški križarici, ki je krenila proti Sulniji. To je prvo dovoljenje te vrste od strani nove vlade. SLOVENCEM V POGLED. Cenjeni zdravnik Collins N. Y. Medical Instituta:— Z veseljem sem prejela Vaše pismo ter se Vam srčno zahvaljujem za Vaš trud in uspešno zdravljenje ter potrjujem, da se počutim popolnoma zdravo in ne potrebujem vež zdravil. Zatorej se Vam še enkrat zahvalim in klicem: Bog Vam plati! Pripo-» ročati Vas hočem našemu narodu v slučaju zastarelih in težkih bolezni j. Vam ostane vedno hvaležna Marija Puhek, Box 72, Mohawk, Mich. bellum." (Ako hočeš imeti mir, pripravi se na vojno.) Nado imate, da se vrnejo easi Vašega slavnega carja Simeona. Perun, ex-bog. Bolgarski klub t Carigradu. Bolgari, bivajoči v Carigradu, so te dni imeli shod, na kterem so ustanovili klub, ki nosi naslov "Bolgarski ustanovni klub". Naloga kluba bode širiti bolgarsko kulturo in solidarnost med Bolgari v Turčiji. Teh dni odpre klub v Carigradu ljudsko čitalnico. Mala razlika. A: "No, kako se razlikuje tvoja druga soproga od prve T" B: "Ne posebno; moja ranjca je vedno rekla: Ti. denarja potrebujem, in sedanja pravi: Ti, denar moram imeti!" Piti svežo vodo. zlasti svežo stu-denčnico, v gotovih časih je za človeka ne samo užitek, ampak tudi v njegovem zdravstvenem interesu. Z vodo, ki jo pijemo, nameravamo instinktivno nadomeščati ono, ki jo izgublja na še telo pri svojem pre-osnavljanju, želimo pa tudi začasno, to se pravi, večkrat na dan ponavljamo ohlajenje telesa. Kako važno je za človeka uživanje vode, izhaja iz tega, da telo trajno pomanjkanje vode še težje prenaša- nego pomanjkanje hrane. Pri tem pa se nam stavi j nasproti vprašanje: Koliko vertle naj povprečno pijemo in ob kterem času ? Mnenje, da je veliko vode piti "zdravo", je bilo zlasti pred nekaj desetletji vzrok, da so mnogi ljudje sila veliko vode pili. A tudi nasprotno mnenje ima svoje pristaše. Pra-. vo leži v sredi: Človek naj splošno, pije, kadar ima žojo. Ker pa eni strani večjih množin mrzle vode težko prebavimo, po drugi strani pa se želodec s tem preveč napenja in se njegovi notranji deli premočno ohla-de, zato so zmerne množine vode kakor vsakdanja pijača za telo najpri-kladnejše. Pri človeku, ki iz navade pije preveč vode ali piva, piemočno trpe ledvice. srce in žile. vsled česar rade obole. Potreba pijače je pri posamezniku različna in je odvisna od letnega časa, temperature, vodenosti zunanjega zraka in različnih drugih življenjskih pogojev. Tako čutimo po leti večjo žejo in večjo potrebo po notranjem olilajenju kakor po zimi. Mrzličavim je treba vsekakor veliko vode. Pri visoki zunanji temperaturi v poletnem času lahko nastopi * nevarna solnčarica, t*ko telo ne dobi dovolj vode va-se. Dočim naj zdravi ljudje pijejo vodo vedno, če le mogoče, svežo, naj bi take osobe, ki tipe na "občutljivem želodcu", pile vodo rajši temperirano, torej potem, kc je že stala nekaj časa v sobi, in to zato, da se ognejo premočnih ohla-jenj želodca. Mrzla voda, ki jo pijemo, pride najprvo v želodec, kjer ostane gotov čas in ohlajajoče učinkuje na svojo okolico; tudi izločavanje prebavnih sokov (želodčni sok, črevesni sok) pospešuje. Večinoma, in sieer pre-; cej hitro jo posesajo mnoge v želod- J cu se nahajajoče žile in jo prepeljejo v krvni krogotok, kjer redči kri in s tem zvišuje mimogrede krvni tlak, to je do izločitve vode potom ledvic. Kar se tiče delovanja črev, ga uživanje vode pospešuje, zlasti ako pijemo mrzlo vodo na tešče; tedaj odpira telo in učinkuje odvajalno. Voda pospešuje nadalje delovanje ledvic. Voda. ki smo jo popili, se pokaže v urinu čez eno uro L> po kakih treh urah jI že vsa izločena, tako da se telo jako hitro iznebi dobljene vode., Večje množine vode (1 do 2 litra) i izločuje pri tem telo razmeroma hitreje, kar moremo sicer opazovati tudi, ako pijemo veliko piva. Obilno uživanje sveže vode pomirjuje srce in zmanjšuje število utripov, znižuje tudi temperaturo života; topla voda, pa poganja utrip srca in zmanjšuje krvni tlak. Z ozirom na te fizijološke izkušnje moramo torej postaviti sledeča pravila za uživanje vode: Pri obedu malo ( k večjemu četrt litra) vode piti je priporočljivo, da se pospešuje tvorbo želodčnega soka in da pri suhi hrani primerno razredči povžito jed. — Večje množine vode, torej pol litra in še vee pri mizi, t. j. med obedom piti, pa zdravju ne koristi, temuč škoduje. Zlasti na mastne jedi je slabo piti veliko vode, ker lahko nastanejo ^elodcni krči ali nerodnosti v prebavljanju. Še le eno ali dve uri po kosilu je zopet prikladno vzeti va-se nekaj vee vode. ker se s tem pospešuje pomikanje jedi po črevih in vse prebavlja-lje. Znano je, da dela apetit, ako pijemo med zajutrk^n in kosilom par kozarcev vode. Na tešče uživana voda deluje rahlo odvajalno, radi cesar je osobam, ki so rade zaprte, priporočati, naj pijejo vsako jutro na tešče kozarec vode. Tudi čez dan je proti žeji bolje piti vodo kakor pa kavo, čaj ali alko-holične pijače. A tudi zvečer pred spanjem časa vode ue škoduje. Dobro vplivanje vode je seveda odvisno tudi od tega, da ima gotove flzikalične in kemične lastnosti — z eno besedo, da je čista. Dobro je izplahovati usta in grgrati mrzlo vodo zjutraj, ko smo vstali, da se utrdita grlo in vrat proti vnetjem, ka-tarom in nahodom. Prof. dr. Rieder. Ne redko naletimo v gorah na turiste, ki naravnost neznosno smrde po potu, tako da se v njih družbi ne počutimo baš dobro. Mnogim se to Neprijetno izhlapevanje zdi nekaka nezdrava prikazen, posledica telesne slabosti, zbog česar bi takšen človek ne smel več delati gorskih tur. V tem tiči pa jako napačno domnevanje. Planinski zrak opravlja baš tu svoje čistilno delo, in ker pride k temu še krepko gibanje, je to delo dvojno. Nesnaga — da se prosto izrazimo — kar tako leti iz Mesa, in to mu inora storiti le dobro, ker ga razbremenja. Naj navedem tu vzgled. Neki moj prijatelj je bil kakor rezervni častnik pozvan na orožne vaje v gorovje, kjer je moral prestajati vsaki dan precejšnje štrapace, kakoršnili se je bil že davno odvadil. Počutil se je pri tem "prav po pasje", kakor mi je pisal, radi pogostih smrdečih potenj, ki so imela skoro znake krize in ki jim je sledila vselej velika utrujenost. Razložil sem mu, da se naj nikar ne vznemirja, da so ti pojavi zanj samo dobrota, znamenje, da se njegovo telo krepko očiščuje vse mogoče žlindre, ki se je nabrala po njem za udobnega mestnega življenja. Mož je bil dobro rejen, to se pravi, da je veliko več jedel in pil, nego mu je bilo treba. Tri tem je zaostala v životu marsikaka substanca, ki jo je organizem zdaj izmeta-val. Seveda ni šlo to brez neprijetnih pojavov, kajti telo dela pri takem čiščenju večje napore nego sicer. in večja utrujenost je naravna posledica. Ako skrbimo za to da se more telo večkrat oddahniti in izpo-čiti, delamo samo v blagor svojega zdravja. Ni je večje napake kot je ta, ako hočemo svoje močno izpoteno *in vsled tega upehano telo naganjati k nadaljnim naporom. Taka taktika se bridko maščuje, dočim je počiva-nje v takih momentih za telo največja dobrota. Lastni instinkt nas že sili k temu in ne dajmo se nikakor odvrniti od njega po neizkušenih tovariših. Urica počitka na kaki planini, kjer ni vetra, v koči kakega planšarja. pri lončku mleka, pomeni resnično kuro v takih momentih. In ako potem, predno ležemo spat, dobro od-grnemo kožo, odstranimo z nje vse strupene ostanke potu in zabranimo, da se ne povrnejo zopet v telo. Bolje seveda še, ako je mogoče primerna kopel. Nos je v takih stvareh dober, le preveč omalovažen učenik. Marsi-kak "mestni človek" opazuje na primer na svojih planinskih izletih, da mu znoj diši po urinu. Kako si je to razlagati? Njegov život je vspre-jcmal va-se več snovi, nego jih je mogel izrabiti, ledvice in drugi izlo-čevajoči organi niso rnogli spraviti vsega ven, kar je v telesu preveč, in tako so se nabrale v krvi tudi uri-p.ove snovi, ki bi bile sčasoma pro-vzročile revmatična in gihtična obo-Ijenja. ki pa jih hribolazenje izganja. — Pozabiti pa ne smemo tudi velikih dobrot, ki jih podeljuje telesu čisti gorski zrak. navdajajoč ga z dihom novega življenja, prerojevajoe in po-mlajajoč ga. —č. Slovensko .katoil^ko podpi društvo .p svete Barba caZjedIn]ene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. &«k«rf»s>rtrano dn« 31. Januarja IQOS v urftmvl PwMi^9rang|| ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, P*.' Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, _ L tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohie. % Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pi. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, C09 Braddock dock. Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mili St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kaaa, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Bor 95, Wiil^ck. Po. IVAN TORNIČ, II. porotnik. P. OtBox 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. Q. Forest City, Pi* Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Pozor rojaki Slovenci v Forest City io okolici! | Tem potom se naznanja, da bode 14. oktobra 1908 otvorjena novo ustanovljena Farmers & Miners National Bank s kapitalom od 50,000.00, Kojakom v Forest City in okolici priporočamo, da se v vseh obzirih poslužujete tega podjetja, ker podjetje je res na dobri podlagi in tudi je veliko rojakov Slovencev delni carjev te banke. Denar se obrestuje po 3 po sto in obresti se računajo od dne, ko se denar uloži v banko.. V odboru so sledeči gospodje: Predsednik J. H. JOHNSON; I. podpred. Martin Muhič; II. podpredsed. A. E. BLOXttAM, blagajnik R. K. ZAR. Nadzorniki so: J. B. BELL, KAROL OHOLIM S, MAX HELER, JOHN VILJEM SREOENŠEK, L. BROWN, E. J. GARDINER. McHENRY, HEX DRY OLD RICH, JOHN HOKFY, GEO, MUSS, JIM KORDES1I in GEORGE RANDAL. Pobožna želja. On: "Odkar sem oženjen, želim, da bi se mi le jedna želja izpolnila." Ona: "In ta bi bilaf" On: "Da bi bil zopet svobodnega st anu.'' Jajčje jedi. Jajca so surova ah mehko kuhana eno najizbornejših živil. Trdo kuhana so neprebavljiva, ako jih pa dobro prežvečimo, jih želodee ravno tako lahko prebavi kakor mehko kuhana. Beljak je lažje prebavljiv ko rumenjak; prvi obstoji iz 14 delov kemično čistega beljaka na 86 delov vode. poslednji iz beljaka in nekterih F obarvanih tolšč. Jajce zadostuje samo, da da mladi ptici vse v ustvarjenje njegovega telesa potrebne sestavine, pri čemur pa gre v uporabo tudi veliki del jajčje lupine. Ako bi dajali otrokom pojesti z jajcem objednem tudi fino zmleto jajčjo lupino, bi jim dajal s tem jako veliko vredno jed, ki bi poodi-rala in pospeševala zlasti rast zobovja in kosti. Surova ali mehko kuhana jajca so za slabokrvne, bledične, rekonvalescerte, doječe ženske jako priporočljiva. Takozvane "jajčje jedi", ki se napravi jajo iz jajc z malo moke in veliko masti, veljajo splošno za težko prebavljive.. In so tudi, ako jih ne jemo s kruhom in ako jih dobro ne prežvečimo. Nasprotno so jedila z veliko make, ne preveč masti, a s soljo in poprom priporočljiva in morali bi jih na deželi veliko pogosteje uživati, namesto manj redilnega, težko prebavljivega krompirja. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. Kje je JOSIP MIHELČIČ t Doma je iz Noš pri Radoljici. Pred kakimi 6 meseci je bival v Evelethu, Minn. Kdor rojakov bi vedel za njegov naslov, ga vljudno prosim, da mi ga naznani. — John Pretnar, 43S Cedar St., Cclliuwood, Cleveland, Ohio. (15-16—10) Iščem prijatelja JANEZA ŽAGAR. Doma je iz Drage pri Kočevju. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam javi. Slišal sem, da se je pred par leti nahajal v južnih državah naše republike. — Anthony Miko-lič. P. O. Box 165, Cross Fork. Pa. (15-16—10) _ ~rvifi nnr *> iltlt #««.— m t^m Pozor Roiaki Ncvoizcajdeno garantirano .'> plešaste in goiobiadce, od katerega - 4 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo l Kevmatizem ali trganje v nogah, rokah in križu Vam popolnoma odstranim. Potne noge kurje očesa, bradovice in ozeblino Var v 3 dneh popolnoma odstranim, da^ Je to Tesnica se jamCi $500. UpraSajte* se pri — Jakob Wahm. F*. O. Bo* 69 CLEVELAND, OHIO. Pozor! Slovenci Pozor! t^SALrOIN^r zmodernim kogl)ld6em* Sveie pivo v sodičkih in buteljkah m druge raznovrstne pijače ter unf'sfai ker nameravam odpieti drugo trgo- smodke. Potniki dobe pri meni £edn» vino, ki bode vedno preskrbljena z prenočišče za nizko ceno. obilnim \n čvrstim blagom. V okolici stanujejo skoraj izključno sami Slo-vanL Vprašajte pri: J. Rak, 424 E. 75th St., New York City. (14-27—10) SMESNICE. Pred naborno komisijo. Major: "Vidiš, ti si lep mladenič, ako boš priden, si moreš napraviti pri vojakih srečo. Želiš Ii k pešcem ali konjikom 1'' Nabornik: "Prosim, jaz bi najraje med urlaubarje." Značaj en. Žena: "Ko sem bila tvoja nevesta, sem mislila, da se odvadiš pijaneeva-ti; do sedaj ni o tem nikakega znamenja. Hočeš li vedno ohraniti svoj rdeč nos?" Mož: "Da. slab človek je tisti, ki menja svojo barvo.'' Ravna se po vzgledu. Predstojnik urada je karal slugi, ker sta zaspala uradno uro, in sicer najprej starejega, potem pa novinca: ''Nič ne bo s teboj, tako mlad, pa lenuh!" Ta pa važno: "I no, veleli ste mi gledati, kako on dela, in posnemati ga." Kje je moja sestra MARIJA ŠKRI- NJARt Doma je od Sežane. Čul sem, da me je pred kratkem iskala v listu "Glas Naroda". Kdor bi vedel za njen naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se sama oglasi. — Anthony Škrinjar, 7902 Marble Avenue S. E., Cleveland, Ohio. (15^16—10) Prodam jako po ceni GBOCERIJSKO TRGOVINO, Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovana® 9e toplo priporoča Martin Potokar 664 So. Center Ave. Chicago, IBI Jugoslovan Inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewkig Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 381, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn NADZORNIKI: I\ AN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Braš- doek. Pa. ALOJZIJ VIR ANT, II. nadzornik, Gor. 10th Avenue ft Globe Street, Ionih Loraim, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, HI. nadzornik, P. O. Box «41, Bveleth, Minn POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Micb. IVAN KERŽlSNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdme, Pa. IVAN N. GOSAR, HI. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhu/ni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, I1L Krajevna društva naj blagovolijo poiiljati vse dopise, premembe udov 1» druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Sly, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poSiljatve naj pošiljajo kzajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po «voj«n zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krsjevnih druitev naj po&ljejo duplikat vsake požiljatve tudi na glavnega tajnika Jednsta. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov nsj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 315 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Dr. Kuaar je poveljstvu 3. vojnega * bora pir-al, naj ga z ozirom na ljubljanske dogodke črta iz vrst rezervnih častnikov. Požar. V torek, 22. sept. začelo je goreti pri dveh posestnikih v Goriški vasi občine Smarjeta. Ogenj se je z v:>o naglico razširil na dvoje gospodarskih poslopij, ktera je popolno uničil. Pogorela sta tudi dva kozolca in en cvinjak. Uničenih je bilo tudi Čez 00 veder čespelj, ki so bile pod kozolcema pripravljene za žganje. Ker je zgorela v^a krma in nekaj žita. >e ceni škoda na 20.000 K, ki bo le malo p. k rita z zavarovalnino. Po-gorelea sta tembolj obžalovanja vredna, ker sta pred 8 leti pogorela popolnoma in sta si stanje in drugo šele na novo postavila. Ogenj je divjal grozno. 1/igala so se že druga poslopja. Ako bi se bil ogenj začel širiti, zgorela bi bi!a pač cela na kupu stoječa vas. Nevarnost je bila tem večja, kf»r ljudi sploh ni bilo doma. Vse je bilo po vinogradih. Da se je zabrani-la večja Akoda, pripomogla je vrla požarna bran ha iz Škocijana pri Mokronogu, ki je bila takoj na licu mesta in je z res občudovanja vredno spretnostjo in ob hudem naporu lo-kalizirala ogenj na že goreče predmete. Rusi na grobu žrtev z dne 20. sept. Due 28. sept. opoldne je položila de-putacija slučajno v Ljubljani navzočih Rusov na crrob Adamiča in Lun-dra krasen venec z rusko trobojnico in napisom: "Nedolžnim žrtvam nemške zlobe ruski bratje." S poko-pali>"a jo o d.-1 a deputacija k županu Ivanu Hribarju, da mu izreče svoje sožalje nad ubogimi žrtvami, njihovimi rodbinami ter vsemi oškodovanci v noči 20. sept. t. 1. Demonstracije v Šiški. Trumoma so dne 27. sept. popoldne šli Belgijci v Si-ko. Vsa Ljubljana se je ustrašila, kajli Šiška je narodna, in ljudje so so z 7a<" učenjem vpraševali: Kako more biti vojaška oblast tako kratkovidna, da pusti Belgijce v Šiško, ko mora vendar poznati razpoloženje ljudstva. Iz Spodnje Šiške s« piše o teh dogodkih: Popoldne okrog tretje ure so imeli nemški vojaki 27. peš-polka drznost aretirati mladeniča, kteri jim je zaklical "fej Peljali so ga po glavni cesti na orožnisko postajo. Seve si Spodnji Šiškarji tega niso niso pustili dopasti, radi česar •o nagnali nemške vojake z balinski-mi kmgljami, dasi so potegovali bajonete. Junaki 27. pešpolka spustili so se v tek ter jo vdrli v bližnjo gostilno po domače k Ančnikn v Spod. Šiški, kjer so se proti prepovedi gostil niča rk e, ki je bila sama doma, zaklenili v hišo. Takoj se je nabralo par sto ljudi, ktera množica je demonstrirala proti nasilstvom nemških ▼ojakov ter zahtevala, da vojaki za-pnste gostilno, česar pa ti niso hoteli storiti Razjarjena množica je vpila: Snunota za gostilničarja, da nemške vojake zapira^^^dar si pa gostilni-čarka, ki je bila sama doma, ni mo-pomagati, ker je šest vojakov 27. pešpolka vrata tiščalo. Po vojake prišlo je nato 20. orožnikov, kteri so jih vzeli lepo medse ter jih spremili v Ljubljano. Postopanja orožnikov no bomo opisovali. Omenimo le, da je neki 181etni fant vojakom 27. pešpolka rekel "fej", na kar so ga orožniki, 5 po številu, zvezali kot živino in odvedli v Ljubljano. Pohvaliti moramo še zavednost šišenskega ženstva, ktero je zahtevalo od orožnikov neustrašeno, da govore slovensko, ker so na slovenskih tleh. Tudi naš župan, ki meni, da je vsegamogočen, slišal jih je od zavednih Slovenk, da mu bode pač še dolgo po ušesih zvenelo. 28. -ept. zjutraj ob 3. pobili so na "šul-ferajnski" šoli v Šiški šipe. Orožni-štvo je 3 demonstrante aretiralo PRIMORSKE NOVICE. Samomor vsled žalosti nad smrtjo očeta. V Trstu je dne 27. sept. popoldne skočila z okna tretjega nadstropja Olga Michlstaedter roj. Carpi, ker ji je malo prej umrl oče vsled operacije. Bila je na mestu mrtva. Dvojna tragedija. Iz Poreča se piše: Tuk. poštni oficijal Emil Pojani je šel 28. sept. z gospico Sehlaff, ki uraduje tudi na poreški pošti, na izlet v Grižnjan. Okolo 9. ure zvečer je Pojani trikrat ustrelil iz revolverja najprej proti njej in pote-m trikrat proti sebi. Oba umirajoča ranjenca so spravili po železnici v Trst. Poštni uradnik poneveril denarja in prerezal brzojavne žice. V Trstu so prijeli poštnega uradnika Tomaža Salerja. ki je v Št. Pavlu na Štajerskem poneveril poštni denar, potem pa prerezal vse brzojavne in telefonske žice, da bi Iožje pobegnil. Nemiri na učiteljišču v Kopru. Na koprskem učiteljišču je začelo zopet vreti in sicer na italijanskem oddelku. Dijaki se pritožujejo, da učitelji ne znajo dovolj italijanski. Posredujeta društvi učiteljev ('Federazione' in "lega degli insegnanti"), ki sta poslali naučnemu mini«terstvu brzojavko, v kteri prosita za odpravo ne-dostatkov. Umrl čitajoč časopis pri mizi. 26. sept. je v Trstu krčmar Fran Berka, star 41 let, lastnik gostilne "Tovel-•li" v ulici Torre bianca, sedel pri mizi in čital časopis. Na enlrrat se je videlo, kako je obledel in povesil glavo na mizo. Takoj so poklicali zdravniško postajo na pomoč; zdravnik pa je mogel le konstatirati hipno smrt radi srčne kapi. V usta se je ustrelil ob morju v Trstu 68 let stari Avgust Luzzatto ter padel v morje. Visok goljuf v Trstu. Tu so zaprli Roberta Villia-Marina, sinu dvome dame italijanske kraljice matere Margherite, ker so to tukajšnji njegovi upniki zahtevali, katere je ogoljufal za 30.000 K. Izročili so ga deželnemu sodišču, ravno tako nekaj njegovih prijateljev. ŠTAJERSKE NOVICE. Zaradi nesrečne ljubezni se je zastrupila s salmijakom 17 letna dekla Pepica Hiš v Leitendorfu pri Ljubnem na Zg. Štajerskem. Prepeljali so jo že umirajočo v bolnišnico. Za opeklinami je umrla 11 letna Regina Pongrac v Planini pri Ptuju. Na paši so otroci zažgali suhljad in deklica je prišla z obleko preblizu ognja in se užgala. Ker ni bilo nobene pomoči, se je opekla do smrti. - Velik požar. Iz Rajhenburga ob Savi se poroča: V nedeljo dne 27. sept. ob eni uri popoldan je nastal v vasi Senovo, pol ure zunaj Rajhenburga ogenj, ki se je širil s tako hitrostjo, da je v kratkem času vpepelil vseh šest skoraj še novih poslopij posestnikov Seničarja in Kozoleta. Rešiti ni bilo mogoče drugega kakor živino — razven enega telička — nekaj pohištva in obleke. Seničarju je zgorelo celo 300 kron denarja. Imenovana posestnika, ki sta si po tujih krajih z največjo pridnostjo in varčnostjo priborila toliko novcev, da sta si nabavila lastno domovje, sta v trenutku s svojima rodbinama reveža brez strehe in kruha, in ker je že zima pred vrati, res vredna najglobo-kejŠega sočutja. Izgredi v Ptuju. Ptuj, 2S. sept. Nemški pobalini Jurschinagg, Laek-ner in drugi so nocoj ponoči v Ptuju pobijali brez povoda šipe na slovenskih hišah. Nemška kultura poganja lepe sadove! Storilce so vse zaprli. Ali se bo v Ptuju uvedlo tudi takšno izjemno stanje, kakor v Ljubljani. V mestu je zbranih nad SO orožnikov. vendar razsaja nemški mob naprej. Danes zjutraj so pobijali pri belem dnevu in nemoteno okna na 'Narodnem domu', pri krčmarju Mahor-čiču, na okoliški šoli. proštiji in dru- i god. ! Ptujski okraj za Ljubljano. Ptuj, ; 2S. sept. Na S protestnih shodih dru- ' štva "Pozor" v ptujskem okraju se je soglasno sklenil izraz gl bokega sožalja nad ljubljanskimi žrtvami in. ogorčen protest proti nemškemu na-silstvu. Slovenci na Štajerskem se bude. Ptuj, 28. sept. Včeraj je bilo v ptujskem okraju S velikih ■shodov, ki so bili vsi mnogobrojno obiskani. Povsod se je razpravljalo o narodnem ! gospodarskem programu. Ljudstvo se povsod zbuja in z navdušenjem orga-nizuje za gospodarsko samoobrambo, j Shod v Ljutomeru je vlada prepove-! dala. — Vlade je novega gibanja ■ strah in cela Spod. Štajerska mrgoli tujih orožnikov. • HRVATSKE NOVICE. Ženska obsojena na vislice. Na vislice je bila nedavno obsojena v Mi-trovici Darinka Tubič, ki je bila u-* streli^ ženo Marka Blesiča, s kterim je živela v prešestvovanju. Marka Blesiča so obsodili v 12 let težke ječe. RAZNOTEROSTI. Pravil vseslovanske časnikarske zveze avstrijsko ministerstvo za notranje stvari ni odobrilo. K temu pripominja "Edinost1*-: Pravila more zavrniti vsaka vlada. To ne stane druzega nego potezo s peresom. Ali kaj je doseženo s tem? Mari avstrijska birokracija res tako malo umeva duha novih časov, da si domneva, da je s takim — zbadanjem z iglo za-gradila pot idejam, v kterih službo so se stavili naši novinarji?!! Avstrijski sistem naj postane enkrat pravičen in modern, pa se mu ne bo bati nobenih časnikarskih organizacij. Ideje pa pojdejo svojo zmagovalno pot dalje tudi preko avstrijske birokracije. Ako krmilarji naše države menijo, da bi se dogodki razvijali ž njimi, pa se bodo proti njim. Ali hočejo, da se nad njimi zopet maščuje stari greli, da jim v^ako pametno spoznanje prihaja — prepozno T! Previdne in razsodne vlade ne delajo lako. Vladati se pravi — predvidati. Previdna vlada skuša dajati dogodkom smer, ker drugače jo dogodki prehitevajo! Avstrijska vlada se jako moti, ako meni, da more z veksacija-mi preprečiti evolucijo v slovanskem časnikarstvu. Demonstracije v Lvovu. Lvov, 28. sept. Socialisti so včeraj tu priredili velike demonstracije za uvedb • splošne in enake volilne pravice v deželni zbor. Posebna deputacija je šla v tem oziru intervenirat k deželnemu maršalu grofu Badeniju, ki se je pač izjavil za razširjenje, ne pa za uvedbo splošne in enake volilne pravice. Zvečer so bile po mestu velike demonstracije. Policija je morala intervenirati. Ranjenih je bilo 17 oseb. Pariške odvetnice — doslej jih je sedem — so se izkazale kot prav nevarna konkurenca za svoje možke gg. kolege. Ni čuda torej, da vse dere k njim ter celo najslovitejši odvetniki bridko čutijo to konkurenco. V pariški justieni palači je med odvetniki dan za dnevom predmet govorice le — ženska konkurenca, In sicer pravijo, da je to čisto nedovoljena konkurenca, kajti lahko si je misliti, da mladi ljudje pač ne bodo šli k moškemu zastopniku, ako imajo lepe mlade odvetnice na razpolago. Odvetnice pa z odgovorom niso v zadregi — to se razume — in pravijo, da je tudi med odvetniki lepih mladih mož, h katerim te v pravnih zadevah ženstvo nedvomno raje zateka, nego pa k ženskim odvetnicam, in ker je dalje med ženskami več prepirljivk kakor med možkimi -— naj gospodje kolegi lepo tiho bodo s takimi očitki. Toda odvetniki se ne udajo in nasprotujejo koleginjam kolikor le morejo. Zlasti jih je nedavno razburil nek založnik, ki namerava v prihodnji izdaji svojega naslovnika priobčiti ne le imena pariških odvetnic, marveč tudi — njih slike. Namestni predsednik odvetniške zbornice se je v tej stvari obrnil na odvetnice s prošnjo, da bi pri založniku protestirale proti njegovi nakani, kajti obe-lodanjenje slik da bi bilo pač smatrati za nedovoljeno reklamo. Pa je slabo naletel: odvetnice so si energično prepovedale vsako jerobstvo in vmešavanje v njih zadeve od strani moških kolegov. Zagrozile so celo s tožbo. Je pač kislo jabolko — ženska konkurenca. Izpuščeni biki. V portugalskem .mestu Molta so pijanci odprli vrata v hlev, kjer so bili razdraženi biki tik pred bikoborbo. Biki so se zagnali med množico ter sedem oseb usmrtili, 14 pa hudo ranili. Priti so morali vojaki, ki so ustrelili 15 bikov. Družinska ... >f< - v-j v- z« leto IQ09 je dobiti po 12c. pri SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlaiidt Street, New York City. Velik dobičekU ima vsakdo, kdor postane držav ljan Zjedinjenih držav. V zalogi imamo še nekaj statin važnih knjižic, kjer je natanko popisano kako se naredi skušnja za državljanstvo. Pilite takoj na "Glas Naroda ' in pošljite 5c. v znamkah, in knjižico dobite po pošti. Knjižica je zlata vredna za vsakega Slov.»nca v Ameriki. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. f f f f Prank Sakser Co. in „Glas Naroda" y se nahaja od sedaj naprej v lastni hiši 82 Cortlandt St.', New York City. ■■ ■ ■ r Vsa pisma, brzo^avi in droge stvari naj se blagovolijo poslati na ta naslov. Ako kdo naslovi 109 Greenwich St., dobimo istotako pisma in druge stvari, ker tam še za par mesecev obdržimo prostore. Glavna pisarna je torej 82 Cortlandt Street. Hiša se nahaja prav tik Pennsylvania železnice Cortlandt St. Station, precej ko se čez vodo kdo pripelje, nas ugleda, ker je tretja Vsak potnik, ki pride po Pennsylvania železnici, naj se prepelje s parnikom na Cortlandt St in najde nas lahko, ker takoj ogleda novo belo hišo, k« stopi aa ulico. Od Baltimore ft Ohio ieleznice je le jeden Mok, a vm drage železnice so blizo. * Slovenci in Slovenke! . Žrtvam dne 20. septembra L 1908 tako nedolžno usmrčenim in ranjenim v Ljubljani se slovenski narod najlepše oddolži s tem, da prispeva v prvi vrsti za oskrbo ponesrečencev, od kterih bode marsikteri pohabljen ali vsaj zelo oslabljen zapustil bolnico, potem pa za njihove rodbine, ki so podpore potrebne. ZDRUŽENI NARODNI ODBOR se zatorej obrača do vseh Slovencev in Slovenk, da se odzovejo temu rodoljubnemu pozivu in vsak po svoji moči v ta namen prispevajo, prav posebno pa naši denarni zavodi, obči nečine, korporacije itd. Kot neizbrisno znamenje naše ljubezni do onih dveh, ki sta padla 20. septembra 1908 kot svedoka smrtnega sovraštva, ki ga do nas goji naš narodni nasprotnik, objed-nem kot spomin k skupnemu delu za prava našega rodu in jezika, pa je tudi potrebno, da jima postavimo SPOMENIK, dostojen stvari, za'ktero sta padla. Slovenci in Slovenke! Nabirajte in prispevajte, da na ta način ovekove-čimo spomin na naša narodna mnče-nika! Združeni narodni odbor. Prispevke, o kterih se bode polagal javen račun, sprejema za združeni narodni odbor g. dr. Alojzij Ko-kalj. odvetnik v Ljubljani. Sprejema jih pa tudi upravništvo "Glasa Naroda", 82 Coftlandt St., New' York, ter jih odpošlje imenovanemu odboru. Kn i?e „crjt6e sv. Mohorja" so došle v nase uredništvo in jih pričnemo naročnikom takoj razpošiljati. Vsak naročnik dobi 6 knjig:« V zalogi pa imamo par sto iztisov teh knjig več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnino ali ekspres-stroški vred. Rojaki iz Clevelanda, O., in okoliee dobe iste tudi pri našej podružnici v Clevelandu, O., 6104 St. Clair Ave., N. E. Naročniki na te knjige, kteri so spremenili svoj naslov, oziroma ki so se preselili, naj nam naznanijo svoj novi in stari naslov, da knjige gotove dobe. Upravništvo '' Glasa Naroda' \ Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mlelke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega In najzanesljivejšega zdravniškega r v zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno oadravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: v bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurja, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu,^ glavi in grlu, nervozmost, žavčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihan;e, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, pol urijo, posledice onanije, šumenje vošesih in tok iz ušes ^luh«st: iapndanje las, mazuije. srbečino. lišaje, hraste iu rane, vse borzni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitre in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih bolezni} ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKH Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih* delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč na-tanl vO opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: GOLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. Zdravju najp* 5» leis V PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega Češkega hm-la naj nikdo ne ramudi poskusiti g* v s^o-jo Icons*, kakjr . » &a svoje družine, svojih prijateljev i?* drugih. Leiey je najboii pTuiubl^eao rrrse dobi j gostilnah. Vse podroonoSC* 777ZT. , -iv »utar-ja oivi fA«? - - - - itieri Vam dragevolje vse poj>ss;:~ r THE ISAAC LEISY BREWING COMP&N? CLEVELAND, O« jv a AVSTRO=AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) -as Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv- Novi parnik na dva vijaka "Majitua Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. V m. spodaj uvedeni novi parobrodl n* drm vijaka imajo brezžični braojar: AJLICE, JjAUBA, ■ABXHA WASHINGTON, 1 ▲BGkEornirA. "V BMMelh maja in Jani j* m bode ta sgera] navedenemu brodovjn pri. družila ie dva druga nova potnilka' l panika. Gani voznih listkov iz NEW Y0RKA za III. razred so do : TRSTA............................................$28,— LJUBLJA3STB.............................."______] $28^60 BHKB.............................................$28.— ZAGREBA.......................................$29.20 KABLOVCA.......................................$29.25 n. RAZRED do TRSTA ali REK£™.................$50.00, $55.00 in $60.00 Parobrod OCEANIA odpluje 21. oktobra. MARTHA WASHINGTON (na dva vijaka) 4. novembra. 1 ° Ta parnik pluje direktno v Patras na svojem potu proti iztoku. ARGENTINA odpluje na 18. nov. Phelps Bros."& Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK. V padišahovej senci Upiral Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P. DRUGA KiNJIGA. PO DIVJEM KURDISTANU, (Nadaljevanje.) "Morebiti mu zaradi tebe odpustim." "Ne radi mene, temveč radi moje matere, gospod. On ni moj pravi «Če; prvi mož moje matere je že umrl." "Ubogi otrok! In drugi mož tvoje matere je gotovo strog in surov?" Ingši se zasvetijo oči. "Strog in surov? Gospod, tega se on ne drzne! Toda on zaničuje svojo ženo in svoje hčerke; on ne vidi in ne sliSi, da smo v hiši; on ne mara, da ga ljubimo — torej ni irrt-h, če te spremljam k ru 'i kulian." "In kdaj se to zgodi?" "Ravno o polnoči moramo biti na gori." "In duh stanuje v-votlini?" "Da. Prvi dan druzega tedna v meseeu se prikaže ob polnoči." "Kako se pa prepričate, da je navzoč?" "V-ak n • ra prinesti luč s -eboj. Luč se postavi pred uliodom v votlino: ("e gori Midalje. duha ni tam: če pa ugasne, je duh v votlini. Nato mora •• Miie govoriti z duhom?" "V v-t a. I.a'i'io ira pio^iš. lahko mu tudi potožiš svoje nadloge, ali pa vpraša* za dober svet.'' "T* >ia ;a/ n i r.im. da duh i:e govori! Kako pa vam odgovarja?" "Ko ie <>-.»•!»;; |>ov<-.lala >vojo prošnjo alt željo, gre nazaj do podobe in čaka ■ k- lik <-a-a. ( \ /a«<■ svetilka zopet goreti, je pro itn j a s polnjena, ii: večkrat že \ prvi :«•<"-! . •• •!»«- • i udje sporočilo. kterega pričakujejo." "O kteri po.lohi -i prej govorila?" •• Pr« i v«.; ;.:io /i velik drog. na kterem je pritrjena podoba matere božje. I>uIi -ka/uje veiike dobrote v eeii okolici. Revne osrečuje in svetuje bo-;; t in: : - abe čuva. in grozi mogočnim; dobri mu zaupa, in hu-dobni -e ga 1>< »pr. >:m oče!a. la te osvobodi, se mi bo smejal; če mu pa duh /.apt ve. ga bo p. sluŠal." ••Ali že hiia po noči v votlini?" "Že večkrat. Prosila >;iia uslišana " "Da." v " * "Ali poznaš Maro Durime?" "Odkar živim jo poznam." "Ali je večkrat pri vac?" "Da. gosjxul. Z njo grem v gore, kjer nabiramo zdravilna zelišča, ali pa obiskujemo bolnike, ki potrebujejo pomoči." "Kje stanuje Mara Durime?" "Nihče ne ve. Dobrodošla je povsod, kamor pride." "Slišal st-jn. da ima obilno premoženje; kje neki ga skriva?" "Xekteri trdijo, da je svoje zlato v zemljo zakopala. Zopet drugi so mnenja, da ima moč čez podzemske duhove, ki ji morajo prinesti toliko denarja, kot ga f-otrebuje. To-la ali nisi lačen, gospod? Madana mi je povedala. da ni>i h«-tel jesti. Menila sem. da te pripeljejo k nam, vendar •če nam ne zaupa in ukazal je. da te čuva Madana. ktere mož je najboljši tovariš mojega očeta." "In kam .-o odšli možje vaše vasi?" "Proti Ijeanu." "Kaj delajo tam?" "Ne vem." "Ali ne moreš zvedeti?" "Mogoč,-. Ve .da j m »vej. g< -|mm1. če hočeš jesti?'* " i »dkrk. -1 , < p-, vem. da n oj želodec ne prebavi polžev in češnja." "Ah. en.ir, prine-etu ti jedil iz naše hiše; v eni uri se znoči. torej moram hiteti da vse pripravim!" I: gša < i i. le. in \ preteku d«—et minut pridrvi Madana, ki je deklico spremljala, brez r-aj** nazaj. "Zvczati te n ran !"' zakk.e. "Moj mož, kterega je Nedšir-bej j»o-^lai. prihaja. On ne >n e \ed<:i. da smo razgovarjali. Nikar me ne izdaj!'' Starka n.e z.ve/.e in .-e v sede pred uhodom na tla. Njeno staro, gubasto obličje je dobilo sovražen, skoro strupen izraz. Se nekaj sekund, in zunaj začujem kopitanje; v kočo stopi mož, pr<-r'Cj suhe postave, ki je bil ]>o svoji zunanjosti precej podoben dobri "PereIV:'- K'" Brez t*> zahteval, da me njemu izročite." "Mi se ga ne bojimo; on nam ne more zapovedovati, in še danes dobimo močile zaveznike. Ali storiš, kar «m zahteval?" "Nikdar!". (Dalje prihodnjič.) NAZN,\NILO. Slovensko katoliško podporno dr a štvo SV. JOŽEFA št 12 J. S. BL J za Pittsburg, Allegheny, Pa., in okolico ima svoje redne seje vsako druge nedeljo v mesecu. Društvenikom se naznanja, da bi s* istih v polnem številu udeleževali te; redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje. ki se radi oddalje nosti ali dela ne morejo sej udeležiti naj svojo mesečnino na nekterepa iz med izvršujočih uradnikov pod spoda. navedenim naslovom dopošiljajo. Pri redni društveni seji dne 8. dee 1907 izvoljeni so bili sledeči urad niki za leto 1908: Predsednik Fran Kresse, 5106 Natrona Alley, Pittsburg. Podpredsednik Ivan Borštnar. 58 Spring Garden Ave.. Allegheny. I. tajnik. Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny. II. tajnik Fran StmiSa, 101 Vill* St., Allegheny. Blagajnik Ivan AA, 79 High St. Allegheny. Delegat Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. Odbor: Ignac Derganc, 58 Troy Hill Road Allegheny. Anton Lokar, 28 Troy Hill Road Allegheny. Fran Hrovat, 5103 Butler Street JNA PRODAJ NARAVNA C AL'FORNIJSKA VIN* _ fcrae la b«lc via* ;>« n . 46 eenfcor gal ona. ■tar« bel« all črn« via* ft* galona. IniHlg 55 centov galea*. Kdor kupi manj kakor ®al« vina, mora sam posodo plaicU. Drsalk po $2.5« galona. ■Mvsriaa po $3.0« galona. Pri vetjem naročilu 4mm pt^ui JAK** M Ka "Al ne poslusaj!" ven in mož se vsede poleg mene. Bil sem res radoveden, .1 Peteršilj, k: je glede "blagodejnega" smradu gospo i rilo val. nuje-?" ne vpraša, odgovorim. Tvoje ime nn povej!" m»š odgovarjal?" i n.e brcne v M ran. Z rokami si sicer nisem mogel pomo- 1 imel t- liko proste, da možu teoretično dokazen, kaj i ezani koleni stisnem k sebi in sunem z vso silo moža . k i i precej trd' ob zid; njegove kosti so pa bile najbrž Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON v obilen po se L. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine Hmodke. Rojakom pošiljam denar* Je v- staro domovino hitro in počen L Pobiram naročnino ta **Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Vorku. '£. velespoštovaniem Ivan Govže, Ely, Minn. HPQftWff PlSSlii^^i^^^-^STiil'1^*^^ i^T^np?*^?? stne mere. ! 1907 .025-00 kron. 1907. čez 11-4 tisoč kron. ilijonov kron. irtn- na isti lel telesa, kamor je priletel in •ga se ne drzni več!" j mino, in tudi jaz bom uljudno odgovarjal," mu odvrnem, i uka vpraša1 ja! Kdo .-en., ti je že zdavnej znano." ■ tel v Lieanuf" ne briga." cal pri bervardskih Kurdih?" 4> V. c m 4) v-M O C ea >eo N NILO. Glavna posojilnica 4 konj ti m mi, kjer jih ti ne bos izvohal." ii >i ln ura t ? Ali moreš plačati odškodnino?" o| bli/je. ee jo hočeš imati. Zapomni si, mož jaz sem svoboden I - pa podložnik svojega beja. Meni pristoja pravica vprašati,, in j odgovarjati." Mož si vendar premisli, da. je tako bolje; po daljšem molku nam- : ; mm !J| "Torej vprašaj!" "Kje je Nedšir-bej T" "Zakaj vprašuješ po njem?" " Ker me je on napadel." •*Iri v-eeno motiš. Saj niti ne veš, kje se nahajaš!" "Ali re- ireni.š. .la boš rr-ene varalf Kje drugje sem kot v Šordu. Na »o od tukaj je Lican, na levi Raola«in na višini bližnje gore stanuje i j i i' 11 Mož se začudi, ko mu slednje omenim in vpraša: • * Kdo ti je pripovedoval o duhu votline?" * * Več vem kot vi vsi drugi, ki stanujete v tej dolini." Zo|>et -e je (»okazal čuden upljiv, ki ga je ime Mare Durime uživalo registr. zadruga z neotn. zavezo v L*JLJBL*«J AINI, Kongresni trg št. 15 obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po 3 01 4 |0 takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4-75. Po 4°fe naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po °!c in za 3 leta preje nego naložen po 4%. Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico. Pošiljatve za Zjed. države posreduje' tvrdka FR. 8AKSEB CO., 109 Greenwich St., New York. N < S< P B. o cr ■n A w S B a •i 9 NAŠI ZASTOPNIKI, kteri ao paoblasČeal pobirati Bargain« aa "(Has Naroda" Hi kajige, ka^ ker tudi sa tm ing« t na&o stroko spadajoč« posle. San Francisco, CaL: Ivan Stariha. Pueblo, Colo.: Peter Culig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudzaaa. Waukefan, HL: Fran Petkoviek. Ckieagw, HI.: Mohor Mladič. South Chicago, HI.: Josip Kom-pare. La Salle, 111.: Mat. Komp. Calumet, Miefa.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Shalt*. South Range, Mich.: Ivan Barič. Duluth, Minn.: Josip Scharabon. Hibbing, Minn.: Ivan Povie. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan KovačiS in Ivan Rahija. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek- Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka. West Seneca, N. Y.: Jovan Mili6. Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M. Justin. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg. Pa.: Geo. M. Shultz Claridge, Pa.: Anton Jerina. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Braddoek, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga. Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja. Forest City, Pa.: Josip Zalar. Pi:tsburg, Pa.: Ignac Podvasnik. S i eel ton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-s»ip A. Piberuik. Willock, Pa.: Fran Seme. Youngwood, Pa.: Nik. I. Grba. West Jordan, Utah: Anton Palčiž. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta. Thomas, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Josip Cunta. Rock Springs, Wyo.: Maks Ker-žišnik hi A Justin. NAŠI POTNIKI: J. A. Pibernik, Damo Vuletič, John Bahorič in Joe Cuzak, kteri potujejo sedaj po državi Pennsylvaniji, Michigan in Colorado. Ysi naii zastopniki so % nami fte dalje £aaa v poslovni zvezi, valedl tesar jih rojakom naj topi«j« priporočamo. Upravnlitv« "Glasa NazWa", POZOR 8IX)VENCI IN HRVATJ. Podpisani priporočam vsem potujr žim rojakom v Chicagi, 111., in okolic woj dobro urejeni —: SALOON. :— Va razpolago imam t ruti lep« kn Ijišče. Točim vedno sveia in 4oVr< fteip pivo, jako dobro domač« vtao rasne likerje ter prodajam fln« m«t ke. Postrežba solidna. "PrmdsijiTn ^ndi in preskrbnjern robrodne listke za r»rekooor»k« Črte po irvimih wnah. ?oMlJui 4« aarje ▼ staro domovino unestims potom po dnemem bintL V iVMf sem i banko Frank Sakser t Kov Torka. Svoji k svojim 1 JOSIP KOMPASE, S908 Oraenbay At«., So. Ohleac«. IV AHM mouMMWXMMMi O—WiWI^ AWGLEŽCINA -IBFf v J At fi. mesecik. Lepopicie. slovenščina, račun«^^ Ponk se vrli potom dopisovanj«. Po jasnila s« dajejo aastonj. Slovsnaka korsepondsniaa iota, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O JOHN KFAKER EUCLID, O. Cnpipie Geteraie iiasaiiantlp (Francoska parolxrodna družba.) HIREimiA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LlUBUANt Poštni parniki »o:; '*La Pro+ence** na dva vijaka. 'La Savoie" tJ 1 $13.00 Ura za gospode (18 size) 20 let j am cen a z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni.....................^P* z 17 kameni...... ...............$15.00 Ravno take vrste nre za gospe bolj male (size e) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltliam Za blago jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorelo, 1114 Heyworth Building, Chicago, 111. "Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. < N< 3 0 < N« 3 0 Važno. Važno. Važno. Važno, a&ftfe.j&ife fitea&fis-asr. J Teletom 246. Frank Petkovšek 720 Market Street, Waukegan, III. priporoča rojakom svojj SALOON, ^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno. I" Upravni svet. ! Zvišanje obrestne mere. ! v t "Torej povej, kar veš!" nadaljuje mož. "Vi vsi skupaj niste vredni, da vam pripovedujem o duhu votline. Zakaj t?te me napadli in ujeli f" "Od tebe zahtevamo tvojega konja." "Dalje!" "Tvoje orožje." MARKO KOFALT, 249|So. Front St., 8TEELTON, PA, Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadajočib stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. t Dalje proda jem parobrodne Ustke za v star' krai za vse tx ljše parnike in parobrodne oroge ter pošiljam deaarje v staro domovmo po najniiji ceni. Mr. Marko Kofalt: je naS zastopnik za vse posle (n g» -p.-. < aicom toplo priporočamo \ PRANK 8AK8BR CO ) ■ ! ■, ii aw—a»w—»IMH^mw—/ HARMONIKE bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem ir popravljam po najnižjih cenah, a dele trpežno in zanesljivo. V popravo za nesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih uprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O. (T Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. RndeČe vino (Coneord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 galona. — Najmanje posode za žganj eso 4Yz galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER, Euclid, Ohio. Nižje r>odi>isana. uriooro-Čam potnjciiili. ii in Hrvatom svoj........ SALOON 107=109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma presana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hr vatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. žba solidna .. Postre- Za obilen poset se priporoča FRIDAvon kroge 107-10® Oreenwich Št., Ne*- Wk ^___ ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI Uf NAJCENEJŠI DNEVNIKI INaznanilo, Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo Josip Scharabon=a, 469 WEST MICHIGAN BT., DULUTH, MINTS.. tre.ri im» svoj SALOON pr&v blato kolodvora. Vsak rojak j« pri njemu najbolje poetreien. i s ,rrf ; -JLiei Ako h«češ dobro postrežbo zmesem in grocerijo, tako se obrui na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave.. Pueblo, Colo radi naznanjam, la imam ▼ zalogi vsakovrstno sobo meso. namreč ? klobase, rebra, jezike Sunke itd. Govorim v vseh slovansk>n PrssrjjfeB se 1» obilni obisk.